GLAS SLOVENIJE maja 2002 v 10. leto SLOVENIJE — THE VOICE OF SLOVENIA •t*- /Mjtr "'jflBlkNX iM*- iau' ir.. JMBfr'VH'. ^fe, •m j novice in zanimivosti iz Slovenije, o Slovencih v avstraliji in po svetu news from slovenia, about Slovenians in australia and around the world ZA OBSTOJ SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE - ZA ŽIVLJENJE SLOVENSKE SKUPNOSTI V AVSTRALIJI - ZA VSE SLOVENCE! Leto 10 / št. 177/178 - Maj/Junij 2002 Cena: S 11.00 Sydney - Avstralija http://www.glassIovenije.com.au Pater Valerijan Jenko o.F.M.,o.A.M.-zlatomašnik Stanka se poslavlja Prejel od papeža apostolski blagoslov Sydneyska skupnost podarila zlati plašč Sydney /Glas Slovenije/- Uradne slovesnosti ob 50-letnici zla-tomašništva patra Valeriana Jenka so se pričele v soboto, 18. maja s 50-minutnim dokumentarnim filmom Florjana Auserja - Halo, tukaj 5v. Rafael. V nedeljo, 19. maja, je pater Jenko daroval zlato mašo v sydneyjskem Merrylandsu, ponovitev vMelbournu, 26. maja; 2. junija v Lemontu, Illinois, ZDA; 9. junija v Johnstownu, Pennsylvania in 16. junija v domači župniji v cerkvici sv. Frančiška v Šiški. V tej številki posebna priloga iz projekta Florjana Auserja "Halo, tukaj sv. Rafael" str. 17, 18, 19, 20 v • 'J&X, - y 5 J,yy Order of Australia Medal -OAM Na dan, ko Avstralija slavi rojstni dan kraljice Elizabete II. je bilo podeljeno letos to visoko avstralsko priznanje tudi trem Slovencem. Apostolski blagoslov papeža Janeza Pavla II. Z 8. slovenskega festivala v Viktoriji "Prijateljstvo nas druži" - 6. in 7. april 2002 Več na str. 26 Viktorijska slovenska druščina - pripravljalni pododbor SSOV za 8. slovenski festival: z leve spodaj - Lojze Kovačič - predsednik SAK+ŠD Planica; Milan Ogrizek - predsednik S.Š.D Jadran; Marta Ogrizek, Štefan Srnec -podpredsednik SD Planica. Od leve zgoraj - Milena Brgoč - predsednica SD Melbourne; Meta Lenarčič - urednica slovenskih radijskih oddaj 3 ZZZ; Lojzka Kuhar - predsednica SD Geelong; Werner Remšnik - zastopnik Twin City Albury-Wodonga; Lucija Smec - sotajnica, učiteljica in kulturna delavka: Jože Caf - blagajnik SSOV; Peter Mandelj - predsednik SSOV in Lidija Čušin - kulturna delavka SD Geelong. Vaša Stanka /1 . - /O- - da, tako se je skozi 178 številk in preko 30.000.000 tiskarskih znakov v Glasu Slovenije, v uvodniku podpisovala urednica Stanka Gregorič. Prav ste prebrali, trideset milijonov udarcev na tipko je bilo potrebno, da je Glas Slovenije desetletje prihajal v vaše domove. Podarili desetletje življenja za slovensko besedo, za obveščanje vas, dragih bralcev v izseljenstvu, je neprecenljivo bogastvo. Morda bo prihodnost in zgodovina ocenila njeno delo v avstralski Sloveniji, kajti mi se poslanstva ohranjanja svojih korenin še vedno premalo zavedamo. V tem desetletju izhajanja je nastala kronika, ki govori o vašem delu in razvoju, kronika, ki je v sliki in besedi ohranila življenski utrip blišča in bede izseljestva. V vašem in svojem imenu se Stanki Gregorič zahvaljujem za vse napore, ki jih je vložila v to, da je Glas prihajal v vaše domove v Avstraliji in po svetu ter seveda v rodno domovino Slovenijo, kamor so jo zdaj potegnile korenine življenja in usode. Stanki želim predvsem veliko počitka, notranjega miru, sreče in zdravja. Florjan Auser Manager Glasa Slovenije Franc Vodušek - lastnik mesne industrije "Vodusek Meats", za zasluge v svojem kraju Yarrawonga in Cobram v Viktoriji. Lenti Lenko iz Melbourna - glasbeni učitelj in eden najaktivnejših predstavnikov slovenske druge generacije v Avstraliji. Ivo Klopčič iz Ne\vcastla - dolgoletni predsednik slovenskega društva Tivoli, ki seje izkazal tudi v prizadevanjih za pomoč ostarelim OBVESTILO ™ VELEPOSLANIŠTVA REPUBLIKE SLOVENIJE Canberra Ministrstvo za zunanje zadeve RS je za novega odpravnika poslov na slovenskem veleposlaništvu v Canberri imenovalo Bojana Bertonclja. Z delom je pričel 3. junija 2002. DOBRODOŠEL! Iz dnevnika urednice Stanke Gregorio Ponedeljek, 27. maj Že takoj po izidu prejšnje številke so pričeli iz vseh koncev sveta deževati e-maili, pričel je zvoniti telefon. Najprej iz Queenslanda "Ne bo več vašega Glasa Slovenije? Joj, joj, od kod bomo pa zdaj dobili toliko informacij? ... kakšna škoda. Veste, tudi meni še gre počasi Avstralija na živce, vse gre k h ... pa moramo živeti tukaj zaradi svojih otrok in vnukov!" Iz Canberre: "Presenetili ste nas. Žalostni smo. Tudi mi se odpravljamo v Slovenijo, samo na dopust, prosim pošiljajte nam časopis za tri mesece tja ..." In spet iz Canberre: "Tudi jaz se vračam, kupil sem tam štirisobno stanovanje. Zanimive so bile vaše informacije in so mi pomagale..." Adelaide: "Kaj? Da ne bo več Glasa Slovenije? ... " Melbourne: "Žalostno, žalostno ...pa saj to ni res ... " Sydney: " Kako da ne bo več Glasa Slovenije, kaj bo pa rekla slovenska skupnost v Avstraliji?" Kaj naj bi odgpvorila nato zadnjo pripombo? Žalostni smo, ker slovenska skupnost (razen posameznikov) v Avstraliji ni kazala velikega zanimanja za Glas Slovenije (tako kot sicer tudi ne posebej za druge časopise, ki so izhajali in morali odmreti; najdlje so se ohranili Misli, melbournški Vestnih in literarna revija Svobodni razgovori v Sydneyju). V devetih letih izhajanja ni časopisa sponzoriralo niti eno samo slovensko društvo, organizacija ali ustanova. To so dejstva, ki se jih ni mogoče izogniti. Pri Glasu Slovenije smo bili tako prepuščeni samim sebi, češ, ustanovili ste časopis, hočete ga imeti, znajdite se sami kakor veste in znate! Razloge za finančne težave paje iskati tudi pri vsesplošni slabi bralni kulturi avstralskih Slovencev. Popolnoma enako se dogaja okoli internetne strani Stičišče avstralskih Slovencev. Povsem drugače je drugod po svetu. Primer: v Argentini so pri Svobodni Sloveniji združena društva, in tudi ustvarjalci časopisa prejemajo honorar za svoje delo. Tudi v nekaterih primerih v ZDA je tako; lani sem v Sloveniji srečala dolgoletno urednico nekega slovenskega ameriškega časopisa, ki je v uredništvu kar v službi, podpira jo slovenska organizacija z dolgo tradicijo. Na Švedskem so pri Našem glasu združena vsa slovenska društva, tako je tudi pri Glasilu kanadskih Slovencev. Seveda da ne govorimo o zamejskih slovenskih časopisih, kjer je v uredništvih kar nekaj zaposlenih. Mislim, da smo slovenski medijci v Avstraliji (v 99 odsotkih) edini, ki smo dolga leta delali prostovoljno, tako pri časopisih kot pri slovenskih radijskih oddajah. Še nekaj ne gre med nami Slovenci: neodvisnost od politike, ideologij, strankarstva! Pa seveda tudi privatnih prepirčkov in zamer. Glas Slovenije res ni pripadal nikomur! Služil je slovenstvu! Ko ga ne bo več, avstralski Slovenci sploh ne bodo imeli več vseavstralskega informativnega časopisa (razen nekaj društvenih okrožnic in glasil zelo lokalnega tipa in seveda Misli - mesečnika za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji). Nedelja, 2. junij V življenju pride čas, ko mora človek položiti karte na mizo in priznati: ne gre več! Bodisi zaradi slabega zdravja ali zaradi drugih, tokrat in v preteklosti opisanih razlogov. Prihajajo pa tudi mlajše generacije, ki jim je treba odpreti vrata in jim prepustiti delo, seveda če so za to pripravljeni in sposobni poprijeti. Vedno sem kritična do tistih, ki mladim niso hoteli/nočejo prepustiti "svojega stolčka", čeprav so/bili že takorekoč z eno nogo v grobu - še vedno so želeli/želijo biti aktivni in silijo vjavnost. SLOVO! SLUTNJA?! Morda se je vrinila že v moje razmišljanje v prejšnji številki, ko sem se od vas praktično že poslavljala a obenem obljubila, da bo Glas Slovenije izhajal še do maja2003. Zadnjih nekaj tednov sem preživela z groznimi bolečinami (išijas - nevralgija) in zdravnik mi je prepovedal dolgo sedenje pred računalnikom. Povedal mi je tudi, da so kronično vnetje ramenskih mišic, poškodbe hrbtenice, išijas, artritis in kdo ve kakšne še vse dijagnoze, posledica dolgega sedenja in ponavljajočih pokretov. Končno sem že dvaindvajset let invalid, delo, ki sem ga pač tudi rada opravljala, je invalidnost še povečalo. Upam, da ne bo spet kdo rekel, kot mi je to v naglici vrgla nekoč skozi telefon naša bralka: Naj vas hudič vzame, vi ste vedno bolani! Seveda sva se potem smejali in sem ji to odpustila, ne pa pozabila! Ali pa me obsodil na "histeričnost", kot meje v svojem pismu Ivan Legiša iz Adelaide ( v tej številki). Po njegovi filozofiji so vsi novinarji histeriki. Rekla bi naj pač vsak pomete prej pred svojim Hvala, Florjan... V tem času postavljanj in raznih prekretnic v mojem življenju, se mi pred očmi zavrti film računalniških spretnosti nevešče Stanke, pri svojem delu prepuščene sebi in svojim iznajdljivostim, ki je vsako besedico in črtico v časopisu najprej natipkala, potem izrezala in zalepila. Neverjetno pricizno in zamudno delo. Ne, ne, lepila pa ne boš več, mi je najprej dejal Florjan, takoj, ko sem prišla iz Melbourna v Sydney. Potem meje počasi uvajal v svet računalništva in v odkrivanje novih medijskih skriv nosti. Na internetnih straneh sem pričela prebirati razne slovenske časopise in si tako olajšala delo pri sestavljanju in urejanju Glasa Slovenije. Vse bolj sem postajala "strokovnjak" za "page maker" (profesionalni program za publiciranje - "mercedes" med programi). Tudi z e-mail korespondenco se mi je odprl slovenski svet. Toda Florjanu to ni bilo dovolj. Vsak dan je prihajal na dan z novimi "posodobitvami", idejami, projekti, načrti... tako sva v šestih letih ustvarila ne samo bazo časopisa, ampak in predvsem bazo raznih, za izseljensko zgodovino izredno pomembnih, podatkov. Arhiv! Pri delu sva se dopolnjevala - on po tehnični računalniški plati, ob fotoaparatu in kameri, montažah, jaz ob pisanju člankov, reportaž in nasploh ob konstrukciji časopisa in raznih drugih ustvarjanj. Lahko rečem, daje bilo to za slovensko stvar izredno plodno obdobje. V mojem življenju naj pestrejše, najbolj zanimivo in izredno bogato. Izstopa leto 2000 in olimpijske igre v Sydneyju, ko sva se vse leto udeleževala tiskovnih konferenc,športnih predtekmovanj in snemala za slovensko televizijsko oddajo TV 31 v Sydneyju (Florjan urednik) in za postaje v Sloveniji. To je bil novi, izredno zahteven izziv. In če grem še malce dlje, v čisto navadni vsakdanjik, je moral biti Florjan pripravljen vedno in povsod odgovarjati na mojih tisoč vprašanj in rotenj naj mi vendar pomaga in popravi na računalniku to in ono, moral je prenašati tudi vse moje "nervozne" muhe in poslušati kako da me vse boli od tipkanja. Moram pa reči, da sva imela eden z drugim krasno potrpljenje in da seje na koncu koncev vse vedno končalo v redu in prav, brez resnejših prerekanj ali prepirov - šlo je kot po maslu. Florjan, dragi prijatelj in sodelavec, sopotnik, hvala tudi tebi za vse, česar sem se lahko spomnila in vsega tistega česar se ta trenutek, pred izidom časopisa, ne morem spomniti! Pozabiva na neuspehe - vsak moj uspeh je tudi tvoj! Stanka pragom in malce bolj kritično pogleda vase. Zdaj je seveda vprašljivo načrtovano izhajanje Glasa Slovenije v časopisni obliki pa celo na internetu, vsaj kar se mene tiče. ODHAJAM! ODLOČILA SEM SE! Še ta mesec odhajam v Slovenijo za stalno. Če bo le mogoče, bom morala iskati pomoč v kakem zdravilišču ali na morju. Predvsem pa veliko počivati v zasluženem pokoju (če bom to sploh zmogla). Odhajam po osemindvajsetih letih življenja v Avstraliji. O tem da bi se kdaj vrnila zaenkrat ne razmišljam, sicer se pa nikoli ne ve. Živi bili pa videli. Upam, da vsi stiki z vami, dragi avstralski Slovenci, vsaj tisti, ki so doslej obstajali, ne bodo prekinjeni. Danes so se razdalje skrajšale tudi z elektronskimi pripomočki, po etru in še kako drugače. Ohranila vas bom v lepem spominu - vse slabo pa bo odpuščeno, zato odpustite tudi vi meni za morebitne ostre besede. Hvala vsem, ki ste me radi brali in cenili moje delo, me vzpodbujali pri resnicoljubnem pisanju. Ja, poštenost, odkritosrčnost in resnicoljubnost so me vedno tolkli in mi prinašali tudi nešteto problemov. Vendar resnično sovražiti nisem znala nikoli in nikogar. O ja, razjezila pa sem se več kot večkrat! Hvala tudi vsem, ki ste se zadnje tedne oglasili po telefonu, po e-mailu ali s pismi - z dobrimi željami! O tem kako bo naprej z Glasom Slovenije pa vas bo pravočasno obvestil manager Florjan Auser. Petek, 7. junij Presenečenje! Časopisje delno že v tisku, ko pokliče Draga Gelt in prosi za objavo ... česa? To boste videli na strani 6. Vaše besede, dragi viktorijski podpisniki te "zahvale" bom nosila v srcu dokler bom živa. Ponedeljek, 11. junij SLOVO! ZNOVA! Zadnjih nekaj dni je nabito s to besedo. Tudi na radiu SBS Melbourne v ponedeljek, 11 .junija. Elica Rizmal pripravi res ganljivo oddajo skozi predstavitev mojega dela - prebere zahvalo z vsemi podpisniki in tudi meni omogoči, da se poslovim. Toda med oddajo ugotovim, da sem naredila krivico nekaterim posameznikom, med njimi tudi mojim prijateljem. "V Sydneyju me tako niso nikoli sprejeli za svojo..." sem dejala. Dodati moram: "Razen nekaj posameznikov, mojih prijateljev!" Njim se na tem mestu opravičujem za storjeno krivico. Seveda se izrazi moje hvaležnosti ne morejo zaključiti ne da bi omenila vse, ki so v teku let sponzorirali in oglaševali v Glasu Slovenije.Težko je bilo premostiti tudi začetne težave in moja večna hvaležnost velja gospodoma Alfredu Brezniku in Dušanu La-jovicu. HVALA! ^ Vaša Stanka ' Ob 9. obletnici - 10. maj 2002 GLAS SLOVENIJE - KAJ JE/BIL Maj-Junij 2002 GLAS SLOVENIJE - MESEČNIK IZHAJA VSYDNEYJU THF. VOICE OF SLOVESU .¿Sf'gZ«, W "4. GLAS SLOVENIJE je avstralski slovenski informativni časopis, kije izhajal sedem let kot štirinajstdnevnik, kasneje pa kot mesečnik. Je edini tiskani medij te vrste v Avstraliji (trenutno izhajajo le še Misli - mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji in nekaj občasnih društvenih glasil lokalnega značaja). Izdaja prilogo THE VOICE OF SLOVENIA, ki je tudi povezovalni faktor med starejšo in mlajšimi generacijami. Glas Slovenije je nedobičkonosno glasilo, delo vseh sodelujočih je prostovoljno. Ohranja in neguje slovenski jezik, kulturo in običaje. Informira slovensko skupnost po vsej Avstraliji o dogajanjih med avstralskimi Slovenci, prinaša informacije iz Slovenije in o Slovencih po svetu. Igra povezovalno vlogo AVSTRALIJA-SLOVENIJA-SVET in predstavljata "znane in neznane obraze" - odkriva znamenite posameznike, tudi take. ki kot strokovnjaki uživajo velik ugled v tujih okoljih. Ima obsežno "data base" (okoli 1000 raznih predstavitev zanimivih in znamenitih Slovencev ter srečanj) in bogato arhivsko zbirko . Ob peti obletnici, leta 1998, je GLAS SLOVENIJE prejel priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pri Ministrstvu za zunanje zadeve RS za neprekinjeno delovanje in izhajanje ter za prispevek k povezovanju in ohranjanju slovenske skupnosti. Po mnenju mnogih (raznih strokovnjakov, novinarjev) je eden izmed najboljših, če ne najboljši izseljenski časopis, ki med drugim upošteva tudi načelo pravičnega novinarstva in novinarske etike, saj informacije redno spremljajo oznake vira. Ni pristranski, ideološko ali strankarsko opredeljen. Krepi narodno zavest in ohranja slovensko identiteto nasploh. Urednica Glasa Slovenije in angleške priloge Stanka Gregorič je ob 10. obletnici slovenske države prejela posebno priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za njeno medijsko delo (in prizadevanja ob osamosvojitvi Slovenije). Leta 2001, ob 50-letnici Slovenske izseljenske matice v Ljubljani je GLAS SLOVENIJE za svoje medijsko delo prejel tudi priznanje tega združenja. Uredništvo se povezuje s Slovenci v Avstraliji, v Sloveniji in po svetu, predvsem s slovenskimi novinarji v Sloveniji - redno z novinarko Delu Dragico Bošnjak, z etnologi, zgodovinarji, politiki, raziskovalci slovenskega izseljenstva in drugimi. Ima izmenjavo s številnimi slovenskimi časopisi in revijami (sobotni leče/; tednik 7 D. Primorske novice. Jana. Demokracija, Unicefov Glasnik, revija Pet zvezdic, goriški Novi glas, savinjski Novi Tednik celovški Saš tednik. Svobodna Slovenija iz Argentine. Glasilo kanadskih Slovencev itd. in seveda še internetne povezave in medsebojna sodelovanja v novinarskem svetu, tudi z radiom SBS v Melbournu in Glasom Amerike). Vsakodnevno spremlja poročanja slovenskih medijev na internetu: STA. Delofax, Večer, Dnevnik in drugih medijev. Redno sodeluje z raznimi organizacijami oziroma društvi, ki se ukvarjajo s slovenskim izseljenstvom. Po seminarju novinarjev in urednikov iz tujine, septembra 2001 v Ljubljani, so se ta sodelovanja še poglobila, nastala pa so tudi nova v zamejstvu (Matajur, Mladika, Doni, Porabje). GLAS SLOVENIJE uporabljajo pri srednješolskem pouku slovenskega jezika na državni šoli v Viktoriji in pri Institutu za slovenske študije (Sasha in Sandy Ceferin). Prejemajo ga še posamezniki in večina slovenskih društev in organizacij v Avstraliji, Svet slovenskih organizacij Viktorije. Verski središči v Melbournu in Sydneyju. Radio SBS Melbourne - slovenska oddaja, predsednik RS Milan Kučan, Veleposlaništvo RS v Canberri, Ürad za Slovence po svetu, Slovenska izseljenska matica, obe univerzitetni knjižnici v Ljubljani in Mariboru, razna ministrstva in posamezniki v Sloveniji. Drugod po svetu: Bern- knjižnica, posamezniki v Moskvi, na Finskem, Japonskem, Italiji, Avstriji, Švici, Švedski. Madžarski, v Videmski pokrajini, ZDA, Argentini, Kanadi, Novi Zelandiji in še kje. Vzporedno z izdajanjem časopisaje uredništvo GLASA SLOVENIJE v preteklih letih organiziralo razne akcije: zbiranje plišastih koal za novo Pediatrično kliniko v Ljubljani, omogočilo sodelovanje na Australian Openu v Melbournu teniški igralki Katarini Srebotnik, organiziralo teniški turnir v Sydneyju, maraton od Sydneyja do Melbourna invalida Mirka Lebai ja iz Slovenije, podelitev letaske vozovnice in organizacija bivanja v Sloveniji pripadniku druge generacije. Sodelovalo je pri zbiranju dobrodelnih finančnih sredstev za slovenske bolnišnice, potresence in poplavljence, pri projektu Slovenci v Snowyju - preden nuni uide čas, ob 50-letnici duhovniških obljub patra Valerijana Jenka iz Sydneyja Halo, tukaj sv. Rafael ter še pri mnogih neomenjenih. V času olimpijskih in paraolimpijskih iger SYDNEY 2000 sta se Stanka Gregorič - urednica in Florjan Auser- manager (kamerman, urednik internetne strani, dokumentarist) vse leto udeleževala tiskovnih konferenc, poročala za TV SLO in Združenje lokalnih televizij v Sloveniji ter za razne internetne strani in časopise. Pri GLAS SLOVENIJE sta izšli dve prilogi, posvečeni obema športnima dogodkoma. Florjan Auser Manager Stanka Gregorič Urednica SLOVENSKA MEDIJSK4HIŠA GLAS SLOVENIJE Svdnev PRIZNANJA - Glas Slovenije za pomoč v akciji za novo Pediatrično kliniko v Ljubljani - "zbiranje plišastih koal", od Sklada za izgradnjo PK v Ljubljani (1997) - Glas Slovenije ob 5. obletnici, od Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu -Ministrstvo za zunanje zadeve RS (1998) - Glas Slovenije ob 5. obletnici, od Avstralske slovenske konference (1998) - Internetna stran Stičišče avstralskih Slov encev (urednik Florjan Auser), bronasta medalja "Oglejte si", od internetnega spleta EON iz Slovenije - Florjanu Auserju-snemalcu, od Olimpijskega komiteja Avstralije (Michael Knightin Juan AntonioSamaranch) ter od Olimpijskega komiteja Slovenije (2000) - Stanki Gregorič - urednici, ob 10-letnici Republike Slovenije od Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu -Ministrstvo za zunnaje zadeve RS -Glas Slovenije od Slovenske izseljenske matice (SIM) ob njeni 50-letnici (2001) - in druga priznanja Pišejo na Spoštovana Stanka, kakor me veseli Vaša vrnitev sem nekako žalosten, ker v tako strnjeni obliki novic o Sloveniji, iz daljne Avstralije, ne bo več mogoče brati. Sedaj pa zares. Pričakujem in upam, da se boste a' Sloveniji pridružili SSK-ju in nam pomagali pri našem delu. Če bo le v naši moči, bomo tudi Vam z veseljem pomagali. F. F., Svetovni slovenski konsres - KS- Ljubljana Spoštovana, ljuba, draga Stanka! Zelo me je ranila nepričakovana novica, da bo nehal izhajati naš "najdražji zaklad" Glas Slovenije. Kdo je kriv? Krivi so skopi ljudje, ki niso hoteli finančno pomagati. Za pijačo in druge neumnosti imajo denar, sramota, za take vredne informacije, ki ste nam jih posredovali pa ne. Stanka, že dolgo vas'poznam, ste pravična . in vsaka krivica rani vaše srce. Delovni ste in vem, da boste tudi v Sloveniji garali še naprej, če boste le samo z enim prstom lahko migali. Stanka, jaz sem že stara, imam 88 let, ne vidim in ne slišim več prav, mož jih bo ime190, je že izgubil spomin. Pritiskam po pisalnem stroju in ne vidim več dobro, zato oprostite. Toda Bogu moram biti hvaležna za vse darove, ki mi jih je v življenju dal. Sprejmite prisrčne pozdrave in prisrčen objem, želim vam v Sloveniji samo lepe dni Marcela Bole. Melbourne (Op.u.: skrajšano pismo) Uredništvu! Najprej lep pozdrav iz Mel-bourna. Ob prebiranju zadnjega izvoda Glasa Slovenije, mi je za kratek čas zastal dih. Kaj se to pravi - "ne bo več izhajal Glas Slovenije!? " Kdo bo držal naprej! Vse to mi je nejasno. Vem, da se človek utrudi od nenehnega moledovanja pa zopet ne bo nekam prav, ko vsega tega ne bo več! Veliko stvari že nekaj časa ni več pa jih s časoma ne bo še več. Tudi sama se strinjam s tem. Povsod delamo eni in isti, najsibo to po slovenskih klubih ali kjerkoli že. Počasi popuščajo sile že tudi najmočnejšim, potem bodo pa res lahko še bulili v prazne stene stavb, praznim radijskim uram in ostali bomo brez časopisov in tako naprej. Slovenski rojaki -namesto da bi bili za zagon pa obratno. Dajmo, samo kriti-zirajmo, to je vse kar zmoremo. Stanka in Florjan, hvala za vse kar sta storila za dobrobit slovenske skupnosti skozi časopis Glas Slovenije. V bodoče vama želim vse najlepše, lep pozdrav Meta Lenarčič. slovenska oddaja Dear Stanka in Florjan, I am sorry to hear that you are winding down Glas Slovenije, it provides a valuable reflection of Slovenian things - from an Australian point of view. Perhaps the internet will provide you with more positive opportunitries. Adrian Vatovec. Adelaide Draga Stanka, da ne bo več Glasa Slovenije in da prideš v Slovenijo?! Si me kar presenetila in ne vem, kje in kako naj začnem in kaj naj napišem. Mislim, da se mora vsak odločiti sam in da je prav, da skuša človek izpeljati stvari, za katere v sebi čuti, da jih mora. Tako kot sem jaz čutila, da enostavno moram dati še eno šanso Sloveniji, da je zdaj še smiselno, ko imam še starše žive, ko je otrok v puberteti in potrebuje tudi očeta ... Samo da sem jaz vnaprej vedela, da bom materialno v Sloveniji na slabšem in da ni nujno, da bom dobila službo. Nisem pa vedela, da so se stvari v teh sedmih letih, v katerih sem domov prihajala le kot dopustni k, tako spremenile. Vsi so mi govorili, pa nisem verjela, sem mislila, da smo Slovenci pač črnogledi in pesimisti. Pa je res sranje. Prvič je vse strašno drago. Hrana je dražja kot v Avstraliji. Najemniška stanovanja navijajo čez vsako razumno mejo in ljudje kar plačajo. Na primer dvosobno stanovanje (v Ljubljani) je takoj enih 800 mark na mesec. Stroški za kurjavo, elektriko, vodo so (udi veliki, drag je telefon. Oblačila so draga za znorel. Pa vzdrževanje avtomobila. Skratka, vse je že zaradi tega toliko bolj komplicirano kot v Avstraliji. Službo dobiš zelo težko. Če jo dobiš. Jazje še nisem. Res je sicer, da se nisem pretirano pretegnila, sem pa poslala kar nekaj prošenj in telefonarila naokrog - glede na moje znanje, izobrazbo, izkušnje bi mislila, da bo lažje. Tako sem zaenkrat še vedno samostojna kulturna ustvarjalka, plačujem si zavarovanje in pokojnino kot vsa ta leta, in pišem kot neumna. Za radio, pa revije, pa kdaj kaj prevede m ... zaenkrat še pridem skozi mesec, ampak komaj, če ne bi imela nekaj našparanega iz časa, ko sem bila v Avstraliji in pogodbeno delala za Slovenijo, bi bila že na kantu. Saj v Avstraliji nisem imela veliko, ampak s tistim malim sem lepo in kvalitetno živela, tukaj pa si ne morem privoščiti prav ničesar ekstra. Ljudje so spet zgodba zase. Sitni, preobremenjeni, prestrašeni, vsi se tresejo za svoje stolčke, težko boš srečal takega, ki pove, kaj misli ali si upa v službi svoje povedati šefu - svobodnjaki so tukaj skoraj izumrli. To pišem zato, ker vem, da nisi pretirano ponižna, da na glas poveš kaj misliš - takšni tukaj ne dobijo službe, vsaj če nimajo kakšne zveze ne. Meni manjlca tudi avstralsko nebo, pa širjava pokrajine, pa cesta, ki bi kar šla in šla in bi se v neskončnost peljala po njej, ko bi bila žalostna. Vse mi je premajhno, preveč utesnjeno, ljudje preveč firbčni in vsiljivi. Ja, mislim, da prav fizično najbolj trpim, da kar ne zadiham s polnimi pljuči. Najvišji otroški dodatek je tukaj 17.000 tolarjev mesečno, se pravi okrog 130 avstralskih dolarjev, v Avstraliji sem imela mesečno 500 avstralskih dolarjev. Zdaj urejam naš vikend v Beli krajini, na veliko vrtnarim, sadim, podiram, obrezujem po zaraščenem vrtu. Navdušila sem se nad Triglavskim narodnim parkom in ravno obiskujem seminar za prostovoljne naravovarstvene nadzornike (rangerje, vbila sem si namreč v glavo, da bom, ko se vrnem, v Avstraliji skušala dobiti delo rangerja), kar je seveda spet zastonj, je pa zanimivo, novi ljudje in nove izkušnje. Ja, v Avstralijo se mislim vrniti. To čutim in vem, tja spadam. Ne v slovensko skupnost, sploh ne, ampak pod širno avstralsko nebo. Mislim pa, da ljudje, kakršni smo mi, ti, Florjan in se kdo, potrebujemo izzive in nove boje, tudi če smo v kakšnem poraženi in razočarani. Pogum in pravilne odločitve. Se beremo, lep pozdrav iz čudovito pomladne Slovenije - a Stanka, kar se tiče stalnega povratka, čeprav zveni lepo, je resničnost druga. Tako so mi na primer povedali številni povratniki. Vremena v Sloveniji nismo več navajeni, dosti je dežja, razen na Primorskem. Potem spet zdravstvena nega, če nimaš privatne -zelo slaba. To vem tudi iz izkušenj nekaterih prijateljev. Res smo se tam rodili, ampak vsaj meni, tu v ZDA ni slabo življenje in toliko stvari lahko človek dela. Tudi v Sloveniji zelo slabo sprejemajo nekoga, ki bi bil 65 let star in bi hotel biti aktiven. Mislijo, da ali moraš igrati babico, če pa tega ni pa sedeti za zapečkom in čakati na neizbežno. A.R. Washinston, ZDA Spoštovana Stanka in Florjan! Ko sem prijateljici v pismu potožila, da vse lepo tako hitro mine, mi je v odgovoru napisala, da to ni res, ampak, da vse lepo ostane vedno lepo - in ima prav! V zadnji številki Glasa Slovenije sem na prvi strani prečitala: "Glas Slovenije (vpapirni obliki) bo prenehal izhajati ob 10-letnici, maja 2003." Zopet bi lahko rekla, da vse lepo hitro mine, ampak ne bom. Kajti kar je bilo lepega in koristnega napisano v Glasu Slovenije, bo ostalo v našem spominu - upam. Ne bo mi vseeno, ko bom iz poštnega nabiralnika vzela zadnjo številko časopisa, ki nas je obiskoval skoraj deset let (mene nekaj manj). Zato bi se vama rada zahvalila za vse, kar sta naredila za časopis in seveda za nas. Hvala! S spoštovanjem in pozdravi Lidija Čušin. Geelone, Victoria Uredništvu! Momentalno pomagava barvati hišo prijateljem - imajo hišo naprodaj, ker se mislijo vrniti za stalno v Slovenijo. Zelo prav so prišle tudi informacije v vašem listu katere sva jima posredovala. Se nekaj vprašanj bosta imela pa vas bova drugič vprašala. Krepko naju je presenetila novica o razmišljanju oziroma o vasi odločili za vrnitev v Slovenijo. Za nas je drugače - otroci so in odločitev da bi se vrnila je izključena... M&L.H. Wollonsons Stanka, želim Ti predvsem življenske moči, da boš zmogla premostiti vse težave in se čim prej vrnila v Slovenijo in začela novo življenje... Morda pa bova še kaj ustvarjalnega midve dorekli, saj veš, da imamo društvo za kreativni samorazvoj, kjer bomo pravkar izdali že četrto knjigo, načrtov pa imam veliiiiko, vendar vsega ne zmorem sama. A.P., TVMaribor Spoštovana urednica, ga. S. Gregorič! Čimbolj dežuje tembolj se blato oprijema nog - a ne? Slutim, da ste tokrat ugriznila tudi vi v mojo zlizano kost. Vem, nisem Vam laskal in ne pel hvalnic, pošteno pa sem plačal članarino ter skoro vsakokrat, vsaj nekaj, primaknil za sklad. Če bi vsaj četrtina avstralskih Slovencev storila isto dolžnost, bi Vi sigurno izdajali svoj časopis brez občasnih histeričnih izpadov, ki izsevajo iz konflikta, z Vaso vestjo urejevanih strani Glasa Slovenije. Ni prav nič novega, da se Slovenci medsebojno grizemo. Resnica pa je, da smo klafarenja do grla siti. Vi ga. ki Vas ze dolgo cenim kot modro, sposobno in plemenito ženo, bi se morala tega dobro zavedati in se na vašem trdem stolu izogibati pljuvanja v skledo iz katere zajemate z žlico. Vem, ne pridem Vam do dna ne do kraja - Vi imate škarje in platno! Sedaj, ko ste - hote ali nehote -zapeljala na slepi tir, če se Vam zljubi, se nam se lahko pokakale na glavo. Mezganje gor mezganje dol, na kraju vsak dobi nagrado, ki si jo je zaslužil. Da! Radio 3ZZZ - Melbourne Veliko jih za vedno odhaja, a ni, da bi obupali! Nekaj (bodečih) prijateljev Slovencev nas bo navkljub vsemu ostalo "DOWN UNDER". Upam vsaj, da se bo kateri: 1.2.3. generacije spet navdušeno, poln idelaov, zagnal, nas budil in prosil za golo preživetje. Bog nam ga daj, sicer se nam utegne izpriditi še to malo razuma in narodne zavednosti. Ga. S. Gregorič, ob veselem pastirovanju na Pokljuki Vam iz srca privoščim kar največ miru, tistega miru, ki vrača telesu zdravje in duši vedrino. Ob polnem krožniku gob Vam že sedaj želim dober tek! varujte se totih strupenih! STANKA, Boglonaj za nemajhen trud, za bolečine in živce, katere ste v desetletju zavedno z ljubeznijo in samoodpovedjo darovala NARODU! Najbolj bom pogrešal drugo in zadnjo stran ter pis-monošo - seveda, ki ga bom po maju 2003 zaman čakal, da mi pri trese novo št. G. S. S piko zaključujem z besedami, ki ju je često, z nasmehom, povedal pokojni dr. S. Frank: "GA UDEAMUSIGITUR!" Vas do tal priklonjeni "šamozl" Ivan Legiša, Adelaide Op.u.: Ja,kot urednica imam "škarje in platno", zato mi dovolite tudi, da se obregnem ob vaše besede: " ... Vi ... bi se morala tega dobro zavedati in se na vašem trdem stolu izogibati pljuvanja v skledo iz katere zajemate z žlico." Tako pišete. Ne vem na katero skledo mislite, na tisto, iz katere sem jaz "zajemala vam"ali kako drugo. V skledi namreč, razen sadov mojega prosotvoljnega dela, ni bilo ničesar drugega. Tudi stol na katerem sem sedela ni bil kaj prida trd, saj si v uredništvu vsa leta nismo mogli privoščiti argonomičnega. Pozdravljeni! Sem zelo za to da Glas Slovenije ostane - že zaradi številnih naročnikov. NAJ GLAS SLOVENIJE OSTANE - NAJ GA PREVZAME TRETJA GENERACIJA AVSTRALSKIH SLOVENCEV. PO KVALITETI IN NOVINARSKI OBJEKTIVNOSTI STE VISOKO NAD SLOVENSKO MEDIJSKO SOLATO! Vaš aforist iz Slovenije Op.u.: Hvala za pošiljanje afo-rizmov in za povabilo v Štanjel. Draga Stanka in Florjan! Velika škoda, da bo Glas Slovenije nehal izhajati. Prinašal je vse najnovejše iz rodne dežele, pa tudi iz avstralske Slovenije. Potrebno in koristno glasilo. Uporabljali smo ga tudi pri srednješolskem pouku in ga bomo pogrešali. V imenu učiteljev slovenskega jezika in Instituta za slovenske študije Viktorije se ti zahvaljujem, Stanka, za vse tvoje trdo delo, požrtvovalnost, predanost stvari in prizadevanja vseh teh let. Želim ti vse dobro k tvojim nadaljnim prizadevanjem. Tebi in Florjanu še mnogo uspehov in zadovoljstva Lep pozdrav Sasha Ceferin. Melbourne Spoštovana gospa Gregorič, hvala za izjemno zanimivo številko 176 Glasa Slovenije. Časopis sem z zanimanjem prebral od prve do zadnje besede. Hvala Vam. Zal mi je, ker boste prenehali z Glasom v sedanji obliki. Vesel pa sem za Vas osebno. Odločila ste se in želim Vam srečo. Nimam poguma, da prav takšno odločitev prevzamem jaz sam. Lep pozdrav Jakob Chuk, Freemantle, West Australia Spoštovana ga. Stanka in g. Florjan! Hvala za redno pošiljanje časopisa in obveščanje novic po svetu. Govorila sem z mnogimi naročniki Glasa Slovenije, žal nam bo, ko bo prenehal izhajati, mnogi nimamo interneta. Omenjate tudi, da boste šli v Slovenijo. Tam je krasno - želimo vam počitka. Toda tukaj vas bomo pogrešali. Hvala za vse! Lepe pozdrave Lucija Srnec - kulturna delavka in so-tainica Sveta slovenskih orsanizacij Viktorije Spoštovana gospa Gregorič! Prav nič vesela nisem novice, da našega časopisa ne bo več. Po tolikih letih smo končno prišli do časopisa iz katerega smo izvedeli mnogo novic iz naše drage domovine - sedaj še tega ne bo več. Vse sem vedno prečitala od prve do zadnje strani. Zares je škoda, ali kaj hičemo. Vsak si mora ustvariti življenje kot mu najbolj paše. Tudi jaz bi se kar takoj vrnila domov ampak vsak ima svoje obveznosti. Hvala vam za vse informacije, vse jih bom ohranila. Hvala za vaš trud pri urejanju časopisa. Želim vam mnogo sreče, zdravja in veselja doma. Lepo vas pozdravlja Ansela Mediites, Bronte, NSW Spoštovana ga. Stanka in g. Florjan! Iskreno čestitam k vašemu požrtvovalnemu delu. Glas Slovenije je kvaliteten mesečnik in lepo bi bilo da bi prihajal v vse slovenske domove v Avstraliji. Isto velja tudi za Misli. Želim vam vse lepo in vas lepo pozdravljam Prof. Zvone Hribar, Waea-Wasa Draga Stanka! Zahvilil bi se rad za vse tvoje neutrudno delo za slovensko skupnosti v Avstraliji od vsega začetka do sedaj! Imam mnogo prijetnih spominov, ko smo se skupaj borili za našo prelepo SVOBODNO SLOVENIJO in tudi pozneje z delom pri Glasu Slovenije in še pri dosti drugih aktivnostih!!!! Hvala tudi za podporo ansamblu Domači fantje ob snemanju zgoščenke. Želim ti srečno bivanje v Sloveniji in še kdaj na snidenje v Avstraliji ali pa v Sloveniji, če bom spet kdaj prišel tja. Še enkrat NAJLEPŠA HVALA ZA VSE!!! Lep prisrčen pozdrav Lenti Lenko. Melbourne GLAS SLOVENIJE P.O. Box 167 Wington Hills, NSW 2153, AU Spoštovani, Obveščamo vas, da je Združenje Slovenska izseljenska matica ob 50-letnici delovanja podelilo priznanja nekaterim posameznikom in društvom za dolgoletno uspešno sodelovanje med izseljenci. Z veseljem vas obveščamo, da smo vašemu uredništvu podelili priznanje za dolgoletno obveščanje izseljencev v Avstraliji. V kolikor bi se kdo iz vašega kroga udeležil »Srečanja v moji deželi« v nedeljo, 7. julija na Bledu, bi vam radi priznanje izročili na tej prireditvi. Prosimo, če nas o tem lahko obvestite. Lep pozdrav Smilja Klešnik generalna sekretarka Veleposlaništvo Republike Slovenije Canberra KONZULARNE URE SYDNEY Nedelja, 23. junij od 14.00 do 17.00 ure Panthers - Club Triglav Ponedeljek, 24. junij od 10.00 do 13.00 ure Versko središče Merrylands Za konzularne informacije nam lahko pišete tudi na naš e-mail vccrfimzz-dkp. sigo v. si Več informacij in koristnih napotkov najdete na naši strani na internetu http://sloveni(L webone. coni au Splošne informacije, ki jih posredujemo na konzularnih urah, so brezplačne. Veleposlaništvo Republike Slovenije Canberra Odpravnica poslov: Helena Drnovšek Zorko Drugi sekretar: Marko Polajžer Advance Bank Centre - Level 6 60 Marcus Clarke Street Canberra Citv Telefon: (02) 6243 4830 Fax: (02) 6243 4827 Embassy of Republic of Slovenia P.O.Box 284 Civic Square Canberra ACT 2608 Domača stran na internetu: http:/slovenia.webone.com.au E-mail: embassyofslovenia@ webone.com.au Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00-17.00 uradne ure so od 10.00-14.00 AUSTRALIA /if. Konzulat Avstralije Častni konzul Viktor Baraga Trg Republike 3/XIl, Ljubljana 1000 Slovenija Telefon: + 386 1 425 4252 Fax: + 386 1 426 4721 E-mail: lupo.interprise"siol.net Republika Slovenija Ministrstvo za zunanje zadeve Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Gregorčičeva 25 1000 Ljubljana Slovenija Tel:+ 386 1 478 22 91 Fax: + 386 1 478 22 96 E-mail: urad.slovenci@aov.si Zahvala in priznanje medijski in kulturni delavki Stanki Gregorič ob odhodu iz Avstralije ZAHVALA - eni od urednic slovenske oddaje na etničnem radiu 3 EA (danes SDS) od leta 1979 do 1981, - nekdanji predsednici Društva za podporo demokracije v Sloveniji (Viktorija), - navdušeni delavki pri širjenju idej Svetovnega slovenskega kongresa in sprave med Slovenci, - nekajletni članici SALUK-a (bivšega Slovenskega literarnega in umetniškega krožka) - urednici številke "Svobodnih razgovorov" (SALUK) - december 1989, letnik Vil - 3/4 - idejni ustanoviteljici Avstralske slovenske konference in - Slovenskih narodnih svetov, - prvi organizacijski tajnici Avstralske slovenske konference in - Slovenskega narodnega sveta Viktorije, - ustanoviteljici in urednici glasila ASK Slovensko Pismo, - so-civtorici številnih letakov za Slovenski narodni svet Viktorije, - avtorici "Zbornika ASK" za ustanovitveni kongres Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani - pobudnici slovenske televizije TV 31 v Melbournu in Dobrodelne organizacije (Slovenski narodni svet Viktorije), - avtorici publikacije "Naša bitka za Slovenijo - Avstralija" (Slovenski narodni svet Viktorije), - Sodelavki pri denarni nabirki po desetdnevni vojni v Sloveniji, - eni od navdušenih zbirateljic prostovoljnih prispevkov za Slovenijo (potresi, poplave, bolnišnice, Haloze, pomoč posameznikom) - ustanoviteljici in urednici časopisa "Glas Slovenije" in angleške priloge "The Voice of Slovenia", - sodelavki in novinarki na slovenski oddaji TV 31 Sydney (dve leti) - manager in urednik Florjan Auser, - sodelavki in novinarki internetne strani Stičišče avstralskih Slovencev - urednik Florjan Auser, - navdušeni zbirateljici "Znanih in neznanih obrazov" - slovenskih rojakov - producentki Večera slovenskega olimpizma - Sydney 2000. Ženi navdušenja, zbranosti, močne volje, predvsem pa vizije. Rojakinji, ki se je dolga leta prostovoljno razdajala za slovensko, v polni skrbi za promocijo Slovenije v svetu in vere v dobro in spravo med Slovenci. Z njenim odhodom bo ostala praznina v avstralskem kulturnem in medijskem delovanju, predvsem zaradi njene odprtosti, njenega odkritosrčnega pisanja in konstruktivne kritike. Hvala Stanka Gregorič! Kulturni odbor Verskega in kulturnega središča sv. Cirila in Metoda Kew, Melbourne - koordinatorka Draga Gelt Peter Mandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij Viktorije Jožica Gerden za Avstralsko slovensko konferenco Svetovnega slovenskega kongresa Sasha Ceferin, Institut for Slovenian Studies of Victoria Elica Rizmal, odgovorna urednica oddaj v slovenskem jeziku na radiu SBS Melbourne Meta Lenarčič, voditeljica slovenskega programa na Radiu 3ZZZ Melbourne Ivo Leber, zastopnik Slovenske izseljenske matice za Viktorijo in Tasmanijo Lenti Lenko za Slovenski narodni svet Viktorije ASK SSK Milena Drgoč za Slovensko društvo Melbourne Ivanka Škof, slušateljica in predavateljica na Tretji univerzi Viktorija, bivša učiteljica slovenskega dopolnilnega pouka in avtorica Lucija Srnec, učiteljica in kulturna delavka pri Slovenskem društvu Planica Springvcile in Svetu slovenskih organizacij Viktorije ter dopisnica v Glasu Slovenije C »■ /Večer/- Slovenske Konjice sobile 18. maja v znamenju srednjega veka, saj sta se v tem slogu poročila Sonja Merčun in Igor Kuhar iz Mengša. Poroka je bila v Spitaliču. Vsa karavana s tremi kočijami se je odpravila do Konjiške vasi, kjer so napajali konje in pozdravili mladoporočence. Nato so se odpeljali proti Žicam, kjer so pri kovačiji Kokotec podkovali šepajočega konja. Ko je karavana prispela v kartuzijo, so jih pred mostom napadli vitezi in za prehod so morali "mastno" plačati. In začela seje poroka, kjer je grof pospremil nevesto do viteza, kiju je poročil. Po obredu so vsi zbrani prisluhnili zdravljici in nazdravili s penino (odprli so jih s sabljami). Sledila je cerkvena poroka, maša je bila v latinskem jeziku, nato pa je bil ples mladoporočencev. 6oba~ca.mace-s.imnie.z-coom6 - apa.clm.ci hCmečki tužizem 4260 bled mlinsko 15 Slovenija lelef. Q03B6-6L1-741-704 ' SLOVENIJE Maj-Junij 2002 IDRIJA Idrija /Katja Roš/- Etnolog dr. Janez Bogataj uvršča Idrijo v druščino velikih evropskih čipkarskih središč, in sicer ob bok Buranu, Bruggesu pa Malti in Pagu. Meni, da bi te kraje morali povezati v evropsko čipkarsko pot in jih povezane vključiti v turistične programe. V posameznih čipkarskih krajih bi poleg čipkarske tradicije poudarili vse značilnosti dediščine in sodobnega življenja, na primer pri Buranu in Benetkah karneval, pri Idriji pa živosrebrni rudnik in žl i krofe. Čipka naj bi bila tudi "izgovor" za obisk posebnih prireditev, v primeru v Idriji na primer cerkljanske lavfarije. Kot poznavalec čipkarskih razmer v Evropi dr. Janez Bogataj trdi, da bi s predlagano potjo pokrili dobršen del evropskega prostora, pri čemer bi bila os sever-jug nosilna, stranska vzhod-zahod pa tista, ki bi prinesla pestrost. Tako je dr. Bogataj zapisal v članku, ki gaje v Idriji prebral na mednarodni konferenci o čipkarskem projektu Leonardo da Vinci. Objavili so ga tudi v Čipkarskem biltenu. Gre za glasilo Združenja slovenskih klekljaric in vseh, ki imajo radi čipke. Razmišljanje dr.Bogataja vnaša v vrste klekljaric optimizem. Etnolog namreč v svojem orisu zgodovine vzponov in padcev te umetnostne obrti trdi, da je čipkarstvo po padcu v času socialistične družbene ureditve sedaj na pragu novega vzpona. Motivi za ohranjanje in razvijanje čipkarske dediščine so v sodobnem času trženje in zaposlovanje, še bolj pa v globaliziranem svetu uveljavljanje ustvarjalnih in kulturnih značilnosti slovenskega naroda. Čipkarstvo je alternativno rokodelstvo. Njegovo bistvo je ročna izdelava. Tako pravi dr. Janez Bogataj. Združenje klekljaric je spodbudne besede etnologa podkrepilo s prakso. Prof. Metka Tratnik z idrijske čipkarske šole je predstavila izobraževalna središča za klekljarice v Idriji, v italijanski Gorici, na otoku Gozo na Malti in v Haarlevu na Danskem. Središča sodelujejo in si prizadevajo poenotiti izobraževalne programe. Čipkarske šole iz različnih držav imajo na tem področju že sedaj veliko skupnega. Dogovor med njimi temelji na spoznanju, da naj bo čipka še tako preprosta, izdelana mora biti brezhibno. Drugi primer teorije o potrebi po ohranitvi in razvoju čipkarskih tradicij navaja idrijska učiteljica klekljanja Aleksandra Pelhan. Govori o klekljanju v vrtcu, kije lahko igra in hkrati učni pripomoček za razvijanje ročnih in umskih spretnosti. Tretji primer pokaže, kako gresta skupaj staro in novo in kako cenjena je v svetu idrijska čipka. LJUBLJANA Ljubljana /STA/ - Založba Mladinska knjiga je v prostorih Narodnega muzeja Slovenije predstavila svoj nov priročnik Slovenija - turistični atlas, s katerim v sodelovanju z Geodetskim zavodom Slovenije nadaljuje serijo izvirnih kartografskih izdaj. Atlas, v kateremje Slovenija prvič prikazana v merilu 1:100.000, se dodaja že uspešnemu, trikrat ponatisnjenemu priročniku Slovenija - turistični vodnikMo\\ turistični atlas je pomembna novost predvsem zaradi merila svojih zemljevidov, saj doslej v Sloveniji tovrstne topografske karte še niso bile dosegljive. PODČETRTEK /STA/ - V Zdravilišču Atomske toplice načrtujejo gradnjo novega Grand hotela Olimia s 300 posteljami. V termalnem parku Aqualuna, ki je že sprejel prve letošnje kopalce, so namestili še dva tobogana - tornada, čez leto dni pa bodo ponudbo tega največjega termalnega parkav Sloveniji obogatili tudi z bazenom z valovi. VELENJE /Večer/- Znamenita Kavčnikova domačija blizu Zavodnja je spet odprta za obiskovalce. Domačijo upravlja Muzej kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje. Kav-čnikovo domačijo je lani obiskalo več kot štiri tisoč gostov, letošnji prvi podatki pa kažejo, da jih bo zagotovo še več. Gre za zelo lepo ohranjeno alpsko dimnico, ki velja za najstarejši tovrstni objekt v evropskem prostoru. Dimnica, ki stoji v neposredni bližini magistralne ceste med Šoštanjem in Črno na Koroškem, je znana tudi po zanimivi zunanjosti: krasijo jo zdravilna zelišča in raznoliko cvetje. V neposredni bližini Kav-čnikove domačijeje tudi sonaravni travnik, na katerem raste več kot 70 različnih vrst rož in trav. Cerkev 5v. Klemena v Mojstrani iz I. 1640 stoji na temeljili starejše lesene cerkve, ki so jo postavili na mestu, kjer sta počivala .vv. Ciril in Metod na poti v Rim. Foto: Ciril Velkovrh LIPICA /STA/ - Kobilarna Lipica in Združenje rejcev lipicanca sta v počastitev dneva lipicanca -praznovali so ga 19. maja, na dan koje nadvojvoda Karel 11., regent Štajerske, Koroške, Kranjske, Istre in Trsta od tržaškega škofa Coreta leta 1580 kupil posestvo Lipica in škofovsko kobilarno kraških konj - pripravila družaben izlet z lipicanci. Rejci so se_s konji zbrali v Lokvi na posestvu Živka Raceta, nato pa so krenili proti Škocjanskim jamam in tako simbolično povezali dva najbolj znana kraška bisera. V združenju se zavzemajo za to, da bi 19. maj postal tudi svetovni dan lipicanca. Kapelica sv. Jožefa pod Planino (Vojsko) Foto: Ciril Velkovrh Predstavljamo: Ivan Burnik Legiša Maj Junij 2002 Kultura Slovenija/Avstralija Izseljenec je človek, ki je vedno razdvojen in živi z bolečino dvojnosti. Ko je tu, želi biti tam, ko je tam, bi rad bil tu. Toda bolečina "morati ostati tu" je včasih peklenska. Takšna in podobna čustva izpoveduje naš adelaidski rojak Ivan Burnik Legiša v svojih treh pesniških zbirkah, z značilnimi naslovi: Jesensko listje, Za pest drobiža in Hrepenenja in sanje. Že sami naslovi povedo, daje Ivan Legiša. kot tudi v eni izmed pesniških zbirk pove v uvodni besedi Marta Špes Skrbiš, "pesnik domotožja, mehalonholičen, sanjskih razpoloženj in trdne vere v Boga ... Skozi vse pesmi se prepletajo tri teme, hrepenenje po domovini, razočaranje v sočloveka in naslanjanje na Boga ... Če seje v prejšnjih zbirkah Legiša še upiral dejstvu, da ne bo nikoli več doma tam, kjer se je rodil (Medjavas pri Trstu), se v tej dokončno prepusti usodi in o tistem delu sveta samo še sanja ... Razkol med realnostjo in hrepenenjem je neskončen in nepremostljiv ... Hrepenenje je večno in ne bo nikoli potešeno - na robu bolečine stopa Legiša z roko v roki s svojo usodo izseljenca ...". V pesniški zbirki Za pest drobiža Marta Špes Skrbiš zapiše, da se "pesnik počuti izžet in izčrpan, skoraj na kraju svoje poti. Sprašuje se po smislu življenja v tujini, kjer se ni nikoli počutil doma". Čeprav je Legiša izdal tri pesniške zbirke, v eni svojih pesmi vseeno pravi, daje "gniloploden". Menim, da je takšna samokritičnost odveč, saj v življenju kljub tuintamkajšnjim kompleksom včasih nastajajo tudi "remek dela". /Stanka Gregorič! Slovenska udeležba na bienalu v Sydney ju Sydney /STA/ - Na letošnjem bienalu v avstralskem Sydneyju, enem največjih svetovnih festivalov sodobne umetnosti, ki bo potekal med 14. majem in 14. julijem, se bo Slovenija predstavila s projektom Rekonstruirana fikcija - Zadnja futurističnapredstava, ki je nastal v sodelovanju med ljubljansko galerijo Škuc in Galerijo sodobne umetnosti Celje. Projekt, katerega kustosinja je Marina Gržinič, sestavljajo tri celote: Zadnja futuristična razstava, Armory show in Salon de F/eurus. Za bienale ga je izbral umetniški direktor bienala Richard Gravson, ki sije projekt lani poleti ogledal v Budimpešti. Letošnja, trinajsta izdaja bienala v Sydneyju - prva je bila leta 1973 - ima naslov Svet je lahko fantastičen in je posvečena predstavitvi fikcijskih modelov, konspirativnih teorij in projektov, povezanih z invencijo in imaginacijo. Projekt Rekonstruirana fikcija -Zadnja futuristična predstava je izjemno natančna študija Institucije sodobne umetnosti, obenem pa podaja sliko radikalnega slovenskega likovnega snovanja v zadnjih šestnajstih letih. Slovenija je z njim drugič zastopana na bienalu v Sydneyju; prvič jo je leta 1988 zastopala skupina IRWIN. Začetki omenjenega projekta segajo v 80-ta leta, ko so se v nekdanjem jugoslovanskem prostoru pojavili projekti, ki so sloneli na ideji rekonstrukcije slavnih del iz umetnostne in avantgardne tradicije, med njimi Zadnja futuristična razstava in Armory show, ki so ju sredi 8 0 - i h let predstavili v galeriji Škuc, njuni avtorji pa so ostali neznani, saj so se med drugim podpisovali z imeni znanih, a že umrlih umetnikov. V 90-ih letih se je ta umetniška skupina ali avtor s konceptom Salon de F/eurus predstavila v New Yorku. Projekt je bil izpeljan v nekem stanovanju v središču New Yorka, šlo pa je za rekonstrukcijo pariškega stanovanja velike zbirateljice umetnin Gertrude Stein na Rue de Fleurus iz začetka stoletja. Rekonstrukcija stanovanja je bila izpeljana na podlagi fotografij iz knj ig, enciklopedij fn biografij. Pri tem je šlo za fikcionalizacijo zgodovine, tetra-lizacijo medija fotografije in za skorajda gledališko inscenacijo. Tudi ta projekt ni imel avtorja v klasičnem pomenu besede, kot eden možnih avtorjev pa se ome- nja fizik Goran Djordjevič, ameriški državljan, rojen v Beogradu, ki že nekaj let skrbi za projekt Salon de Fleurus v New Yorku. Sydneyskega bienala se bosta Alenka Domjan in kustosinja projekta dr. Marina Gržinič. Gržiničeva bo imela v okviru bienala predavanje, na katerem bo predstavila slovenski projekt, sodelovala pa bo tudi na okrogli mizi o prihodnosti muzejev. Projekt Rekonstruirana fikcija -Zadnja futuristična predstava je bil prvič predstavljen leta 2000 v ljubljanski galeriji Škuc, lani pav Čelju, Mariboru, Budimpešti in Beogradu. Bert Pribacpripravlja... Sergaši /Glas Slovenije/ -Pesnik Bert Pribac, nekoč avstralski Slovenec, danes prebivalec Slovenije, bo izdal junija knjigo Slovenske spravne motnje, v pripravi pa je že tudi rokopis njegove pobožno erotične lirike; za prihodnje leto pa načrtuje izdajo velike zbirke avstralske poezije v prevodu. Kmalu pesniška zbirka Pavle Gruden Ljubljana/Sydney /JoŽe Prešeren, Glas Slovenije/ - To bo izbor iz vsega dosedanjega pesniškega dela Pavle Gruden. Knjigo bo izdala založba Prešernova družba. Gradivo je že pripravljeno in založba čaka še dotacijo Ministrstva za kulturo. V knjigi bo zajetih okrog 60 pesmi, spremno besedo pa bo predvidoma napisal dr.Igor Maver. Knjiga naj bi izšla v drugi polovici leta. A kar me najbolj v živo grebe - je, ker sem brez solz in joka, tujini mrzli dal lastnega otroka. Na dnu Pa če bo prav al'ne, ko pride čas daleč na obzorju bom brlel. Majhen v duhu se bom križal in čakal na skušnjavo, da me z obljubami v past dobi. Pred mano so prepadi in kotanje, že padam v hitrem letu vanje. Greh mi krog vratu visi, kot mlinski kamen: nikjer se jaz več ne ujamem - in kmalu, kmalu bom na dnu. Zgubil sem ravnotežje Napreži konja! Odpelji me -pohabljenca in mi namaži brazgotine z jodom. Zgubil sem ravnotežje in čelado, brodim blato ... Gladivec, razkuži mi prisad mrtvine, izcvri me, raztresi kot gnojilo v pusto njivo in me osvobodi, da se gniloploden izcedim v topli vrelec božje volje. Kraški sin Iz kamna sem - izklesan, ubožen kras me je rodil, krtina iz apnenca zbezan sem v noči vzklil. S trpkostjo sem ves prežet. Skozme pihala je burja, skozme šla je vojna vihra in neurja mladih let. Otri mi rane z žganjem - sin, da mržnja v meni v prah se zruši in ko brez vsakršnih bom bolečin Še lučko v svislih mi prižgi -ubogi duši. Deseti brat Pozabljeni deseti brat, čez ocean stegujem vrat in kar se da glasno pozdravljam rojstno vas. Še se bom oziral tja, kjer nekoč sem bil doma, ker mi tam ostal je včeraj, zakopan za zmeraj. In še s tujine zbiralcem pošiljal bom klofut vse dokler s tujo zemljo ves ne bom zasut. Zalajal bom Le še malo -še minuto boš počakal in potem ti s trobljo bom zalajal pasjo govorico. Prilizljivec gospodarju bom ugajal in dopadel se bom dekli, hlapcu; travožerec všeč bom Bogu in trinogu. Ko me brez vprašalnega zaimka suličar ovohaš in uščipneš. dupel ustež brez priimka nepristranski bom poskočil in omahnil -rahločuten tulipan. Za pest drobiža Izgrizen sem in raztelešen; poteptan, izhojen, kot je zemlja kraj potoka. Ko me cesta je odnesla v tuja mesta, zgolj iz potrebe sem za krožnik riža in za Judeževo pest drobiža mačehi poklonil več od polovice sebe. Maj-J unij 2002 Prizori iz video trilogije WWM sm IK ■mm mm ,>-. -v ¡v^r^x vv- ■v" o , v- • * - *•. v , v Maj-Junij 2002 Uspešen projekt Florjana Auserja Halo, tukaj sv. Rafael! Sydney/Glas Slovenije/- Takšen je naslov 50-minutnega dokumentarnega filma Florjana Auserja o patru Valerijanu Jenku, kije maja letos pričel slaviti 50. letnico redovniških obljub. Florjan je spremljal patra tu in tam skozi vse leto in patrova zgodba o njegovem življenju in življenju Slovencev med katerimi je deloval vseh 40 let je v filmu kot povezovalna nit med raznimi posnetki ob krstih, porokah, pogrebih, izjavah drugih rojakov ter sporočilih patrovih sorodnikov iz Ljubljane, ki jih je iz Slovenije "prinesla" Julie Brcar. Izredno lepe in čustveno motivirane posnetke spremlja glasba Lentija Lenka. Tako je slovenska skupnost dobila še en zapis - izredno vreden dokument o človeku, kije še kako zaznamoval življenje Slovencev v Sydneyju. Dokument kakršnega končno v Avstraliji o eni sami osebi še ni bilo, kljub temu, daje za Florjanom Auserjem že lepo število video posnetkov, dokumentarcev in reportaž iz življenja avstralskih Slovencev. MERRYLANDS N.S.W.' NASE VERSKO SREDIŠČE? ALI SE SPOMNITE, kako sera t jiMinil iievilki upital; [Uj a.j, J. bi t t.m le» aaitli i tiic, kar vam Edajl.) povem. Vse kaie. da m ic "uresničuje". •Sliko tu ir»ven peslejte! Bi bilo lo primerno 1.1 slovensko cerkov in sestrsko hišo.? P:t;h.iifi-jar.el prodajajo, ker io omislili zase covo luvbo. NOV pater prihaja med nas Dne 23. oktobra nam bo barka iz Amerike pripeljala v Sydney novega patra, ki ga vidite na jli-ki. Ime mu je p. Valerijan Jenko in je po rojstva Siškar, torej napol Ljubljnnčun. Zudnja leta je deloval v župniji sv. Terezike v Johnatovmu, Pennsylvania. Pred leti jo bil pomočnik p. Bozilija pn urejevanju lista AVE MARIA. Odkar je p. Ba-zilij odSel v Avstralijo, sta imela dogovor, da tudi p. Valerijan pride — kadar bo dobil dovoljenje od predstojnikov. To se je vleklo celih sedem let — letos je dozorelo. p. Vulcrijanu izrekamo iskreno dobrodošlico. Sjdnejčanom se bo pokazal na romanju v Marrick-viilu skupno s p. Bazilijem. Kaj več bodo pa MISLI o njem napisale, kadar bo "kaj postal", recimo škof ali kardinal, ali pa vsaj srebrnomair.ik. Idejna zasnova projekta "Halo, tukaj sv. Rafael": Florjan Auser Scenarij, kamera, montaža, režija Florjan Auser Glasba Lenli Lenko Prvi del projekta "Halo, tukaj sv. Rafael" pod naslovom PATER VALERIJAN Posamezni video inserti: Julie Brcar John Cerne Canberra Arhiv Slovenija Arhiv Avstralija Fotografije iz Lemonta: Pater Metod Ogorevc OFM Fotografije Avstralija Arhiv verskega središča Sydney Cvetko Falež Mirko Cuderman Marija Grosman Arhiv Slovenian Media House Projekt so finančno omogočili: Versko in kulturno središče sv. Rafael - Sydney Kulturno ministrstvo Slovenije Znanstveno raziskovalno središče Koper Posamezni sponzorji: Saša Lajovic Dušan Lajovic Ivan Kobal Nick Kraje Pavla Gruden Valentina Mimič Prvič predvajano 18. maja 2002 ob praznovanju patrove zlate maše v dvorani Verskega središča Sydney, nato v Melbournu in Lemontu Amerika. Posebna zahvala posameznikom in skupinam, ki so moralno podprli projekt Copyright Slovenian Media House Sydney May 2002 Iz Lemonta, ZDA Dan slovesnosti ob 50-letnici duhovniških obljub patra Valerij ana Jenka v Lemontu seje začel 2. junija 2002. Pater Metod Ogorevc je vodil zelo lepoTelovo procesijo (ob umetnem Blejskem jezeru), nato paje pri lurški votlini sledila p. Valerijanova zlata maša, s prisrčno pridigo in zahvalo. P. Vendelin Spendov, ki ima v Rimu pridobljeni doktorat iz glasbe, je poskrbel za odlično petje. Potem je večina odšla v Slovenski kulturni dom (eden najlepših na tujem), najdlje pa so se po slovesnosti "zaklepetali" štirje: zlatomašnik, ki so ga ljudje oblegali, ga pozdravljali in mu čestitali, glavni organizator p. Metod ter dr. Edi Gobec s soprogo Mileno. V kulturnem domu so rojaki pripravili lep banket. Pred kosilom in po kosilu je bil kratek kulturni program, ki sta ga vodila p. Metod in g. Andrej Remec. G. Remec je tudi fotografiral vse dogajanje. Seveda so si ogledali tudi "mojstrski dokumentarec" Florjana Auserja, kot je sporočil po e-mailu dr. Edi Gobec. Film je napravil na vse močan vtis s spretno povezanimi prizori, glasbo in pomenki. P. Valerijanu Jenku in tudi Florjanu so na koncu prisotni še zadnjič navdušeno zaploskali. V Johnstovvnu paje slavje potekalo v angleščini. Lemont 1952 Sydney - Melbourne - Lemont 2002 Of Slovenia Year 2 No 2.1-22 May/June 2002 Letter from Adrian Vatovec Adelaide Our concert of Slovenski Pevski Zbor Adelaide on April 14,2002, went exceptionally well. We had a large audience in attendance and the atmosphere was excellent. The Australian Youth Choir, Veronica Vargas - flamenco and soprano Johanna Allen gave memorable performances which was the whole objective of a tenth anniversary concert. The occasion was recorded and videotaped. Australian Youth Choir and Johanna Allen amongst their performance also sang songs written by myself and Slovenski pevski zbor Adelaide also performed a song written by late father (1928-2000, he also started the choir) and myself. 1 am sure he would have enjoyed the concert imensley. We finished the concert on a high point with Slovenski pevski zbor Adelaide and the Australian Youth Choir jointly singing "slovensko narodno pesem Marko skace" in Slovenian!, to the delight of the audience. The Australian Youth Choir learned Marko skace in no time at all. Many thanks must go to Slovenian Club management committee (Ernest Orel - President) and Slovenian Club Cultural committee (Rosemary Poklar, Patricia Les and Irene Vatovec) for making the event an outstanding success. Also special mentions to Glas Slovenije for your support, Adelaide Slovenian Radio committee and SBS radio (Elica Rizmal, who attended from Melbourne). Lep pozdrav, Adrian Vatovec Adrian Vatovec with soprano Johanna Allen Members of the Slovenski pevski zbor: Alda Batista, Ivan Bene, Emil Borlak, Mirni Božanič, Danilo Dodič, Veronika Ferfolja, Karlo Filipčič, Reška Gabršek, Ivan Golja, Franc Goyak, Tone Gustinčič, Tone Ivančič, Marjo Jenko, Jože Jerebica, Franc Končina, Ana Likar, Ivanka Pungenčar, Andrej Šmon, Adrian Vatovec, Alojz Vatovec, Cassandra Vatovec, Polda Vatovec From the Football Worl Cup Slovene Star Midfielder Zahovic Sent Home after Row with Coach Katanec Seogwipo, 06 June - Slovenia's highest-profile football player Zlatko Zahovic left the World Cup in South Korea, according to a decision of the Slovene Football Association (NZS). This is the latest twist in a scandal that has shaken up the Slovene football team after a severe dispute broke out between Zahovic and the coach Srecko Katanec following Slovenia's defeat in the opening group B game to Spain. Soon after the row. Katanec has announced his plan to step down as the team's manager after the World Cup. while the NZS decided that Zahovic can stay. However. remarks that Zahovic has made after this decision obviously topped everything, prompting the football association to reverse its desicion and send the midfielder home. Insults made to the manager in between and after the game with Spain, improper behaviour at the hotel, breaching of the agreement that the incident should not be discussed in the public anymore, abuse of other players' trust and false statements made after training, these were all the reasons leading to a decision that Zahovic has to leave. The desicion was reached in agreemennt with Katanec. according to the NZS. While the football association was obliviously unsure of how to settle the dispute, the Slovene general public seemed to side firmly with the coach. According to an opinion poll published on the web-site of a Slovene commercial television network, more that 80 percent of football fans were convinced that Katanec was right and Zahovic wrong. The row broke out after Zahovic was substituted in the second half in the match against Spain and consequently accused the coach of belittling him. noting that he would sit on the reserve bank if the manager thinks he is out of shape, but does "not want to be insulted". Katanec. on the other hand, told news conference that he had to listen to all sorts of things, from accusations that he can be bought by anyone to remarks about his Croatian origin. Katanec and Zahovic have a history of disputes, however as they both seemed too important for the team, the football association has so far somehow managed to make them see eye to eye. It is Katanec who many feel should be credited with the "Slovene football miracle", as he brought the team on a winning streak after takina over as manager in 1998. Slovenski Pevski Zbor Adelaide with Australian Youth Choir performing the Slovenian traditional song 'Marko Skace'. SLOVENIAN CHOIR ADELAIDE SLOVENSKI PEVSKI ZBOR ADELAIDE 10th ANNIVERSARY CONCERT 1992 - 2002 Master of Ceremonies Rosemary Poklar Opening address Ernest Orel, President Slovenian Club Adelaide Slovenian Choir Adelaide * En glažek vinca rumeni * V starodavnih časih * Domača hiša * Snočkaj sem 'no pošto dobil Australian Youth Choir * Al shlosha * This little Light O' Mine * The Great Pretender * Song and Dance (written by Adrian Vatovec) Conductor: Timothy Marks Piano accompanist: Elizabeth McDonald Johanna Allen * Three Hidden Bridges (written by Adrian Vatovec) * Musetta's Waltz from La Boheme (written by Giacomo Pucinni (1858-1924)) Piano accompanist Veronica Vargas - flamenco * Dance performed: TARANTOS - a deep and moving number which embodies all the passion, drama and emotion of flamenco. * Song performed: BULERIAS - a bright gypsy fiesta number. Dancer: Veronica Vargas Singer: "el Titi de Algeciras" Guitarist: Aloysius Leeson Slovenian Choir Adelaide * V tujini, domači spomini (written by Alojz Vatovec and Adrian Vatovec) * Vaški zvon * Ulice so temne * Rom Pom Pom Slovenian Choir Adelaide and Australian Youth Choir * Marko skače Vibrant Art Exhibition by Justina Schneider and Anica Strgar Stage manager: Patricia Leš Photography: Irene Vatovec Sound recordest: Don Balaz Program co-ordination: Slovenian Club Adelaide cultural committee in cooperation with Slovenian Club Adelaide management committee and the Adelaide Slovenian radio committee. SLOVENIAN CHOIR ADELAIDE Slovenian Choir Adelaide was established in 1992 by the late Alojz Vatovec-(1928-2000) as a vehicle to sustain and promote the richness of Slovenian music. Slovenian Choir Adelaide has participated at numerous Slovenian community events in Adelaide and Melbourne, notably celebrations (social and cultural), milestones (anniversaries) and displays (Migration Museum) and have performed with vocal groups touring from Slovenia. In a broader context the Choir has participated in events such as the SA Brewing Christmas Riverbank Display, Australia Day Parades (King William Street), Port Adelaide Enfield and Glenelg Christmas Parades, Festival of the Coast at Henley Beach, Global Village (Rundle Mall Canopy), Carnival of Adelaide, Victor Harbor Folk Festival, City of Charles Sturt Multicultural Day, Adelaide University International Student Week, Lights of Lobethal and the Millenium Choir in Victoria Square. The Choir performs folk music from the deep Slovenian repertoire, which dates back from the 16,h century, and draws reference from music that has been composed by the Slovenian community in Adelaide to reflect the attitudes of today. Folk songs are a significant source of information about culture, customs, and reactions to historical events. Choir leader Adrian Vatovec has written music; performed by Slovenian Choir Adelaide; exhibition opening for artist-in-residence of Adelaide Festival of Arts; recorded by Victor Harbor Folk Festival's international headline act; and recorded by the Australian Youth Choir (this recording is utilised at Australian Embassies abroad, Foreign Embassies in Australia, government (eg Governor of New York, President of Slovenia, Prime Minister of Sweden), hospitals (eg Adelaide, London, Los Angeles, Kenya), resorts (eg Fiji, Hayman Island) and institutions (Bureau des Bibliotheques de la Ville de Paris and is the only Australian Christmas recording held at the New York Performing Arts Library). Muhammad Ali has a copy and Australian Commander General Peter Cosgrove, then in charge of international peacekeeping forces in East Timor, said the recording always had first billing in his CD player. AUSTRALIAN YOUTH CHOIR The Australian Youth Choir was formed in 1975 and since its inception has established an enviable record of performances: with the Royal Ballet Covent Garden, John Farnham, New York Youth Orchestra, The Australian Tourist Commission, The Vienna Boys' Choir, The American Band 'Foreigner', The Philadelphia Boys Choir and Chorale, Rugby Union State of Origin opening ceremonies, Australian Test Cricket opening ceremonies, A.F.L Grand Final opening ceremonies, including the Centenary Grand Final with Australia's leading performers, Carols by Candlelight, The Sydney Olympic Parades, numerous television and radio performances, conventions and ceremonies including performances before His Holiness Pope John Paul II, Australian Federal and State governments, and The Centenary of Federation Celebration. Overseas concert tours have seen the Australian Youth Choir perform throughout the United States and Europe in locations such as Carnegie Hall, New York, The Vatican and Westminster Abbey. The Australian Youth Choir's Chamber Choir is conducted by the State Director of Music, Mr Timothy Marks. VERONICA VARGAS - FLAMENCO Led by Veronica Vargas, acclaimed as the 'face of flamenco' this premier flamenco dance group presents all the colour, fire and passion of authentic flamenco music and dance from the south of Spain featuring gypsy singer '"el Titi de Algeciras". Principal Dancer Veronica Vargas lived and trained . for many years in Madrid and Seville, Spain - emerging as one of the best and most innovative flamenco artists in Australia today, critically acclaimed for her exciting and passionate dance performances. Veronica Vargas has thrilled Australian audiences with her highly successful and original flamenco productions of 'LOLA!' in the 2000 Adelaide Festival Fringe and El Frigo in the 1998 Festival Fringe. Veronica is Director of the Triana Flamenco Dance Studio located at 20 Third Street, Brompton, phone 8340 0360. Triana is the famous gypsy district of Seville in the South of Spain - and home of the legendary 'Carmen'. JOHANNA ALLEN Johanna Allen is a young soprano who performs with The State Opera Company of South Australia, and has appeared with the Adelaide Symphony Orchestra. She is also an accomplished musical theatre artist appearing in productions at the Festival Centre and she is also part of the Adelaide based cabaret trio "Gentlemen Prefer Curves". She has created works for youth theatre that have premiered in the Adelaide Festival Centre ana as an actor she has worked with various companies including the Junction Theatre, Playbox Theatre Co. and the South Australian Film Corporation. Johanna is a graduate in Music, and Drama Studies from the Elder Conservatorium, and University of Adelaide. Whilst at the Conservatorium, Johanna was awarded the Josephine Bagot Prize, and was also a recipient of a State Theatre of South Australia Drama Award. 3 V¿=r SLO\ KM JI May-June 2002 i-, fir!^ Letter Slovenia Hosted the Largest Meeting of Central European Presidents to Date Ljubljana, Brdo priKranju, Bled, 31 May(STA) - Slovenia's lakeside resort of Bled and the mansion at Brdo pri Kranju hosted the ninth traditional meeting of presidents of Central Europe, which was attended by sixteen presidents, the largest number to date. The launch of the summit, the largest multilateral event ever culminated a whole year of preparations which have tested the country's previous experience in hosting large international events. The summit was attended by the presidents of Austria, Bulgaria, the Czech Republic, Croatia, Germany, Hungary, Italy, Macedonia, Moldova, Poland, Romania, Slovakia, Slovenia, the Ukraine and Yugoslavia, as well as the president of the Bosnia-Herzegovina presidium. This was the first time that the heads of state from Macedonia and Bosnia-Herzegovina attended this traditional meeting. The Central European summit has presented itself as an opportunity to unveil the well that will stand in front of the Zora Villa, a mid-19th century estate which is today the home of the Bled Town Hall and a wedding hall. The villa sprung up at a time when Bled was all the more becoming an important resort, as well as health, tourist, diplomatic and cultural centre. The stone well is in the shape ot a ring: a symbol of perfection, eternity and faith, as well as of Slovenia as the "ring of Europe", as was written in a poem by 19th century Slovene poetValentin Vodnik. A bronze sculpture, a symbol of Slovenia's highest mountain. Triglav. which is also the mythical figure of divinity, will feature in the centre of the well. Moreover, the shape of the sculpture at the spring of the well symbolises the source of life. The sculpture is the work of sculptor Slavko Oblak, a native of Bled, who currently creates in Landshut, Germany. __ Savo Tori 22. 6. 1919-19. 4. 2002 Ode to Trbovlje TRBOVLJE, MY UGLY, CURSED AND BEAUTIFUL GORGE, dug out by men's want for the anthracite hidden in your bosom! At the sound of your name the burghers of Ljubljana shuddered. TRBOVLJE - let me chat my ode of loathing for you in the first twenty years of my life, and then the ode becomes my rhapsody of apologies, fantasies, love ... of reminiscence and sweet nostalgia turning black and shiny as the coal you spat. Forgive me TRBOVLJE! TRBOVLJE, no progeny of mine will understand this nostalgic cry. Only YOU know the sweet memory - of the first snowflakes outside my window ... so brusquely covered by your black coaldust - of my first steps on our wooden porch - of your inches-thick dust or mud on your roads - of the green, pine-smelling slopes of your hills - of the bravado-cursing of your drunks - of the early spring flowers... 'trobentice', 'teloh', 'zvoncki', covering your snow-soaked black soil - of the clicking of church bells from St. Martin, St. Nicholas, St. Anna (how I miss it!) - of all your roughness and toughness shadowed by Sveta Planina, Mrzlica, Kum ... Do take me back - me, traitor! Dear Stanka, Recently I was reading some interesting articles on your web site. I wish to alert you to incorrect information. I looked at "Slovensko solstvo v Avstraliji" the section Slovenščina na sydneyski državni gimnaziji:_ "Leto 1978 bo zapisano v avstralski zgodovini kot začetek poučevanja jezikov drugih narodnosti na državnih sobotnih šolah v Avstraliji. " from url (http://www.glassloveniie.com.au/glas-sloveniie-solstvo-gimnaziia.htm). This opening statement is inaccurate. In Victoria the Saturday School of Modern Languageswas established in 1935, and provided the model for the other states, including NSW. Furthermore, as has been widely publicised in Australia and Slovenia, Slovenian was inducted in 1976 in Victoria, and then offered as a second-aiy subject the next year, in 1977, in Victoria. Slovenian language as a secondaiy school subject urn offered later in NSW. So therefore I am again dismayed to see inaccurate reporting. I am sending in attachments for your information: 1. A Short Histoiy of Slovenian Language in Victoria 2. A Brochure on Learning Slovenian in Australia Z lepimi pozdravi. Sandi Ceferin Slovenian as a secondary school subject in Victoria A major breakthrough for Slovenian language occurred in 1976, when Slovenian became an accredited school subject in the Victorian School ofLanguages (\rSL). By the end of 1976 the Slovenian Teachers Association of Victoria (STAV) was founded. The purpose of the organization was to gather qualified teachers of Slovenian background and fonn a pool of teachers to draw upon. In 1977 six classes were opened at three VSL Centres. They were well supplied with a suitable text-book. Slovenian Language Manual (Gobetz) published in USA and a selection of supplementary texts published mainly in Slovenia and Italy. The accreditation of Slovenian as a Higher School Certificate subject took place in 1980. It was the first subject to be accredited under the more rigorous educational reform, introduced by the Victorian Institute ofSecondary Education. In 1981 the first group of students completed Slovenian HSC.Since then fifty-four students have completed HSC or VCE, as it was later named, when the second and more complete reform look place. Slovenian as a secondary school subject in NSW Slovenian was accredited by the state school system of NSW in 1979, when it was introduced as a subject in the newly established Saturday School of Community Languages, NSW. Sydney, February 2002 -Savo Tori with his sons Chris and Andrew ___lefts SS&es Washington, November 1999 - Philippa and Milan Beribak visiting Marita and Savo /Photos: Milan Beribak/ 'SLOVENIJE May-Tune 2002 NEWS Maribor/Luce - The spa Terme Maribor presented at news conference its new congress centre, which is to host the first guests as early as this week. Stretching on 3,150 square metres, the centre comprises six assembly rooms, with the investment worth some five million euros, according to the managing director of the spa Alenka Iskra. In addition to the new congress centre, the spa, located in NE Slovenia, has also built a new complex of swimming pools, saunas, squash courts and a beauty centre. Moreover, it plans to increase the number of hotel rooms and apartments to a total of 240 beds. Luxembourg - The public support for Slovenia's accession to the EU is still rather low among the citizens of EU member states, as Slovenia places only 11th among 13 candidate countries the EU citizens would like to see in an enlarged Europe, the results of the latest Eurobarometer survey show. Slovenia's membership in the EU was supported by merely 37 percent of EU citizens, while 40 percent of them opposed it, the regular six-month survey of the EU citizens' opinion on enlargement, results of which were presented recently. Only Romania and Turkey placed worse, while Malta, Hungary and Poland topped the list of EU citizens' favourite candidate countries for an enlarged Europe. The enlargement process itself was supported by 51 percent of EU citizens, while 30 percent indicated their opposition to it. Although support for the enlargement process and the candidates in general grew in the latest Eurobarometer, the final picture still resembles that of the previous surveys. Slovenia has thus remained on the bottom of the list, sharing the penultimate spot with Romania, with Turkey at the very bottom. The top three spots, on the other hand, have always been occupied by Malta, Hungary and Poland. As has been the case throughout the previous polls, the Union's citizens would prefer to see Switzerland, Norway and Iceland join the EU rather that the current EU aspirants. Slovenia's bid to become a member of the EU proved to be most popular among the people of Sweden (61 percent for, 24 percent against) and Greece (59 percent for and 26 percent against). Support for Slovene membership of the EU reached record levels in Austria, where 51 percent supported it while 40 percent were against. Moreover, support for Slovenia's bid to join the EU exceeded opposition in six other member states: Denmark, Spain, Italy, Luxembourg, Portugal and Ireland. Soccer FIFA World Cup Slovenia lost to Spain and South Africa and have thus lost all hope of qualifying for the 1/8 finals. When asked about the criteria that the candidate countries should fulfil before joining, the citizens of the fifteen member-bloc pointed to the respect of human rights and democracy (95 percent), the fight against crime (92 percent), protection ofthe environment (92 percent), the capability to contribute to the joint European budget (85 percent), the adoption of the already implemented EU principles and policies (82 percent), a small price of the enlargement process for the current members (81 percent), an EU-com parable level of economic development (77 percent) and the willingness to put European interest before national (72 percent), accor-ding to the Eurobarometer. Maribor - One is wondering whether the latest figures of the Austrian census are actually alarming and worrying for the Slovene ethnic minority in the Austrian province of Carinthia, the daily Vecer wonders a couple of days after it was revealed that only 12,600 persons in Carinthia quoted Slovene as their first language last year, which is a drop of 9.9 percent compared to the census of 1991. The Slovene minority is dropping by one percent on a yearly basis, Vecer observes under the headline "The Last Carinthian Mochican", and adds that this figure should in fact alarm and worry not only the minority, but primarily Austria and Carinthia. The question arises of why Slovenes are not more self-confident in the Austrian province of Carinthia, says Vecer, listing se-veral reasons for this, including the fact that the minority is not welcome there and its status has been reduced to that of a second-rate group. Austria should, according to the Maribor-based paper, explain to the minority and Slovenia what is going on. When the knowledge of the Slovene language is decreasing, Slovene should be helped by the necessary state and provincial support, which would raise the language at a level equal to that of German, says Vecer. Ljubljana - The Slovene Foreign Ministry said it was surprised at media reporting that Croatia is preparing a response to an amendment to the European Parliament's draft report on Slovenia's progress towards accession. According to the amendment, the section of the draft report which says that international arbitration should be considered as a way of solving open issues between Slovenia and Croatia, should be crossed out, which Croatia finds unacceptable. Vilnius - Slovenia was among the 36 European countries that signed the 13th protocol to the European Convention on Human Rights, which eliminates completely the death penalty. Trieste - The Slovene Community (SSk), the Slovene party in Italy filed an appeal at the Friul'i-Venezia Giulia administrative court against the new statute of the Trieste province adopted, which eliminated all stipulations protecting the Slovene ethnic community in the province, the party said at a news conference. These include a stipulation on guaranteed jobs for school staff with knowledge of Slovene, a stipulation on the operation of a translation office enabling minority members to use the Slovene language at the provincial administration, and a stipulation on the translation of the provincial statute into Slovene. The new statute thus violated the 1975 Osimo Treaty, which says that minority representatives can communicate with the authorities in their mother tongue. Ljubljana - Slovenia counts on up to 350 of its citizens to become employees of the EU by 2010. Interpreters and translators would take up about 150 jobs, while between 100 and 200 positions would be filled by experts. Ljubljana - Prejudice against the Islamic community in Slovenia is the real reason why the first mosque in the country has not yet been built, believes Slovene Ombudsman Matjaž Hanžek. Overcoming the prejudice can only be possible by constant warnings that prejudice leads to intolerance and hostility towards those that are different, said Hanzek, in whose opinion the issue of the mosque could be solved faster if the City of Ljubljana and the Government Office for Religious Communities got more involved. However, a poll of the parliamentary parties showed that the construction of an Islamic centre lacks support. Sarajevo/Ljubljana - The council of ministers of Bosnia and Herzegovina placed a ban on the imports of pork and the transportation of pigs and wild boars through Bosnia from four countries, including Slovenia. The ban was also put on Romania and some regions of Germany and Bulgaria. In an effort to prevent the introduction of contagious animal diseases into the countiy, Slovenia too has a list of countries with bans on some pork products and bans on the transport of pigs and wild boars through the country. The FRY and Bulgaria have recently been added to the list, which also includes Romania, Slovakia, as well as some regions of Italy, Germany and Spain. Presidential Candidate Ivan Kramberger Was Shot Ten Years Ago Ljubljana, 06 June - On 7 June 1992, Ivan Kramberger, a candidate at the 1992 presidential elections, was murdered in his home village Jurovski Dol, NE Slovenia. The "good man of Negova", as he was called, was shot with a hunting rifle at an election rally as he attempted to shore up support for the 1992 elections, after he had managed to get 18.5 percent of the vote in 1990. The perpetrator was sentenced to 12 years in prison, but was released last May. Born on 4 May 1936 into a family of 11 children, Kramberger moved to Germany in 1963 and started working in a hospital, where he attended nurse training and became an expert on dialysis machines. In the following years, he came up with many improvements for the machines, which had earned him fame and fortune. He used part of his fortune for the 42 dialysis machines that he donated to hospitals and patients. He came back to Slovenia in 1990 and immediately became a media sensation, rallying support around the country with a vintage convertible and a monkey by his side. An independent candidate, he nevertheless managed to persuade almost a fifth of the voters to vote for him, and was considered a serious opponent to incumbent President Milan Kucan in the 1992 elections, which Kucan went on to win in a landslide. After the assassination, there was a lot of speculations about a possible political background for the murder, however, the claims were never proved. The decennial of Kram-berger's death will be marked by the Negova municipality, where he lived after coming back to Slovenia, with a celebration on Saturday. The municipality is to unveil a monument to the memory of the "good man of Ne«ova". Gospodarstvo Belgijci bodo v Sloveniji glavni bankirji Ljubljana /Delofax/- Slovenska vlada je soglasno sprejela odločitev, da se 34 odstotni delež Nove Ljubljanske banke proda belgijskemu ponudniku KBC, saj je prodaja v skladu s programom privatizacije Nove Ljubljanske banke. Država je svoj 34 odstotni delež prodala za 435 milijonov evrov oziroma za 98 milijard tolarjev. Lastniški delež v banki bo razdeljen na tretjine in sicer bo še vedno tretjina ostala v lasti države, tretjino bodo imeli ključni investitorji in tretjino potrfeljski investitorji. Odzivi opozicije na prodajo deleža NLB Belgijcem Ljubljana /STA/ - Na vladno odločitev o prodaji 34-odstotnega državnega deleža Nove Ljubljanske banke (NLB) belgijski banki KBC, so se precej kritično odzvali predstavniki opozicijskih strank. Pogrešajo namreč neko resnejšo strategijo strukture lastništva na dolgi rok, saj glavni cilj prodaje ne more biti zgolj kratkoročno reševanje javno-finančnega problema. Najbolj neprizanesljiv do vlade je bil podpredsednik Jelinčičeve SNS Sašo Peče, kije vladno odločitev označil kot uničevanje možnosti slovenskega gospodarskega razvoja. Dosežen dogovor o letalskem prometu med Slovenijo in Črno goro Ljubljana/Podgorica /STA/- Po zapletih o razdelitvi letalskih poletov med Slovenijo in Črno goro so se predstavniki slovenskega in črnogorskega letalskega prevoznika, Adrie Airways in Montenegra Airlines, na pogovorih v Podgorici dogovorili o razdelitvi trga. Adria Airways bo na progi med Ljubljano in Podgorico od 20. maja naprej ponovno letela trikrat na teden, in sicer do konca letošnjega oktobra. Montenegro Airlines pa bo svoje polete v Podgorico opravljal le še do 20. junija, hkrati pa bo imel do sredine septembra možnost trikrat na teden leteti na progi Ljubljana - Tivat. Slovenci v prvih štirih mesecih kupili 19.848 novih avtomobilov Ljubljana /STA/ - V letošnjih prvih štirih mesecih so prodajalci avtomobilov kupcem izročili kar 19.848 novih jeklenih konjičkov. Med avtomobili so se kupci v največji meri odločali za Rena-ultov clio, saj so jih kupili 2518, kar predstavlja 12,7 odstotka vseh prodanih avtomobilov v tem obdobju. Drugo mesto je pripadlo Peugeotovemu 206 - prodali so jih 1437 -, medtem ko je tretje mesto zasedel Fiatov punto, ki gaje za svojega izbralo 1224 kupcev. Dobro je šel v prodajo tudi Volkswagnov golf - ključe je prejelo 1178 kupcev. Prodajalci avtomobilov so sicer imeli največ dela marca, ko so prodali 5618 avtomobilov oz. dobrih 28 odstotkov vseh v prvi tretjini leta prodanih jeklenih konjičkov. V Srbiji sto slovenskih poslovnežev na dan, Živahno tudi v BiH Beograd, Sarajevo /Delofax/ -Od konca lanskega leta Srbijo z večjimi ali manjšimi gospodarskimi uspehi obišče kakih 100 slovenskih poslovnežev. Po besedah predsednice Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) se gospodarsko sodelovanje med Slovenijo, Bosno in Hercegovino in Zvezno republiko Jugoslavijo (Srbijo in Črno goro), v zadnjem letu močno krepi: vrednost slovenskega izvoza v BiH je lani doseglo kar 397 milijonov dolarjev, v ZRJ pa 235,6 milijona dolarjev. Slovenija tudi intenzivno sodeluje pri privatizaciji bosanskih in jugoslovanskih podjetij. Vodja info-linka GZS Mojca Osojnik paje zbranim novinarjem na tiskovni konferenci predstavila spletni portal informacijskega sistema gospodarskih zbornic držav nekdanje Jugoslavije M'M'w.se-cci.net Podatki so zbrani iz vsebin spletnih strani gospodarskih zbornic Slovenije, Hrvaške, BiH, Makedonije, Srbije in Črne gore. Informacije so dostopne v angleškem in nacionalnih jezikih. Izolsko družinsko podjetje Salladia ogrozilo približevanje EU Izola /STA/- Izolsko družinsko podjetje Salladija za tradicionalno ročno predelavo ribjih specialitet seje znašlo v hudih težavah zaradi določil pravilnika o veterinarsko-sanitarnih pogojih za proizvodnjo živil živalskega izvora ter oddajo v promet za javno potrošnjo, kije bil sprejet leta 1999 in bo stopil v veljavo novembra letos. Koprski območni urad Veterinarske uprave RS (VURS) je delo v obratu, kjer je 11 zaposlenih, ustavil 9. aprila, zdaj pa je ob vnovičnem inšpekcijskem pregledu podjetje Salladia dobilo dovoljenje za ponoven začetek dela. Družinsko podjetje Salladia od leta 1993 proizvaja na tradicionalni način ribje izdelke - slane ribje filete, ribje solate in bakalar. Letno predelajo 12 ton svežih sardonov, od tri do štiri tone polenovke in 3,5 tone ostalih rib. V obratu, kjer vse ribje izdelke pridelajo ročno, je do težav prišlo zaradi slovenskega približevanja EU. Konec težav z angleščino za poslovneže Ljubljana /STA/ - Pri založbi Mladinska knjiga so izdali Priročnik poslovne in protokolarne angleščine avtorice Manice Lipec. Priročnik je namenjen vsem. ki se želijo v angleščini učinkovito in ustvarjalno sporazumevati, hkrati pa pomaga kultivirati izražanje in vedenje v tipičnih poslovnih položajih. Knjigi, v kateri so zbrana vzorčna besedila, dopolnjena s slovarčkom s ključnimi besedami in besednimi zvezami, je dodan CD-rom s triindvajsetimi vzorčnimi pismi v angleščini. V knjigi je uporabljena večinoma britanska angleščina, pa tudi ameriška, avstralska in kanadska. Gorenje bo sodelovalo s srbskim Elinteurom Valjevo/STA/- Slovenski velikan za proizvodnjo bele tehnike Gorenje in podjetje Elinteur iz Valjevasta se dogovorila o skupni proizvodnj i ter plasmaju bele tehnike in termoa-kumulacijskih peči. Aerodrom Maribor prodan Maribor /Večer/- Podjetje Pre-vent iz Slovenj Gradcaje bil edini, ki je v predpisanem roku oddal ponudbo za neposreden odkup premoženja stečajnega dolžnika. Stečajna upraviteljica Aerodroma Maribor Majda Jaki jim ga je prodala za 250 milijonov tolarjev. Kitajci silijo v Trst Trst, Koper /Primorske novice/ Na tržaškem sedmem pomolu je vse večja gneča. Med družbeniki Tict krožijo neuradne novice, da naj bi velika singapurska družba PSA 'silila' na sedmi pomol skupaj s kitajskim partnerjem Ev-ergreen, ki že dalj časa odkrito kaže željo po močnejši prisotnosti v Trstu. Delnicarj i Tict zaenkrat ne želijo komentirati takšnih novic, podobno menijo tudi v Luki Koper, ki ima v omenjenem podjetju Tict 49-odstotni delež. Delo na sedmem pomolu paje te dni zastalo, prvič odkar s pomolom upravlja mešano itali-jansko-slovensko podjetje. Število ekoloških kmetij se vztrajno povečuje Ljubljana /STA/ - Zdrava in varna hrana postaja vse bolj pomembna za sodobnega potrošnika, ki se zaveda, da je pri pridelavi hrane vse bolj pomembno tudi varovanje in ohranjanje okolja za prihodnje rodove. Slednje še posebej poudarjajo tisti, ki se ukvarjajo z ekološkim kmetovanjem. Tako kot drugje po Evropi, se tudi v Sloveniji število ekoloških kmetij hitro povečuje. Lani je certifikat ekološke proizvodnje pridobilo preko 800 kmetij oz. približno odstotek slovenskih kmetij, letos pa je v sistem kontrole ekološkega kmetovanja vključenih 1200 kmetij. Mercator v Kranju odprl nov nakupovalni center Kranj /STA/ - Poslovni sistem Mercator je v Kranju odprl največji nakupovalni center na Gorenjskem, ki meri 11.600 kvadratnih metrov, od tegaje 7600 kvadratnih metrov prodajnih površin. To je že 16. Mercatorjev center, postavljen v zadnjih treh letih in pol. Srednji devizni letaj (10, junija 2iK)2) Drlava (eiiata) iM)(lF;UR'i Avsiraiija (1 AUD) Danska (1 DKK) HrvaŠka {1HRK) Japonska (1JFY) Kanada (1 CAD) tctoijev Dišava (eilola) lültfjev m M Madžarska (1 HUF) Om 136,4632 Poljska (1 ilN] 59,30® WW Švedska (i SEK) 24s4?,iS 30,8051 Svita ji CHF) 1533960 1,9178 V. Britanija (i GBP) 349,142-1 155,52!/? ZDA (1 USD) 238,9044 Zapisali so še v STA o DRUŽINI Na slovesni akademiji ob 50-letnici slovenskega katoliškega tednika Družina je metropolit in ljubljanski nadškof Franc Rode omenjenemu časniku podelil najvišje cerkveno odličje, t. j. odličje sv. Cirila in Metoda. Vlogo tega tednika v preteklega pol stoletja je ocenil za neprecenljivo. Slavnostni govornik, akademik Alojz Rebula, je spomnil, da Družine, ki se ji je v preteklosti spreminjalo tako število člankov kot tudi periodika izhajanja, ne bi bilo brez požrtvovalnih škofov in duhovnikov, uprave in brez zvestih bralcev. Ti lahko od 1. maja Družino, ki izhaja ob sredah, skoraj v celoti preberejo tudi na prenovljenih spletnih straneh. DELO Neuradno je slišati, daje skupina iz Ljubljane, ki s predstavniki NATO organizira pogovore, pri sobesednikih naletela na veliko trše stališče, kakor je pričakovala. Ameriški ton je pred dobrim tednom nakazal namestnik Colina Povvella Marc Grossman: "Ljudje vedo, da se ne pridružujejo podeželskemu golfklubu, ampak vojaškemu zavezništvu." Pri končnih pripravah na povabilo novim članicam Američane zanima predvsem njihova vojaška pripravljenost. Slovenski delegaciji so naravnost povedali, da pričakujejo povišanje vojaškega proračuna in preoblikovanje Slovenske vojske v organizacijo, od katere bo NATO imel koristi. Približne reforme in zgolj estetski popravki jih ne zadovoljujejo. Opazili so tudi, daje vlada kupila civilno letalo iz vojaškega proračuna, in izrazili nezadovoljstvo. Eden od slovenskih funkcionarjev je v Pentagonu pojasnil, da je nakup odpovedan in da bo Slovenija s tem denarjem nabavila helikopterje za nadzor meje. Vendar so ga zavrnili, daje nadzor meje stvar policije, policijske opreme pa Slovenija ne more prišteti k vojaškim pripravam. Drnovšek bo Bushu prinesel darilo, ki ustreza ZDA: z ameriškimi terenskimi vozili opremljena nova profesionalna enota Slovenske vojske odhaja v Bosno, od koder bi se Američani radi umaknili. Takšne geste so Beli hiši všeč, vendar jih hočejo več. Posebno zadrego povzroča slovensko javno mnenje. V State Departmentu pravijo, da slovenskega članstva v NATO, ZDA ni predpisal zdravnik, ampak da Slovenija sama prosi za vstop. DELO Janko Lorenci piše v Sobotni prilogi Dela pod naslovom S trona v realnost - Obdobje premierove osebne politične neranljivosti se je končalo'. Doslej so napake njegove stranke in vlade plačevali stranka, drugi ministri, strankarski veljaki itd. Premier nikoli. Glavni razlog, zakaj je Drnovšek začel tudi na lastni osebi čutiti grehe svojega voditeljstva, je splošna velika negotovost. Ustvaril pa jo je sam z zgodnjo napovedjo svojega morebitnega premierskega umika. Drnovšek je (bil) na slovenski sceni tako dominantna figura, da zdaj skupaj z njim izgublja avtoriteto, verodostojnost in stabilnost tudi njegova stranka, vsa oblast in politika v celoti. Vse postaja nekakšen velik provizorij. Odsotnost dolgoročne naravnanosti je bilo sicer mogoče očitati vsem dosedanjim vladnim ekipam, toda sedanji položaj je to kratkoročnost, to kratkosapnost privedel do absurda, poudarja komentator in napoveduje možnost, da se bodo stvari, potem ko se je enkrat sprožil proces psihološke detronizacije, zelo obrnile proti Drnovšku. Poslej bo kriv za vse. Nekdanjega statusa osebne neranljivosti si najbrž ne bo pridobil nikoli več, tudi če bo skušal nekako popraviti tiste poteze, ki mu tačas najbolj škodijo. Najslabše pa bi bilo, meni komentator, če bi premier na usihanje svoje popularnosti odgovoril z izgubo samozavesti, populizmom in ustrežljivostjo vsem mogočim zahtevam. Njegovi kredibilnosti in ratingu bi to malo koristilo, državi, ki lovi krhko finančno-gospodarsko ravnotežje, pa bi zelo škodilo. Mogoče bi bilo najbolje, če bi se Drnovšek takoj odločil za predsedništvo države, stranki padal možnost, da čimprej in s čim manjšo škodo za Slovenijo razreši vprašanje nasledstva. Brez stabilne LDS je nameč neizbežno nestabilna vsa slovenska politična scena. LDS pa je z leti postala izrazito personalis-tična, kot celota slabo profilirana in notranje dokaj razcepljena stranka. Zdi se, da bo boj za Drnovškovo nasledstvo v vsakem primeru trajal dolgo, tudi če bo premier komu podelil svoj izrecni blagoslov. Za zdaj ni videti nobene strankarske ali celo zunajstran-karske osebnosti, za katero bi lahko človek mirno rekel: ta in nihče drug naj bo novi vodja LDS. Tako bi bilo po drugi strani za stabilnost LDS in politike še najbolje, da bi Drnovšek ostal premier, meni komentator, hkrati pa sprašuje, ali je za to še motiviran, še zlasti zdaj, ko postaja veliko bolj izpostavljen. In tudi če bo podaljšal svoje premierstvo, bo problem njegovega nasledstva samo odložen. Slovenijo srednjeročno najbrž čaka nov pojav: politična nestabilnost, napoveduje komentator in pripiše: Če se motimo, toliko bolje. DELO "Ali bodo Alpe še naprej primerne za bivanje?" so se spraševali številni evropski novinarji po katastrofalnih snežnih plazovih, ki so prizadeli alpsko območje pozimi 1999. Isto vprašanje seje ponovno pojavilo po poplavah in hudournih vodah jeseni 2000. In zagotovo si ga bomo morali spet postaviti, ko se bodo zaradi segrevanja podnebja odtajala stalno zamrznjena tla, v dolino pa bodo zgrmele velikanske količine grušča ter uničile naselja in prometne povezave. Večji del prebivalcev v Alpah živi v mestih in na zgostitvenih območjih, kjer življenje vsak dan ogroža predvsem motorizirani promet - in ne plazovi ali hudourniki. Samo deset do dvajset odstotkov alpskega prostora je primernega za intenzivno rabo. Pritisk na tovrstna najboljša zemljišča je velikanski in tako bo območja na alpskem obrobju, glavne doline in turistične centre vsak čas v celoti zajel proces urbanizacije, medtem ko se odročne vasi in doline vedno bolj praznijo. Ta umik sicer ustvarja nov prostor za divjino, sočasno pa veliko izgubljata krajina in njena kultura.Strmi tereni, velika nihanja v temperaturah in padavinah, občutljiva vegetacija v višjih leaah in številni drugi dejavniki so Alpe oblikovali v dinamičen ekosistem, ki ljudem postavlja precejšnje omejitve. EL MUNDO Slovenija je v nasprotju z drugimi republikami nekdanje Jugoslavije le z nekaj dnevi vojne začela uspešno pot navzgor, ki jo je pripeljala do položaja prve kandidatke za vstop v Evropsko unijo. Slovenija ima 40 kilometrov lepejadranske obale in notranjost, ki odseva sijaj avstroogrskega imperija, v članku z naslovom "Nepoznana kandidatka številka ena - Slovenijaje piva na seznamu za vstop v EU" piše španski dnevnik E1 Mundo. 1 i <> IIO-II 1 7*dni Mariborski tednik 7D je dobil novi, prijaznejši naslov 7 * d n i. Iz tega mariborskega tednika črpamo pri Glasu Slovenije mariskatero informacijo. APA Avstrijska tiskovna agencija APA je poročala, da je slovenski premier Janez Drnovšek deseto obletnico prve izvolitve za mandatarja slovenske vlade praznoval v znamenju nizke podpore slovenskih državljanov. Kot je izpostavila APA, je Drnovška v javnomnenjski raziskavi podprlo le 49,8 odstotkov Slovencev. Podpora politiki vlade Janeza Drnovška je najnižja doslej, je poročanje Dnevnikovega prispevka z naslovom Vlada je strmoglavila povzela APA. Avstrijska agencija je še izpostavila, da seje glede na izsledke Dnevnikove raziskave okrepila tudi večina tistih Slovencev, ki nasprotujejo vstopu Slovenije v zvezo NATO. TANJUG Srbski Tanjug je poročal o prestrukturiranju elektroenergetskega sistema v Sloveniji, ki je v tem procesu najdlje v primerjavi z bivšimi jugoslovanskimi republikami. Od prvega januarja 2003 bo slovensko tržišče električne energije popolnoma odprto za tujce, do sedaj pa se je že pet slovenskih podjetij odločilo, da bo električno energijo nabavljalo pri avstrijskih proizvajalcih. VEČER MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE RS Na straneh Ministrstva za zunanje zadeve smo našli odgovor ministra, dr. Dimitrija Rupla, bralki Dela, na koncu pa njegov "post scriptum": P. S. Odgovor Saši Vidmajer objavljamo na spletni strani MZZ, čeprav bi si želeli tudi objavo v Delu. Tam žal - v nasprotju z navadami v drugih civiliziranih deželah - mnenj zunanjega ministra ne želijo objavljati oz. bi ga želeli cenzurirati. Demokratični standardi in profesionalnost se v Sloveniji žal znižujejo. Po svetu VILNIUS /Večer/ - Ob začetku srečanja zunanjih ministrov Sveta Evrope v litovski prestolnici Vilnius so predstavniki 36 evropskih držav podpisali 13. protokol k evropski konvenciji o človekovih pravicah, ki popolnoma odpravlja smrtno kazen. CELOVEC /Delo/- Ponemčevanje kažipotov na avstrijskem Koroškem! Koroški deželni glavar Jorg Haider je uresničil napoved o "ponem-čevanju" kažipotov na cestah, ki vodijo v Slovenijo - in tudi v Italijo. Že ta mesec cestna uprava menja vse table z nenemškimi imeni na koroških cestah. Na novih kažipotih bo odslej pisalo "Slowenien (SLO)", namesto "Ljubljana (SLO)". Na avtocesti v Italijo ne bo več oznake "Udine (1)", ampak "Italien (I). Zamenjava 30 tablic bo avstrijske davkoplačevalce stala 20.000 evrov. GORICA /Delo/- V novem statutu Tržaške pokrajine, ki je bil sprejet pred dvema mesecema, so črtani vsi členi o slovenski manjšini na Tržaškem in njenih pravicah, ki jih je vseboval prejšnji statut. Zato je pokrajinsko vodstvo Slovenske skupnosti vložilo na deželno upravno sodišče priziv z zahtevo, naj se novi statut razveljavi, saj je nesprejemljivo črtanje členov o slovenski šoli in o uradu za prevajanje. ESSEN /Večer/- V Essnu je bila osrednja slovenska prireditev v zahodni Evropi. Udeležilo se je je 15 zdomskih folklornih skupin izZR Nemčije in folklorna skupina Bled iz Slovenije. Letošnjo folklorijado so pozdravili slovenski veleposlanik v Berlinu Alfonz Na-Beržnik, županja mesta Essen in predstavnica zunanjega ministrstva RS Vesna Gornik. V pisanem programu plesnih skupin so predstavili gorenjske, štajerske, koroške, primorske, prekmurske, italijanske in nemške narodne plese. Različne narodne noše in odlično plesanje amaterskih plesalk in plesalcev so navdušili številne gledalce v dvorani Zeche Zollverein v Essnu. Letošnjo folklorijado je organiziralo slovensko kulturno in športno društvo Bled iz Essna. TRST /STA/ - V Slovenskem gledališkem muzeju (SGM) so po predstavitvi knjige Slovensko gledališče v Trstu 1945-1965 odprli še razstavo z istim naslovom. Na razstavi, s katero, tako kot z že omenjeno knjigo, obeležujejo stoto obletnico ustanovitve Dramatičnega društva v Trstu, so prikazane najpomembnejše postaje gledališke ustvarjalnosti v obravnavanem obdobju, ki se začne maja leta 1945 s prihodom IX. korpusa slovenske partizanske vojske in njegove igralske skupine v Trst in zaključi z odprtjem Kulturnega doma jeseni leta 1964. Razstavo je odprla ministrica za kulturo Andreja Rihter, kije med drugim dejala, da vidi razstavo v SGM kot preplet dvojega - počastitve stoletja slovenske gledališke igre v eni temeljnih ustanov slovenskega kulturnega prostora in razmisleka o novem stoletju. GORICA /Primorske novice/ - Z mašo v italijanskem, furlanskem in slovenskem jeziku v goriški stolnici in s koncertom sakralne glasbe v Avditoriju furlanske kulture so se v Gorici končale slovesnosti ob 250. obletnici ustanovitve goriške nadškofije. Zahvalno mašo v goriški stolnici, kije predstavljala vrhunec slovesnosti, je vodil beneški kardinal Marco Ce\ somaševali pa so vsi zbrani škofje in več kot sto duhovnikov goriške nadškofije. Slovenski metropolit in ljubljanski nadškof Franc Rode se srečanja zaradi bolezni ni udeležil, navzoča pa sta bila koprska škofa Metod Pirih in Jurij Bizjak. Kardinal Ce' je v pridigi predvsem izpostavil težko zgodovino Goriške in goriške Cerkve skozi stoletja. BEOGRAD Slovenski pevec Zoran Predin se je znašel na zmenku s srbsko publiko. "Šel sem pogledat, ali me še imajo radi", je dejal. Sloven skega kantavtorja je v kulturnem in kongresnem centru Sava z bučnim ploskanjem nagrajevala dvatisočglava navdušena množica. KRK /Primorske novice/ - Na največjem hrvaškem otoku Krku bo matična hidroavionska baza nemško-hrvaške družbe European coastal airlines. Že letos naj bi jadranska mesta povezovala dva hidroaviona. Projekt bo zanimiv tudi za slovenske turiste, saj naj bi hidroavioni vzleteli tudi iz Rovinja, Pulja in Reke. Tako bodo vzpostavljene hitre povezave z daljnim Visom, Lastovom Korčulo, Dubrovnikom ... FLORIDA /Večer/- Menda se še ni zgodilo, da bi se posadka, sestavljena iz samih Mariborčanov, odpravila na pot čez Atlantik. Prav to pa so storili Mariborčani, ki so te dni odrinili iz pristanišča Tampa na Floridi, odrinilo jih je pet: Jože Lovec - Oli, Vojko Mitrovic - Vojc. Bojan Hrovatin - Hektor, Boris Buždon - Buca in Miran Pernarčič - Mirč, le da se bosta zadnja dva od preostale trojice po tretjem delu poti (prvi se bo končal na Key Westu in drugi na Bahamih) poslovila in se z Bermudskih otokov domov vrnila z letalom. Preostali bodo nadaljevali pot prek Atlantskega oceana: od Bermudov bodo potrebovali še 14 dni do tri tedne, da bodo pripluli na portugalske Azore, in potem še kakih deset dni do cilja v Gibraltarju. Jadrnica z imenom Sokol bo nato s svojim lastnikom, Jožetom Lovcem, nadaljevala pot na Jadransko morje in se za nekaj časa ustavila najprej na Korčuli ter se na koncu zasidrala v izolski marini. Sokola, ki bo približno mesec in pol edini dom trojici jadralcev, je njen lastnik, zdaj na Floridi živeči podjetnik Jože Lovec, sam gradil in je replika ameriškega škunerja s konca 19. stoletja. WASHINGTON /STA/ - Za turiste in tuje poslovneže bodo odslej pri vstopu v ZDA veljala strožja pravila. Med drugim bodo tujci ameriškim mejnim uslužbencem morali pokazati potni list ali vizum z biometričnimi znaki, kot so prstni odtisi ali identifikacija zenice. To predvideva predlog zakona o varnosti mej, ki ga je sprejel predstavniški dom ameriškega kongresa s 411 glasovi za in nobenim proti. Predlog zakona tudi predvideva, da morajo vse države, katerih državljani za vstop v ZDA ne potrebujejo vizuma, če želijo to ugodnost obdržati, do oktobra 2004 izpolniti zahteve ZDA in izdati potne liste z biometričnimi oznakami. BRNO /Delo fax/ - Vrhunski sestanek voditeljev držav ali vlad članic NATO novembra letos v Pragi (tu naj bi bila povabljena tudi Slovenija), priteguje veliko pozornost čeških organizatorjev. Nujno bodo morali preveriti nekaj sto ljudi, pogledati v nekatere tajne dokumente vseh, ki bodo prišli v stik z udeleženci. Mednje sodijo natakarji, ki bodo v praškem kongresnem središču stregli visokim gostom. Prisotnih bo 2500 članov delegacij, 3000 novinarjev, za red bo skrbelo kar 13.000 čeških policistov. GLAS AMERIKE/ZDA za GLAS SLOVENIJE Poroča Alenka Richardson Ameriški kongres razpravlja o možnosti nove zakonodaje, ki bi omogočila, da bi bili piloti na komercialnih poletih oboroženi. Po 11. septembru se vedno več Američanov odloča za letalske polete, čeprav si letalska industrija še ni popolnoma opomogla. Javno mnenjske ankete kažejo, da medtem ko mnogo ljudi še vedno letijo in se počutijo varnejše pa so še vedno nervozni in hočejo da bi bilo storjenega več. Za poostrene akcije si med drugim prizadeva združenje pilotov, ki zastopa kar 64.000 pilotov na 45 letalskih družbah v ZDA in Kanadi. Te dni je skupina pilotov prišla na Kapitoiski Grič v podporo zakonodaje, ki bi pričela s programom omogočanja treninga izbranih letalcev na prostovoljni osnovi. Kongresnik John Mika iz Floride je izjavil, da sedanji ukrepi, kot je na primer prisotnost varnostnih organov na poletih ni dovolj. Pilot je zadnji, ki se lahko brani in zakaj naj bi bilo njemu zanikana priložnost, da se brani, da brani posadko in potnike, je poudaril Mika. Sindikat letalcev ni zadovoljen z odločitvijo Busheve administracije, ki temu nasprotuje. Administracija trdi, da je orožje, ki povzroči močan električni šok zadovoljivo odvračilno sredstvo, medtem ko sindikat letalcev to zanika. Eden od pilotov, ki so se pritožili na Kapitolskem Griču je poudaril, da niti sedanja vlada, niti administracija, za varnost pri prevozu nista storili dovolj za zaščito potnikov, posadke in pilotov. V okviru nove zakonodaje bi 500 letalcev, ki so tudi bili pred tem ali v ameriški vojaški službi ali pa varnostnih organih, pričelo s treningom. Predno pa bi lahko pričeli nositi orožje na poletih bi bili podrobno pregledani v vseh sferah svojega življenja. Kongresnik Don Young iz Alaske je poudaril, da ni nič drugega bolj učinkovito kot strelno orožje v rokah človeka, ki zna ravnati z njim. Združenje letalcev se sedaj pripravlja na vgraditev močnejših vrat pri vstopu v pilotovo kabino, vendar bo to končano šele do aprila 2003. RIM /Delofax/ - Papež je 18. maja proslavil svoj 82. rojstni dan, vendar je bil preslaboten, da bi prebral govor, ki so mu ga pripravili. Kljub vsemu pa namerava še letos obiskati Bolgarijo, Azerbejdžan, Kanado, Latinsko Ameriko, Hrvaško in Filipine. Če uspe obiskati Filipine, bo to njegovo stoto potovanje v tujino. Sobota, 22. junij DAN DRŽAVNOSTI RS Igra ansambel The Masters 2-10 Elizabeth Street, Wetherill Park NSW 2164 Telefon (02) 9756 1658 Fax 02) 9756 1447 Email: slodsyd@synfIux.com.au CANBERRA Phone: 02 - 6 295 1222 COBRAM Phone: 03 - 58722115 Vljudno vabljeni v Panthers St. John's Park Klub Triglav 80 - 84 Brisbane Road - St. John's Park, NSW Telefon: (02) 9610 1627 Fax: (02) 9823 2522 E-mail: club@triglav.com.au Sodelujemo z: ADRIA AIRWAYS Malaysia Airline Qantas Lauda Air Lufthansa in drugimi letalskimi prevozniki Telefon: (02) 9823 0011 Fax(02) 9823 0022 Shop 12, Edensor Park Plaza Edensor Park NSW 2176 Email: adriatictours@bigpond.com.au Tuje črke na registrskih tablicah slovenskih avtomobilov -slovenski šumniki pa ne! Saj ni res!? Pa je! V zadnjem mesecu so se na slovenskih cestah začeli pojavljati avtomobili z registrskimi tablicami, na katerih sta tudi tuji črki X ali Y. Doslej so lahko tuje znake opazili le na tablicah, ki sojih izdelali z oznako po želji naročnika, na drugih, serijsko izelanih tablicah se X, Y in W niso pojavljali. Hkrati ni bilo na tablicah, izdelanih po želji, mogoče uporabljati šumnikov, čeprav so znaki slovenske abecede. V zakonu o varnosti v cestnem prometu, kije bil sprejet leta 1998, v 178. členu piše, da se "za oznako registracijskega območja ne uporablja črk O, Č, Š in Ž ... na registrskih tablicah se lahko uporabljajo tudi tuje črke X, Y in W ..." Kaj je zakonodajalca vodilo k temu, daje z zakonom dobesedno prepovedal uporabo znakov iz slovenske ebecede na slovenskih registrskih tablicah? po drugi strani pa uzakonil uporabo tujejezičnih znakov? ... Šumniki so vendar del naše slovenske pisave! /Delo, Rok Praprotnik'' V Ljubljani je od 9. maja potekal svetovni kongres Mednarodnega inštituta za tisk (International Press Institute - IPI). Novinar Branko Maksimovič je v Večeru zapisal: "Predvsem kolegi iz oddaljenejših celin se kar niso mogli načucliti, da jih je na Balkanu pričakalo tako urejeno okolje, pa tudi clela voljni in učinkoviti ljudje. 'Kaj tukaj nismo na Balkanu?' nas je v kavarni hotela Union vprašal ameriški sogovornik. Pojasnili smo mu, da formalno sicer ne, saj je do Ljubljanice, po kateri teče zemljepisna meja z Balkanom, kakšnih 150 korakov. Toda nekaj bal-kanizma bi se našlo tudi pri nas. Ampak za natančnejšo razlago tega pojma in njegovih pojavnih oblik bi bil potreben še kakšen kongres." Dopisovalec iz Slovenije citira svoje sporočilo koroškemu slovenskemu glasilu: Spoštovani! Ker ste javno slovensko glasilo na Koroškem, naslavljam na vaš naslov svojo pomisel ob izjavi predstavnika Slovencev, ki jo je posredovala Televizija Slovenije v Odmevih po poročilu iz Velikovca. Gospod je mdr. povedal: "Slovenci živimo tu (na Koroškem) že tisoč let in želimo tu tudi ostati. " (Opravičujem se, če citat ni popolnoma natančen!) Seveda je taka izjava iz ust Slovenca na Koroškem politično vsaj nespametna. Še posebej pa ne ustreza resnici. Slovenci namreč živijo na Koroškem kar zgodovina pomni in obstajajo dokumenti. To resnico bi morali še zlasti politično dejavni koroški Slovenci vedno znova poudarjati, ne pa da nepremišljeno nasedajo podtaknjenemu prihajaštvu. Ljudstvo, ki je svoje vladarje ustoličevalo na Koroškem v slovenskem jeziku že davno preden so ljudje pričeli zapisovati letnice s štirimi številkami, je bilo v koroški deželi očitno doma od nekdaj. Prav gotovo pa mnogo prej, preden so tja prišli ljudje, ki so omenjeno nadvse slovesno državotvorno dogajanje opazovali in o njem pisali v svojem jeziku, nekoliko podobnem današnji nemščini. O tem na Koroškem vpije tudi kamenje ... Lepo pozdravljam svoje koroške rojake! /Naslov v uredništvu Glasa Slovenije/ Kdo bo še dajal denar za Rdeči križ? Najprej so pred tedni ugotovili, daje slovenski Rdeči križ posojal denar raznim podjetnikom, nekaj tudi ni nikoli bilo vrnjenega. Potem je odstopil generalni sekretar Mirko Jelenič, zdaj pa je prišlo na dan, da je prejemal mesečno bruto plače 1.5 milijona SIT. Povrhu vsega naj bi prejel - za krivde ali nekrivde - še odpravnino v višini sedmih plač. To pa še ni vse, prejemal naj bi še plačo 12 mesecev. Je potem čudno, če je tekoča izguba slovenskega Rdečega križa čez 70 milijonov SIT. Še hujše pa bodo posledice in škoda, ki jo bo utrpela celotna svetovna organizacija - kdo bo še dal denar za tak Rdeči križ? Uredništvu Glasa Slovenije! Pošiljam vam fotokopijo iz Sunday Herald Sun-a, 12. maj 2002. Iz objavljene majhne zemljepisne karte je razvidno, da Slovenija "sploh ne obstaja", preko nje je kar "Avstrija". Poglejte kakšen atlas so ponatisnili tukaj v Avstraliji ob reklami za Hrvaško pod naslovom "Croatia shines again"!!! Na napako sem opozorila uredništvo časopisa. Na tukajšnji Tretji univerzi (Melbourne) pa sem te dni spet predavala o naši Sloveniji in njenemu geografskemu položaju v srednji Evropi. Celo profesor llerebijske univerze, kije imet prejšnji teden predavanje o ZDA, ne pozna zemljevida Evrope. Debelo je pogledat, ko sem mu pokazala in dejal: "I didn't know where is Slovenia I" Ivanka Škof, Melbourne Xc : IWr i4 — . • . /.■„-■."_' '• ".'if, "• ; i ~ ter.-; \ ' * kV. - • = -r v^smy. .. v ':-"-^ .-. f ' •U ■ v m •. Ig■.: _ • . - v fi: * -jfi"r; *• • n ' V - - "Adriatic Sea BOSNI/ HERZE Glas Slovenije - TISKOVNI SKLAD S 4.00 L. Čušin, S 15.00 A. Medjites, $ 25.00 A. Grmek HVALA u JHitf^-^**-*-'- ~' TffiS bagjgsH v„v"~" • t ah 3MlH^ "I""" 'M»r ' ädt Pa ne da smo že v NATO ? Ljubljana - Je Slovenija neopazno in naskrivaj že postala članica atlantskega zavezništva? Glede na dolgoletna, vidna pri-zadevanja slovenskega politične-ga vrha te možnosti ni mogoče kar vnaprej izključiti. Na to misel pridemo, če na internetu odpremo uradno stran najvišjih državnih in političnih institucij Slovenije (www.sigov.si). Povezavam do predsednika republike, državnega zbora, predsednika vlade, ustavnega in vrhovnega sodišča itd. delajo družbo nekoliko preoblikovan slovenski državni grb, logotip Slovenija v Evropi in logotip Nata. In medtem ko nekateri, denimo Mladinci, burkajo javnost tako, da na naslovnice rišejo Natov logotip, popačen v kljukasti križ (ta 'izvirna' zamisel je stara že skoraj toliko kot sam NATO, radi sojo uporabljali sovjetski karikaturisti, nazadnje pa Miloševičevi propagandisti) in drugi zažigajo krščanski križ, jo tretji, recimo slovenska država, izzivajo čisto po svoje. Majhni, žalostni prispevki k poslabševanju stanja v deželici, kjer sta med najbolj deficitarnimi dobrinami strpnost in spoštovanje tistih, ki mislijo drugače. - Vitko Kogoj Osmi slovenski festival v Viktoriji Piše Lucija Srnec - Melbourne Ana Tegeij poje avstralsko in slovensko himno Moški pevski zbor Planika Med častnimi gosti so bili: Marko Polajžer, začasni odpravnik poslov Veleposlaništva RS iz Canberre, Alfred Breznik, častni generalni konzul RS iz Sydneyja, Srečko Kontelj OAM, župan mesta Geelong, I. Cover M P, minister za šport in rekreacijo, M. Lau JP, OAM, predsednica Sveta etničnih skupnosti Viktorije. Pododbor Sveta Slovenskih organizacij Viktorije (SSOV) je priredil 6. in 7. aprila letos že osmi slovenski festival "Prijateljstvo nas druži", tokrat v prostorih Slovenskega društva Ivan Cankar - Geelong. Preteklo je že šestnajst let odkar smo si zadali nalogo, da bomo pripravljali slovenske festivale v Viktoriji vsako drugo leto, po vrstnem starostnem redu ustanovljenih društev s svojimi dvoranami. Tako smo torej letos uspešno zaključili osmi festival, kjer smo se veselili, obujali spomine ter se srečevali s prijatelji in znanci. V čast nam je, da smo se srečali z veliko množico ljudi veselih in prijaznih obrazov. Med nami so bili med drugimi: predstavnica društva Lipa iz Zlate obale, predsednika slovenskih društev iz Adelaide in Albury-VVodonge, iz mariborske radijske oddaje nas je obiskal Drago Marušič s svojim sinom (upamo, da se je prepričal, da tukaj v slovenski skupnosti živimo lepo po domače, da negujemo slovensko besedo in pesem, da se trudimo se in želimo, da bi s tem nadaljevali tudi naši potomci). Obiskali so nas še mešani pevski zbor KUD Primorje - Ajdovščina in ansambel Ivana Korošca iz Slovenije. Sobota, 6. april Vrata geelonškega slovenskega društva so bila odprta že od sedme ure zjutraj. Na vhodnih vratih nas je pozdravil slavolok s posebnim napisom. Balinarji Viktorije so že tekmovali za pokale, lovska in ribiška družina pa sta vabili na strelišče. Pred mašo pa nam je zapel pevski zbor Kud Primorje Ajdovščina. Kot je sicer navada pri nas kadar pričenjamo kakšno večje delo, smo se tudi tokrat udeležili svete maše, ki jo je daroval pater Ciril Božuč. Pri maši so peli domači pevci iz Geelonga ter pevke in pevci iz Slovenije. Prisotni so bili vsi predsedniki slovenskih društev v Viktoriji, kot že omenjeno predstavnik Verskega središča Kevv pater Ciril Božič, uredniki in napovedovalci slovenskih radijskih oddaj (SBS, 3 ZZZ in 3YYR Geelong). Potek programa: Po maši se je priče uradni in kulturni program, ki sta ga povezovali Vanja Srkulj "v angleščini in Meta Lenarčič v slovenščini. Obe himni je zapela vsem znana pevka Ana Tegeij (ob njej sta mlada para v slovenski narodni noši držala zastavi obeh domovin - v pozdrav in ponos Avstraliji in rodni Sloveniji). Pozdravni govor je podala Lojzka Kuhar, predsednica slovenskega društva iz Geelonga, ki je bil tokrat gostitelj festivala. Glavni govor je imel Peter Mandelj, predsednik SSOV. Spregovorili so tudi predstavniki obeh držav. Karavan SBS radia Urednica slovenskih radijskih oddaj SBS v Melbournu Elica Rizmal je pripeljala pred dvorano društva SBS-ov karavan in tam vodila poseben program. Vrstili so se pevci, jodlarji, glasbeniki, slišale so se šale, uganke, vriskanje. Za najglasnejše, najboljše in najbolj smešne so bile pripravljene nagrade SBS radia. Organizatorji in nastopajoči so prejeli priznanja 8. slovenskega festivala 2002 Kulturni program pripravila Lucija Srnec. Nastopili predvsem mladi -druga in tretja generacija. "O domovina" (I. Cankar) je prebrala Saša Srkulj Pesem "Primorec" je zapel Andrew Bratina Mlada folklorna skupina Iskra je zaplesala štiri plese (pod vodstvom Lidije Bratina) "Moj oča so mi rekli" je zapel štiriletni Matjaž Bratina "Spominka knjiga" in "Slovenija, moja dežela" je zapela Lidija Lapuh "Ce bi bil jaz cesar kralj" so predstavili Vinko Jager, Marjan Muršec, na harmoniko je igral Jože Matkovič Pesmi "Pleničke je preda", "Moja kosa", "O kresu", "Pobratimija" je zapel pevski zbor Planika iz Melbourna Za konec nekaj poskočnih -zaigrala sta Lent i Lenko in Peter Grivec Razstava Pripravili Lucija Srnec, Štefan Srnec, Vida Vojvoda in Lidija Cušin Razstavljeno: ročna dela, spominčki, fotografije iz preteklih sedmih festivalov, zgodovina in fotografije vseh slovenskih društev iz Viktorije, slike iz Slovenije so prikazale razvoj in lepoto rojstne domovine ter razstava slovenskih umetnikov. Idrijske čipke in kako se delajo so pokazale Marija Uršič in Lidija Bole. Prvič predstavljeno v slovenski skupnosti, umetniško delo - mozaik, Lojze Jerič. Posebna razstava ribičev in lovcev. Predstavljeni sta bili dve knjigi članov slovenske skupnosti, pok. Marijana Peršiča "Na usodnem razpotju" in Ivanke Škof "Skozi ogenj in pepel". Na razpolago so bile razne knjige, kasete in video posnetki. Avstralska Slovenija res umira ? Sobota, 6. april -večerni program Pred začetkom splošne zabave je nastopil pevski zbor iz Ajdovščine - peli so slovenske narodne in ljudske pesmi. Med koncertom je Lucija Srnec prebrala pozdravne besede samorastne pesnice, kraševke, Marcele Bole, ki seje spominjala svojega očeta v času taborov na Slovenskem. Odbor SSOV je podaril gostom KUD iz Slovenije darilo, leseno plaketo - zemljevid Viktorije. Po taktih ansambla Ivana Korošca iz Slovenije so obiskovalci festivala plesali še dolgo v noč. Nedelja, 7. april Ndaljevanje festivala Razstava peciva naših kuharic, nagrajeno najboljše in najlepše. Popularni melbournški mladi ansambel "Melodija" je zaigral že na začetku tekmovanja "Pokaži kaj znaš". To tekmovanje je pri nas že tradicionalno, tokrat sta ga pripravila in vodila Lidija Cušin in Karlo Bole. Predstavili pa so se pevci, glasbeniki in komedijanti. Program pa so popestrile plesalke Šrilanke in Španjolke. Višek programa je bil nastop harmonikarjev. Predstavljena je bila tudi Zupanova harmonika iz Slovenije. Seveda je tudi v nedeljo pel mešani pevski zbor iz Slovenije. Športniki pa so osvajali pokale. Svet slovenskih organizacij Viktorije (SSOV Pododbor za pripravo 8. slovenskega festivala 6. in 7. april 2002 se zahvaljuje za uspešno delo vsem nastopajočim, slik a rj eni, kuha rje in, pokroviteljem in snemalcem dvodnevnega dogajanja. Lucija Srnec S o-tuj ni ca in kulturna delavka SSOV Kosi slovenske zemlje v Avstraliji... Piše Martha Magajna - Sydney Ali se spomnite kakih trideset let nazaj? Koliko je bilo Slovencev v Sydneyju? Veliko! V slovenskih šolah smo imeli po sto otrok, na piknikih so bile množice ljudi in skoraj na vsakih sto Slovencev seje ustanovilo kakšno društvo, organizacija ali odbor. Danes je že velik del odborov in organizacij odmrlo ali pa spijo spanje pravičnega. Slovencev je vse manj! Klub in društvo, ki smo ju tako pridno zgradili pa potrebujeta finančna sredstva za vzrževanje in izboljšave. 'Imamo pa vsaj eno "slovensko zemljo", kjer se vse pogosteje srečujemo in kjer ni prepira in slabe volje. Okrašena je s cvetjem in vsi ljudje so prijazni med seboj - slovensko pokopališče Rockwood. Vsaj tu ne bo zmanjkalo članovi' Klub Triglav je stopil v partnerstvo z močnim in bogatim avstralskim klubom Panthers da bi se rešil finančnih težav. 'Imamo pa vsaj eno "slovensko zemljo", kjer se vse pogosteje srečujemo in kjer ni prepira in slabe volje. Okrašena je s cvetjem in vsi ljudje so prijazni med seboj - slovensko pokopališče Rockwood. Vsaj tu ne bo zmanjkalo članov!' Slovensko društvo Sydney je prodalo lep košček svoje zemlje. V Verskem središču Merry-lands je vedno težje najti koga za postrežbo po maši ali kuharico, ki bi skuhala kosilo za bolnike in upokojence. IDS^J Imamo pa vsaj eno "slovensko zemljo", kjer se vse pogosteje srečujemo in kjer ni prepira in slabe volje. Okrašena je s cvetjem in vsi ljudje so prijazni med seboj - slovensko pokopališče Rock\vood. Vsaj tu ne bo zmanjkalo članov! SLOVFMJK Maj-Junij 2002 Bert Pribac: Peršičevi knjigi ffNa usodnem razpotju" na pot o Marjanu Peršiču, človeku, ki je poslušal in modro presojal Živeti polno, brez dolgočasja in biti koristen za soljudi, to daje zadovoljstvo življenju. Tako polno življenje je doživel in živel Marijan Peršič. Ze kmalu po drugi svetovni vojni se je zaradi raz-vrvanosti na evropskih tleh zatekel v Avstralijo, kjer je našel varnost in mir. Zadnji dve leti življenja, vse do junija 1999, je pisal knjigo svojih spominov, ker se je čutil dolžnega da pove svoje videnje tistih usodnih let druge svetovne vojne in po njej. Iz tistih časov je ohranil izčrpen dnevnik, kot pravi knjigovodja. Bilje osebno prisoten, ko se je začela odvijati vetrinjska tragedija. Videl je tudi tisto, kar so drugi zamolčali ali niso hoteli videti in slišati. In le svoji zdravi pameti se ima zahvaliti, da ni padel v kočevske jame grozne pogube, ampak dočakal ustvarjalno starost. K temu dejanju pisanja sva ga opogumljala oba, moja malenkost in njegova žena in dobra prijateljica Karen. Ko mi je nekaj mesecev po njegovi smrti njegova vdova Karen zaupala za nekaj dni njegovo sobo in pisalno mizo, daj i pomagam odkriti kaj vse je napisal, sem se najprej počutil kot da sem vdrl v svetišče, potem pa se je vame naselil mir in ob vsakem papirju, ki sva ga skupaj s Karen premetala, se mi je zdelo, da je tudi Marijan zraven, še ves živ. V tisti sobi je bilo dobro počutje in kadar sem se utrudil brskati po njegovem računalniku, da najdeva vse, kar je napisal, sem vstal in gledal v police, v njegovo zbirko zgodovinskih in slovenskih knjig. Žadnja leta svojega življenja, se je zelo poglabljal v zgodovino druge svetovne vojne. Hotel je spoznati silnice in protagoniste, ki so človeštvo pahnili v tisto grozovito morijo, kije lomila narode in rodove. Zanimalo gaje, zakaj so se ljudje odločali tako kot so se: ti za eno stran, drugi za drugo. V tiste silnice je bil tudi sam pahnjen, našel je zelo močna osebna in zgodovinska opravičila za zbiro, ki jo je storil, zbiro za stran, ki je sicer vojno zgubila. Marijan pa je ni zgubil, ker je vseskozi ostal človek z dobro dušo, čistim srcem in z ljubeznijo do sočloveka, zato tudi v svojem opisu te svoje trde poti iz vojnega meteža v mirno Avstra- Marijan Peršič lijo najde še vedno prostora za smeh in za tiste male a vendar tople dogodke v odnosih med ljudmi. A ljudi na obeh straneh razpotja vidi predvsem kot ljudi in ne kot fantazme. Preden je odšel na nepovratno pot, je pustil na svoji pisalni mizi mapo z mojim imenom in z nekaterimi dokumenti v njej: izstiskane vice z internetskih Šmeškotovih strani, na zelenem papirju načrt sedanje knjige in čudovito črtico o zadnjih urah lastnega očeta - Za eno srečno zadnjo uro. Iz nje se vidi, daje bil Marijan nekje globoko veren, ampak svobodno veren človek. Ga ni bilo sram zmoliti en Očenaš. Pravzaprav, vsa Marija -nova hiša, ne samo njegova knjižnica, je izžarevala njegovo slo-venskost in občutek za lepoto in harmonijo, tudi stene in pohištvo, da niti ne omenimo njegovo razmerje z ljudmi v njegovi novi okolici. Osebno sem dal dosti na njegovo mnenje in sredi 1998 leta sem ga vprašal, če bi kritično pogledal mojo razpravo o Slovenskih spravnih motnjah. Dvajsetega novembra 1998, nekaj mesecev pred smrtjo, mi je pisal takole: "Mislim, da boš razumel, da je za nas, ki smo bili na protikomunistični strani, najbolj boleča obtožba ta, da smo bili ideološko na strani nacizma in fašizma. Bili smo najmanj tako dobri slovenski in morda tudi jugoslovanski patrioti, kot druga stran, toda na žalost je bilo KPS več do tega, da s svojim vodstvom doseže zmago komunizma, kot pa, da osnuje iskreno skupno fronto. Pa to je sedaj za nami, čeprav bi se o tem dalo razpravljati v nedogled, je bolje, da se ne, kajti ni vsakdo tako zmeren v zatrjevanju svojih pogledov, kot sva midva". In Marjan je bil zmeren. Ta njegova gornja izjava je tudi tista povezovalna nit, ki se vleče predvsem skozi tiste dele dnevnika, ki se nananšajo na medvojni čas. Še zdaj mi je žal, da je na račun tiste kritike, ki mi jo je poslal, obsegajoče celih 15 strani, zamudil dodati nekaj poglavij svoji tako lepi in berljivi knjigi, čeprav ji je uspel napisati zadnje poglavje: Pacifiški veter. Vendar Peršičeva knjiga ni kaka politična tretiza o drugi svetovni vojni in času po njem. Ni nobeno opravičevanje ene strani proti drugi.To je zelo osebna zgodba, odnosno niz največkrat bolečih zgodb, a včasih zelo komična zgodba, kako seje znašel ob vsakovrstnih ljudeh in dogodkih skozi tiste burne in težke čase in naposled pristal v nebeški deželi Avstraliji, kjer se je odpočil od vojnih travm in začel svoje moško življenje na ustvarjalen in pozitiven način. Njegovi spomini so osnovani na zelo preciznih pa čeprav skopih dnevniških zapisih. Dnevniki so mu bili za okostje, okrog katerih je dopolnil svoj spomin. In ohranil je ter zbral tudi kopico slik in originalnih dokumentov iz tiste dobe. Kot se ga spominjam še iz zgodnjih 60 let. ko sem živel tudi sam v Melbournu in bil član istega društva, ni gojil nobenih sovraštev, nobenih mrženj. Znal je biti prijazen z vsemi in sodelovati z vsemi, tudi z bivšimi partizani, če seje šlo za slovensko skupnost v Avstraliji. Ohranil je neko širočino duha in ljubezni do sočloveka, ki je tako razvidna tudi v tistih poglavjih, ko opisuje kruto vojno dobo. Posebno lastno mater in druge ženske, ki je srečal na tisti trnjevi poti. je znal opisati zelo toplo. Vojna mu ni odvzela človečnosti. Marijan je bil velik komunikator. Znal se je soočiti z ljudmi in najti z njimi stik, nikakor ne kratek stik. Pogovarjal se je mirno, trezno, brez jeze ali nasprotja proti sogovorniku in potrpel je poslušati. Ko se je po dolgih letih dela po raznih službah upokojil kot glavni finančni uradnik ABC, avstralske državne službe za radio in televizijo, so njegove osebne lastnosti povzeli v slovesnem nagovoru takole: "Marijan ni nikoli iskal povišanj, uslug, priznanj ali zahval Zdelo se je, da je večno hvaležen že zato, da ima to možnošt življenja, da se lahko smeje in da lahko uživa dobre stvari v življenju (dobro družbo, svojo ženo in kozarec dobrega vina). Njegovo obnašanje je bilo kar nalezljivo. Bil je veliki komunikator - edini človek, ki je poslušal in razsojal modro - edini človek, ki so mu vsi zaupali. Da je ta človek živel v drugačnem času, v drugačnem prostoru, bi gotovo postal Diplomat, posredovalec miru. In to je njegov doprinos k naši Srečni deželi". Peter Mandelj. Peršičev osebni prijatelj in dolgoletni voditelj slovenske skupnosti v Melbournu, je takole povedal ob njegovem grobu: " Če bi kdo moral napisati zgodovino avstralskih Slovencev, je to gotovo Marjan Peršič, veliki povezovalec slovenstva - človek, ki je poslušal, modro presojal in pravilno svetoval". K spremni besedi v njegovo knjigo sta seveda prispevala s podatki in stavki oba njegova prijatelja, Peter Mandelj in Ivo Leber. Na začetku svojega iz-seljenstva ali begunstva je Marijan pogodbeno delal v tovarni in na železnici, potem kot pomožni uradnik v bolnišnici, a 1963 seje priključil medijski organizaciji ABC, kjer je postal sčasoma glavni upravnik finančnega oddelka te osrednje državne medijske kor-poracije. Takoj po ustanovitvi slovenskega društva v Melbournu. tam v petdesetih letih, so začeli izdajati majhne liste, ki so ljudi obveščali kaj se je dogajalo med Slovenci v Melbournu. Že 1965 je Marjan s sodelavci izdal prvi tiskani Vestnik. kije najdel pot v mnoge slovenske hiše širom Avstralije in Marjan je postal njegov dolgoletni urednik in upravnik. Deset let kasneje, na začetku 1975 je Marijanu Persiču uspelo dobiti radijsko oddajo v sloveščini, a manj kot deset let kasneje je bil Marijan spet tisti, ki je povezal vsa slovenska društva v deželi Viktoriji. Bil je član in v nekaterih viden funkcionar kakih desetih slovenskih in avstralskih kulturnih društev in organizacij. Marijan je bil neusahljiv vir energij in podvigov vse do zadnjih mesecev življenja. Marijan Peršič je bil družaben človek, kije bil tako kot med Slovenci, tudi v službi na ABC vedno navzoč pri družabnem življenju kolektiva. Tri leta po upokojitvi 1985 leta, seje naselil na topli sončni sever, na Zlato obalo Avstralije, kjer je dal zagona tudi tamkajšnji slovenski skupnosti. Ob času slovenskega osamosvajanja pa je izdajal na lastne stroške Tedenske novice o dogodkih v domovini. In skoraj do smrti je sodeloval v slovenskih radijskih oddajah na državnem radiju SBS. Ob dnevu Avstralije, državnem prazniku 1989 je bil Marijan Peršič odlikovan za svoje delo v slovenski skupnosti z medaljo AOM (Australian Order of Merit - Avstralsko odlikovanje za zasluge), kar je menda uspelo samo peščici naših rojakov Avstraliji. Po Marjanovi zaslugi imamo Še eno, to pot umirjeno pričevanje o travmi, ki je zadela slovenski narod ob drugi svetovni vojni, a življenje in delo slovenske izseljenske družine v Avstraliji bo ostalo zabeleženo za naše potomce kar precej tudi po njegovi zaslugi. IN MEMORIAM - malo drugače SAVO TORY 22. 6. 1919-19. 4. 2002 Savo Tory je bil upepeljen 22. aprila 2002 v Eastern Suburbs Crernatoriumu v Sydneyju. Čeprav nam vsaka smrt, vsako odhajanje zazveni otožno in žalostno, se nam ob vsakem spominu na Sava Toryja ustnice razlezejo v nasmeh. Savo je ljubil življenje in zajemal je vse njegove užitke, imel je smisel za humor, predvsem pa je rad zapisoval razne dogodke in svoje poglede na svet. Ko si ga obiskal na njegovem domu v Čoogeeju, je kaj hitro razgrnil pred teboj svoje "bogastvo" - albume, dnevnike in druge zapiske, dokumente - del svojega življenja. In s posvetilom podaril tudi svoji knjigi. Prva: Rod Torijevih v Zasavju (samozaložba 1994), v kateri beleži svoje raziskave o rodu Torijevih in nasploh o družinskem imenu. V ta namen je celo obiskal Arhiv Slovenije in Matični urad v Sloveniji, RevirskiPeter Mandelj, Peršičev osebni prijatelj in dolgoletni muzej v Trbovljah, nekaj podatkov je zbral iz ustnih izročil, druge od še živečih sorodnikov in prijateljev iz Zagorja in Trbovelj (trije fantje iz ansambla Orleki so Toriji, njegovi sorodniki, ki imajo v Trbovljah tudi svojo tiskarno). Druga: Valvazorjev hlapec (samozaložba, Sydney-Washington-Oxford), ki jo je spisal v treh jezikih in že v uvodni besedi povedal, da "ni pisana v lepem slovenskem jeziku, ker so se piscu na stara leta zmešali jeziki, kot Babiloncem, ko so gradili stolp. Sicer pa itak veš, da sem že 58 let zdoma. V bistvu je to le nekak jalov poskus ovekovečiti avtorjevega prednika v namišljeni ljubezenski zgodbi...". Povest je skušal napisati v duhu 17. stoletja. Kdo ve zakaj seje Savo Tori lotil tudi angleškega prevoda Cvetja v jeseni, Ivana Tavčarja, knjižico je preko uredništva Glasa Slovenije podaril avstralskim slovenskim dopolnilnim šolam. Savo je bil dolga leta razpet med Avstralijo, Ameriko in Evropo, saj je njegova dolgoletna prijateljica in velika ljubezen Marita, živela v Washingtonu, v Španijo pa sta hodila na njen vikend. V Sydneyju zapušča sina Chrisa in Andreja z družinama ter veliko prijateljev, v Sloveniji pa razen prijateljev tudi nekaj sorodnikov. O delčku njegovega življenja v Sydneyju, polnega življenske vedrine in humorja, najdemo v pismu, ki ga je razposlal svojim prijateljem ob upokojitvi, leta 1984. Posredoval nam ga je Lojze Košorok, zraven pa še svoj odgovor Toriju ... 'Stanka Gregorič Savo Tori s prijateljico M ari to in Philippo Beribak i 7 dni pred smrtjo v Cent en ni al Parku v Sydneyju Foto: Milan Beribak PISM^ SAVO TORY J.P. Translator, Member F.I.T. Junija 1984 Dragi Lojze ... Sledečim prijateljem, znancem in možakarjem s katerimi sem se v poslednjih 34 letih v tej zemlji družil, veselil, jokat in prepeval žalosti/, prepiral, popival, trgoval, politiziral, molil in preklinjal, solil in si pustil soliti pamet, ftlozofiral in klobasal, žalil in se pusti/ žaliti, igral tarok, simpatiziral, cmtipatiziral, ljubil in sovražil, gosti! in se pustil gostiti: Jurij Antič - Kar/ Bezjak - Milan Beribak - Franc Benko - Drago Pogačar - Jože Cuješ - Dušan Drnovšek - Drago Gračner - Rudi Deželin - Emil Frece - Dušan Lajovic - Mišo Lctjovic - Janez Langof - Viktor Perpar -Gorazd Žitnik - Dušan Rudolf - Tone Gržina - Ed Kovačič - Janez Klemenčič - Tomaž A/ožina - Vlado Menart - Jože Jež - Franc Zamrl -Janez Perko - Niko Kraje - Pater Valerijan Jenko - Lojze Košorok -Franc Sumi - Stanislav Rapotec - Alfred & Rudi Brežnik - Pavle Letnar - Nenad Milutinovič (in onim katerih aclres ne vem) OBJAVLJAM: Dne 22. julija 1984, na moj rosjtni dan, grem v penzijo po 24 letih dela z pri - iz - do - seljenci v Migrant Information Service Common-wealth Banke. Ob tej priliki bi se hotel gori omenjenim zahvaliti - ali jih vsaj pozdravili - za vse kar nas je - kot gori opisano - vezalo aH razvezah (mnogokrat pri - za - pre - vozlalo). Hotel sem Vas sicer povabiti na res t an krompir in "držati govor" - ampak sami veste, da bi to bilo tehnično nemogoče... Mnogi se boste čudili, da pisma nisem naslovil tudi na vaše življenske družice? No, namen tega pozdrava je bil: 'med možakarji'. Zahvaljujem se Vam za Vašo podrško, moralno, materijalno, pa če podrške ni bilo, pač za vse mogoče barve s katerimi ste barvali moje pestro življenje. Povlačujem se iz javnega dela in bom samo še komercijalno prevaja/ (se priporočam za naročila) in organiziral penzijonistično tarokiranje. Ne političnih, ne verskih, ne narodnostnih, ne ideoloških namenov nima to pozdravno pismo. Pozdrav je pač med olikanimi osebami forma spoštovanja. Če še sedaj niste razumeli namena tega pisma bom natiskal črno na belem: MIR IN SOŽITJE - kar nam še uric preostaja - brez hudomušnosti! Zatorej kličem v zaključek iz Martina Krpana: 'Srečno' je reke! Cesar - minister Gregor pa nič. Tudi Vam kličem SREČNO in pozdravljam Savo Tory PISM^ LOJZE KOŠOROK Odgovor Anno Domini 1984 Na dan sv. Alojzija Dragi Savo! Spodobi se in pravično je, da se Ti možakarsko zahvalim za Tvoje poslovilno pismo! Torej prišla je ura - delal si in dodelal! Tudi bi bilo pravično, da bi se naša presvetla cesarica spomnila in Ti ob tej priliki dala kaj v zahvalo za Tvoje zvesto službovanje, vsaj kakšno čisto majhno kolajnico. Ne, dragi Tory, s tem ne bo nič, nisi bil te vrste tič. Ne! Pač kar se jim ni dopadlo na Tebi, kljub zvestemu službovanju, kar bi jaz dejal, da so Tvoje odlike: bil si preveč freigaista, bil si preodkrit možakar brez predsodkov, ime! si preveč smisla za humor (včasih je že mejil na satiro), bi! si politično preveč brezbarven in končno si premalo molil in res preveč klobasa/. Kajti med vsemi svetniki, kijih naštevaš, bi se našli tudi demagogi in trinogi, ki bi te radi teh (ne)vrlin brez predsodkov obesili na gavge aH sežgali na grmadi kot v starih časih copmice. K sreči, da smo rojeni v 20. stoletju. Osebno mi je žal le, da svoje talente nisi izkoristil v prid vsega slovenskega naroda in vseh Butalcev, ker imaš poseben dar za pisanje, bil bi nedvomno odličen humorist in satirik. Vendar si bil toliko pameten in se nisi lotil tega kšefta, ker je pod raznimi režimi to dokaj riskanten posel, kajti "roka pravice" vedno visi nad takimi ko! Demoklejev meč. In tako si zgubi/ morda šanso, da bi te poznejši rodovi, zanamci, morda proklamircili za narodnega mučenika in bi nemara prišel še v Pavlihovo Pratiko. Kakor že bito, moral si soliti pamet in pomagati našim vrlim in brihtnim Jugovičem, (vsaj v glavnem), kako to gre vem dobro, ker se to tuc/i meni dogaja v našem "meštirju "! Zato Ti kar malce zavidam, da si se rešil tega zla. Da ne bom predolgo kvasa/ tudi jaz, bi Ti res zaželel vse dobro in lepo brez vsakih predsodkov! In srečno z možakarskim pozdravom! Tvoj Alojzij DODATKI ŽIVILOM (aditivi) Prepis izsledkov Klinike za Pediatrično onkologijo-Duesseldorf Na zdravje! Uredništvo Glasa Slovenije je naročeno na novice "V zdravstvo usmerjene spletne strani v Sloveniji" Te dni je ta stran objavila tabelo aditivov, dodatkov k hrani, ki rok trajanja podaljšujejo na tedne ali mesece. Tabele objavljamo tudi mi in priporočamo našim bralcem, da uporabljajo ta popis pri nakupih ali dci si ga nekje obesijo na vidne mesto. Nci strani so zapisali: "Preprečite uporabo teh dodatkov in bodite tudi sicer pazljivi pri izbiri živil. Razmišljajte c vašem zdravju in zdravju vaših otrok!" Kot je razvidno iz tabele nekateri dodatki niso škodljivi, drugi so. Izbrali smo tn avstralske produkte, na katerih smo našli številke iz te tabele, namreč danes mora večina živil na embalaži navesti katere snovi vsebuje. Na teh treh primerih sicer ni črke "e",je pa številka, ki jo navajajo v tabeli. 1. Na ovitku Maggi Chicken Stock Cubes, smo med "ingredients" našli številko 320; v tabeli piše, da aditiv zvišuje kolesterol 2. Na ovitku Cottees Instant Puding (vanilla flavoured dessert mix), med "ingredients" smo zasledili številki 102 in 110, v tabeli piše, da so to nevarni dodatki 3. Mlečna čokolada Dove vsebuje dodatke štev. 322 in 476, številka 322 je v tabeli označena kot "neškodljivi dodatki" številke 476pa v tabeli ni. 1. Neškodljivi dodatki: E100,101,103, 104,105, lil, 121, 130. 132, 140, 151, 152, 160,161, 162, 170, 174, 175, 180, E200, 201, 202, 203, 236, 237, 238, 260,261,263, 270. 280, 281, 282. 290, E300, 301, 303, 305, 306, 307, 308, 309, 322, 325, 326, 327, 331, 332, 333, 334, 335, 336. 337,382, E400, 401, 402, 403, 404, 405, 406, 408, 410, 411, 413, 414, 420, 421, 422, 440, 471, 472, 473, 474, 475, 480; 2. Sumljive snovi: E125,141, 150, 153,171,172,173, 240, 241,477; 3. Nevarni dodatki: E102, 110, 120, 124; 4. Zdravju škodljivi: a) črevesne motnje: E220, 221, 232, 224; b) prebavne motnje: E338, 339, 340, 341, 450, 461, 463, 465, 466, v pakiranih sladoledih E407; c) kožna obolenja: E230, 231, 232, 233; d) uničuje vitamin B12: E200; e) zvišuje holesterol: E320, 321; f) draži živce: E311, 312; g) vnetje ustne votline: E330-povzroča raka (gorčica, nekatere gazirane brezalkoholne pijače, meso rakov, nekateri siri in gobe v konzervah); 5. Dodatki, ki povzročajo raka: E131, 142, 210, 211, 213, 214,215,216,217,239; Pozor: E123 je zelo strupen in je prepovedan v ZDA. Bodite pozorni na naslednje proizvode: E123 in E110 v gumijastih (Haribo) in čokoladnih bonbonih (Smarties), puding s smetano v plastičnih posodicah, zmrznjene ribe (Iglu), smetana za kuhanje, topljeni siri za mazanje, vanilijev puding, E102 in E110 v pripravljenih omakah vseh vrst. (E330 je najnevarnejši dodatek in povzroča raka). Najdemo ga v Schweppes-limona, nekaterih senfih, nekatere brezalkoholne pijače, nekateri siri, sobe v konzervi, meso rakov v konzervi... DODATKI, KI POVZROČAJO RAKA: POGLAVITNI: E131, E210, E211, E213, E214, E215, E216, E217, E239 POZOR: E123 JE ZELO STRUPEN IN V ZDA PREPOVEDAN ... Izogibajte se naslednjim proizvodom: Čokoladni bomboni znamke TREETS, SMARTIES, HARIBO. Pudingi s smetano v plastičnih posodicah, zamrznjena riba znamke IGLO, smetana Creme-Fraiche, v gotovih omakah vseh vrst bodite pozorni na E102 in E110. ROJAKI IN TURISTI IZ DALJNE AVSTRALIJE, SAMO ZA VAS - NAJCENEJŠI NAJEM, -DOSTAVA PO DOGOVORU, - PESTRA IZBIRA OSEBNIH VOZIL VEDNO Z VAMI IN ZA VAS! Mirka Vadnova 8 Si - 4000 Kranj Slovenija Telefon iz Avstralije: 0011-386-4-204 1160 Fax iz Avstralije: 0011-386-4-204 2570 Sydney - Adriatic Adventure 02-9823 0011 /Večer, S en k a D rev/ - Po nekaterih podatkih vnesemo s hrano v organizem kar dve tretjini kancerogenih oziroma rakotvornih snovi. Potrošniki premalo poznamo označbe na embalaži živil. Določeni aditivi so za živilo nujno potrebni, saj omogočajo njegovo izdelavo in ohranjanje, nekateri pa so dodani z namenom o lepšanj a videza in spremembe uporabnosti lastnosti. Žal je veliko škodljivih. Primeri (kot smo že omenili, pri avstralskih živilih v večini primerov ni črke "e"): E102, E104, E124 in E151 so umetna azo barvila, ki povzročajo alergije pri otrocih in preobčutljivost ljudi, ki so občutljivi na aspirin ali so astmatiki. E120 je rdeče barvilo, ki ga pridobivajo iz zdrobljenih insek-tov, povzroča pa izpuščaje, astmo, glavobol. Najpogostejša konzervansa E210 (benzojska kislina) in E211 (natrijev benzonat) - prisotna sta v mnogih živilih s podaljšano trajnostjo in naprodaj v večini trgovin pod imenom konzervans; pri alergikih povzročata kožne madeže, dražita oči in povzročata želodčne težave; butila E320 in E321 pa sta bolj nevarna astmatikom, lahko sta tudi kan-cerogena. Pogoste sestavine za razsoljevanje (pekljanje) mesa E249 (kalcijev nitrat), E250 (natrijev nitrat) in E252 (kalijev nitrat) sodijo med kancerogene in teratogene (poškodbe zarodkov). E621 (mononatrijev glutaminat -celo v učbenikih za gostince imenovan "čudež dobrega okusa", sestavina večine jušnih koncentratov, pomembna sestavina dodatkov za slane jedi tipa vegeta, ena najpogostejših začimb v kitajski kuhinji, pod imenom vestin ali kitajska sol) in E631 (dinatrijev inozitat) sta ojačevalca okusa, ki lahko predvsem pri otrocih povzročila izpuščaje, astmo, vnetje sluznice, glavobol ali boleč trebuh; E905 in E907, kristalna voska, pa sta lahko kancerogena. Tudi razna umetna sladila slabo vplivajo na naše zdravje; to je E420 (sorbitol), E951 (aspartam), E950 (kalijev acesulfam) in E953 (izomalt) so sladila, ki v velikih odmerkih povzročajo bolečine v glavi, migrene, slabosti, depresije, astmo, motnje dihanja ..., E954 (saharin) pa je tudi kancerogen. Največ aditivov je v mesnih izdelkih, slaščicah in zdravilih, obarvanih z umetnimi barvili, in celo v žvečilnih gumijih za otroke. Zato bi morali jesti čim več sveže in naravno predelane, predvsem raznolike, hrane, se izogibati mesnim izdelkom, ki vsebujejo nitrate ter umetno obarvani hrani. OPOZORILO Pred vsako dieto ali poseganju po alternativni medicini seje nujno posvetovati z zdravnikom. Bakterije na pisalni mizi Yaša pisalna miza je polna bakterij Če trenutno držite roke na mizi v svoji pisarni, jih obdaja približno deset milijonov mikroorganizmov. Delovna miza je namreč za bakterije pravi raj, pravi Charles Gerba z Univerze Arizona, ki je za potrebe proizvajalcev dezinfek-cijskih sredstev preučeval naseljenost nevidnih povzročiteljev bolezni v pisarnah. V trimesečni študiji skupina pisarniških uslužbencev ni čistila svojih miz, druga pa jih je čistila z dezinfekcijskimi robci. Rezultat? Največ mikrobov je na telefonih, nato na mizi in računalniški tipkovnici. V pisarnah, kjer so čistili z dezinfekcijskimi robci, je bilo bakterij seveda občutno manj, za največje presenečenje pa se je pokazala straniščna školjka, kjer je bilo pri meritvah bakterij najmanj. Ko boste prihodnjič nameravali pojesti sendvič za mizo v svoji pisarni, na kateri je stokrat več bakterij kot na kuhinjski mizi in 400-krat več kot na povprečni straniščni školjki, dobro premislite. Bolečine v glavi /7*dni/- Bolečine v glavi in zatilju so pogosto posledica napetosti zaradi dolgega dela pred računalnikom. Ob sedenju pred ekranom so medvretenčne ploščice obremenjene s 140 kilogrami (pri ležanju na hrbtu znaša obremenitev sačcina v zatilju lahko opozarja na premik medvretenčnih ploščic na področju vratne hrbtenice. Smeh Drobna a koristna nasveta Preden greste v laboratorij zaradi izvida krvi, popijte nekaj tekočine, tako vam bodo lažje vzeli kri iz vene. Avstralski zdravniki so ugotovili, da že manjša količina sladke vode pred cepljenjem otrok lahko zmanjša bolečino oziroma stres. Tik pred cepljenjem v obe nogi je 107 otrok popilo manjšo količino sladke ali navadne vode. Izkazalo seje, daje bil čas jokanja pri otrocih, ki so popili sladko vodo znatno krajši od tistega, kjer so otroci popili navadno vodo. - In zjutarj, gospod, kdaj in kako naj vas zbudimo? - Ob sedmih, gospodična, s poljubom. - Prav, bom naročila nočnemu receptorju. *** - Slepič bo treba izrezati, draga gospa. - Ali se bo brazgotina videla, gospod doktor? - Odvisno od tega, kako globok dekolte nosite. - Janezek, ali so vam v šoli kaj povedali o 'tistih stvareh'? - Kaj pa te zanima, oči? - Kako pa veš, Marta, v katerih zakotnih lokalih se skriva Mici s svojimi ljubimci? - Ker sem jo velikokrat videla. *** Janezek stoji pred ogledalom in si z mamino pudrnico maže obraz. K njemu stopi sestrica Mojca in reče: - Ne smeš se pudrati. To lahko delamo samo ženske, moški pa se morate umivati. Župnik razlaga učencem, da vsi ljudje izhajajo iz Adama in Eve. Mihec pa se oglasi: - Gospod, to pa ne drži. - Kako ne? - Moj oče je rekel, dami izhajamo iz opic. - Dragi Mihec, zgodovina vaše družine me ne zanima. *** Učitelj sprašuje; - Kdo mi lahko pove primer, kjer ljudje živijo skladno in brez sporov? - Gospod učitelj, moji stari straši. Dedek smrči, babica pa ga ne sliši, ker je gluha. *** Žena leži na smrtni postelji, doktor jo pregleduje in pravi možu: - Obžalujem, gospa je umrla. Moje sožalje. Žena se zbudi iz globokega sna in spregovori: - Motite se, doktor! Še sem pri življenju." Mož pa: - Ljubica, že spet hočeš imeti zadnjo besedo. Pa ja ne boš rekla, da seje doktor zmotil? Internet - malo za zabavo Različne slovarčke o računalniški izrazih zamenjal pravi leksikon Slovenci smo znani po tem, da imamo nekatere strokovne prevode slabo urejene, bolje rečeno -hitro smo prilagodljivi in tujke radi sprejmemo za svoje. Večina slavistov se pritožuje, a to je tudi vse. Morda bo manj pritoževanja sedaj, ko je založba Pasadena iz Ljubljane izdala Leksikon računalništva in informatike. Tokrat ne gre za še en seznam strokovnega izrazja in slovarskih gesel, razlag in člankov, ampak slovenskim informatikom in neinformatikom daje sodoben pregled, kako se reče nekaterim računalniškim pojmom v slovenščini. Pasadenin Leksikon računalništva in informatike obsega dobrih 5.000 polnih gesel in skoraj pol drugi tisoč navzkrižno sklicevanih gesel, denimo "aktivni predmet glejte dejavni predmet". Nova knjižna zbirka izrazov iz računalništva in informatike je le začetek večjega projekta označevanja in zbiranja strokovnih izrazov s tega področja. Žnano je namreč, da razvoj informacijskih tehnologij s seboj prinaša množico novih pojmov in kratic. Da tako prvi kot drugi ne bi postali del slovenskega vsakdana, so se pri založbi odločili presekati ta gordijski vozel s svojim in našim Leksikonom računalništva in informatike. Ob tem je pohvalno to, da seje tega projekta lotila založba, ki spada v Sloveniji med tiste, kije marsikaj prispevala za to, da so se Slovenci računalniško opismenili. Nogometna zveza Slovenije se je ob uvrstitvi nogometne reprezentance na svetovno prvenstvo v Koreji in na Japonskem odločila za internetno stran www.trigi.si kjer dobite vse informacije o slovenski reprezentanci in svetovnem prvenstvu. Nepremičnine v Sloveniji http://www. nepremičnine, net/ Vlada Republike Slovenije h ttp ://www. sigo v. s i Statistični urad Republike Slovenije h ttp ://ww w.gov.s i/zrsA n dex. html Glas Slovenije -pokrovitelji: The Voice of Slovenia -Sponsors: 'SLOVENIJE Maj-J linij 2002 f } no. % no. % no. % English 8,293,400 45.29 Russian 63,000 035 Lebanese 158,000 0.86 Filipino 122,000 0.67 Scots 1,997,700 10.91 Ukrainian 27,000 0.15 Egyptian 52,000 0.29 Cambodian'* 25,800 0.14 Irish 2,263,300 12.36 Slovak 7,400 0.04 Other Arab 35,500 0.20 Lao" 11,400 0.06 Welsh 243,000 1.33 CiLih.- - JUL Turkish 49,500 0.27 Vietnamese'* 176,000 0.96 Cornish/Breton 270,500 1.48 •^Slovene 18,000 o.w> Iranian 15,000 0.08 Hmong" 2,000 0.01 Man* 13,000 0.07 CrcoT- —Mfl.'XIT" U.eO Armenian 12,500 0.07 Other 2,400 0.01 Anglo-Celt 13,082,700 71.45 Bosnian 15,300 0.08 Assyrian 18,900 0.11 SE Asian 439,600 2.40 Channel Is 25,000 0.14 Serb 46,310 0.25 Kurdish 2,000 - Chinese 395,000 2.16 French 80,000 0.44 Montenegrin 2,450 0.01 Coptic 15,300 0.08 Japanese 33,000 0.13 Belgian 9,500 0.05 Macedonian 90,000 0.49 Mid-East 368,000 2.01 Korean 37,000 0.20 Netherlander 247,000 1.35 Bulgarian 4,600 0.03 Afghan 9,100 0.05 Other 200 - Swiss 30,000 0.16 Hungarian 62,000 0.34 Pakistani 11,200 0.06 NE Asian 465,200 2.54 Austrian 42,000 0.23 Romanian 17,200 0.09 Indian 140,000 0.77 African 23,900 0.13 German 670,000 3.66 E Europe 731,600 4.00 Sikh 13,000 0.07 American 6,100 0.03 Danish 62,200 0.34 Albanian 8,400 0.04 Tamil* 20,000 0.11 Maori 30,000 0.16 Norwegian 30,500 0.17 Greek 340,000 1.85 Bengali 8,000 0.04 Samoan 15,000 O.Oo Swedish 50,500 0.27 Italian 610,000 3.33 Sinhalese 55,600 0.30 Other Pacific 25,000 0.14 Finnish 24,100 0.13 Maltese 135,000 0.74 Other 300 South Sea Is" * 14,000 0.08 Other 1,200 0.01 Spanish 122,000 0.67 S Asia 257,200 1.40 Pacific Is 84,000 0.46 NW Europe 1,272,000 6.95 Portuguese 36,000 0.20 Burmese 12,000 0.07 Indigenous 200,000 1.09 Estonian 9,300 0.05 Other 1,000 - Thai 23,000 0.13 Latvian 27,200 0.15 S Europe 1,252,400 6.84 Malay 15,000 0.08 i I'll i Lithuanian 13,650 0.08 Jewish 128,000 0.70 Indonesian 46,000 0.25 Polish 150,000 0.82 Syrian 9,300 0.05 Timorese 4,000 0.02 ONE NATION - MANY