Organizacija tržišča kmetijskih pridelkov v Kanadi
Ranadi jc politiko podpiranja kmectijstva nairekoval po eni »tran; pomen, ki ga ima za njo izvoz kmetijskih pridelkov, po drugi strani pa tud; enostran-ska struiotura kmetijske pro,i^-vodnje poteg precej ozkega no-tranj^eaa tržišča. Na kmetijske pridelke odpade okrog 30 °/« vrectoosti vsega izvoz.a, za.to je tudj bil gtevnj smoter km&ti.j-ske politike usmerjen na to, da se obdrii zunanje tržišče. To dejstvo je pomenilo za Kana-do vse dib nedavnega precejš-njo olajšavo, saj je imela del-no zagotovlj.en trg v Velik;i Brd-tanriji. Poieg tega pa je Kanada Po spora.zumu o pšenicj tafoko prodala pomembne koliiine svo-je pšenice, )ci je pom^nUa za njo najvažnetjš; jzvozn-i pride-lek. Od leta 1948 dalije je biia cenia pšenic« aa domačeim tpgu enaka cena.m Ha tateoimenova-nih »pogodbenih« tržiščih, naj-prej po anglešJko - kainadskem eporazumu. potem pa tudi po sporazumu o pženici. Ta v&i ali manj zagotovJjena tržiišča so v povajnem obdobju prevz&maJa nase aad polovico kanadskega izvoz.a pšenice. Od leta 1353/54 Pa so pastate cene na izven »po-godbOTi-ih« trji>§5ih nižje kot pa na »pojgodbeoib«, tako dsa so te
prve cene začele  določati giba-nje domačih c&n.
Ker je postajal sporazum o pšenicj čedaJje marij učirukovit iin ker so nastal« razlike med oenarni na svobodnem in »po-godbenem« tržtšču, so se za-čele slabSati možnost; in pogoji za vnovčenje pšanice in drugih vrst žita. Država je morala za-četj z ustreznimi ukrep; pod-piratii izvoz s tem, dia je prevze-te nase del m3,nipulacijs;k!h stroškov, da bi tako zagotovila kmefcovulc&m Ziajamčene mini-malne cene. Letos je daiia Ka-nada precejštije tzvozn« loredi-te za' izvoz večjih kolifln pše-aioe v Sovjetsko zvezo in v vzhodnoevropske dr?-ave, v Poljsko, Ceškoslovaško in Mad-žarako. Država je prevzeta nase tudii d«l strožkov za vakladižče-nj« tistth presežkov pšenice, k,1 jih niar) mogl\ prodati. T; stro-žk; bodo znašalj »krog 32 mi-Mjonov dolarj«v_ kajti neproda-ftih je ostalo okrog 178 buSlov pžena.ca. Dejstvo, d.a so se mo-rale oe.ne pritegoditi pogoj«m na svstovnem trgu je priz.ad«lo dohodike kanadakih farmiariev. Ker se njihovi dohodte; občut-no zraau j šuj ejot fairmarji vse glasneje zahtevaao dnterve-ncijo države in u6inkov4tejšo. zašči-to kmiatij«tva.
Sistem ureditve notianjega tr-ga sloni aa dveh zakonih: na aalkonu o zadružnj trgovini s kmetijsikimi pridedlti od leta 1939 in na zakonu o podpuanju cen kmetijskih pridelkov od le-ta 1944, Ta drugi zakon poabla-šča zvezno vlado, da podpira cene vs^h kmetijskih pridelkov razen pšenice. Država šoiit; ce-ne ali s tem, da sama neposre-dino kupuje prideike, kt>t velja to »a surovo maslo, z zagotovit-vijo aa.jami-enih cen, ali pa s tem da povrne razliko med ce-narai. Ta zakon 90 od leta 1953 od časa do čaaa izvajald, da bi zaščitili cene pražiiev, mleka v prahu, surovega masla, sira, jajc in jabolk. Sedaj po tem za-lconu podpirajo cene prašičev, surovega masLa in jajc, Za pra-šifce ai breba državj ncposred^no intervenirati, ker so ceme aa trgu M.išje od rajamčenitti.
Dosti večji pomen ima zadruž-na organizacija tržišča. Na pod-Jiagi tega zakiona lahko usta-navljajo »pule« proizvajalcev posameznih pridelikiov za žeiev posa.meznih let. Zakon poobla-šLa vlado, d-a lahko jam-č; 8O"/o povprečnih prodajnih cen iz prejšnjih treh let. Fro.izvaja.lske »pule« So usUnoviLj za prodajo ovsa, ječmena, rži, koruze, fi-žola, lanu, sira, jabolk, mare-lic, h.ruišk, sliv', knompirja, me-du, semena krmnih nastlin, na raivfriti vzrejemh lislc in neka-terih vrst  krzna.
Najvažnejša o.rga.nizacila je »Kaaadski  svet za pže-oico«, ki
je edina monopolistitna organi-zaciija za prodajo pšenice, ovsa in ječmena in prorijikih držav zaihodme Kanade. Ta sve^ daje tudj dovoljenja ^a izvoz pšenice, ovsa in j^ečmenia. Sistera centra-liziranega tržiSča sloni na aasle-dnjih načelih:
1.   Pred vsako žetvljo določijo vnaprej  »za^etno«  ceno,  Po  ka-terih  dobijo   farmarji   izplaičano žito.
2.   Na zafetku sezone določijo »kvote   pošiljk«,   ki   se   spremi-njajo na  pod'1-agi  možiiosti   trži-šoa  in  razpoložljivaga skladišfi-nega prostora.
3.   Svet  prodaja   pridelke  pod naougodnejšimi   pogoji,      ki   jih tnore doseči, na tržiSCu.
4- Ko je posamezni »pul« pro-dan, razdtlijo dobiček, ki ga je svet  dosegel  pri  prodaji.
Razon tega pa imajo pokraj:,.n-ske vlade pooblastila. da lahko us'mnovlua.i'0 'tržne orgamizaai-je za posebne pridelke daloče-nih poiročij v otviru svojih mej. Krajevni sveti urejajo tr-žišče, določajo ceoe in nadzoru-jejio prodajo, latoko Pa tudj de-lujejo kot komiteji, kj se po-gajajo o pridelkih namenjenih za p-re-delavo. Sveti lohfco dolo-ča,1o posame-zne prodajne agen-cije, ki sm«j,0 pod nadzorstvom prodajati pridelke. Lofcalni sveti so 'leta 1949 dobili ista poobla-stila, kot so jih inrveli g!ed© ure-jevanja krajevnega trga za tr-govino med pok.pajiniami in za izvoz. V vsaik; pokrajin! deluj^e-jo nadzorai aveVi za nvleko, pri-
dobdvanje   irtleka   pa   ureja   po-krajinsko   zak&nodajstvo.
Organizacija bržišča je po« temtaJcem prilagojeaa posebno-stim kianadskega kmetijstva. V z.aihodnih pokrajinah Kanad« prevladuje pridelovanje žita, k[ je namenjeno skoraj izkljuC-no za izvoz. V vzbodnih pokra-jiinah pa je kmatijska prolzvod-nja bolj raznovrstna, težijo pa za rejo iirine tn prid«!avo živa-norejskih prideltoov in nekaterih vrst sadja. Tudj ta proizvodnja danes z nekaterimi pridelik: ža presega potrebe domačega trga. Dokler niso nastopile najnovej-še spreme.mbe na svetovnem tr-gu kmetijskih pridelkov, država nj preve-č gmatno vzdrževala ce-r»e, ker v kmetijski politikj rH imela določen«ga smotra, toot je na primM z-ajamčenje določen« viSLne dohadka. Toda, najnovej-že spremembe na sveiovnem tir-gu so vzbudpile vse vefje zahte-v« po zaščiti. Tako na primer pridelovalci sira zahtevajo ca-rinsko caičito. Brez aktivn« intervencije države tud; ni vei mogoče aagotoviti izvoza. Vaa d^osedanja organizaciig trga ne more vef vrzdržatj visokih stro-Jkov z& presežke, zato zaht«va vedno ve^čjo pomoč države. Ce-prav je dozdaj kazalo, da se bo kanadsko km^tij^tvo !-3ihko pri-'agodLio sprememba.m rua trži-štu. pa sedanja organizacajia v zadnjem 6a?u r\\ ve^ <;Ty>«iobna br«z državne pomoC- <•»*<•! pro-btem  realizatrije.
M. H.