^27Tiiev.
j
V Ljubljani, petek dne 26. decembra 1913.
Lelo 11.
Posamezna številka 6 vinarjev.
sDAN* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in feramikib — ob 1. nri zjutraj; v pomteljkih pa ob '».uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani r 'npravaištvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na jflom K 1*60; • pošto celoletno K 20*—, polletno k 10*—-, četrtletno K 6*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo eeloletno K 80*—. — Naročnina se Ml	pošilja	upravnistvu.	:s
m	Telefon številka 118.	:::
. J ■ aWS • Vi, ,«Š8 '-'i
: ~W, ;
. ■■ :
m ■
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
iini~aiia»~rrn^»K»i^j..T -»riiorrvii »omac j;
Posamezna številka 6 vinarjev,
•*s	Uredništvo In upravništvo:	si
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6j
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirann pisma ■e ne sprejemalo, rokopis) se ne vračajo. Za oglasa ■e plača: petlt vrata 16 v, osmrtnica, poslana in zahvale vrata 80 v. Pri večkratnem oglašanja po* m pust — Za odgovor J« priložiti znamko, m
k	Telefon	številka 118.	k
II ■■ mm imli I ——BS— m i
Štajerski deželni zbor.
»Straža« zopet mogočno udarja • na svoj strankarski boben in na one »velike« klerikalne pridobitve, ki jih Je donesta klerikalna obstrukcija. Od naših »Stražarjev« seveda nismo nikdar in tudi vbodoče ne bomo pričakovali stvarnih izvajanj. Mesto mirnega odgovora na izvajanja po nemških graških listih in na celjski sklep z dne 5. t. m., se »Straža« zopet skriva za brezprimerne napade In zavijanja. Že poleti, pred pogajanji za kratko letošnjo zasedanje, smo konstatirali, da si klerikalci pravzaprav sami ne vedo pomagati z ini-zerijo, v katero so sami sebe in svoje volilce pahnili, vslcd česar so posegli po kričanju, obrekovanju hi zavijanju, da bi s tem prikrili lastno zadrego. Tudi zadnji napadi »Straže« niso drugega, kot poskusi, z kričanjem pritajiti stvaren odgovor. Se v zadnjih dneh pogajanja za delo-zmožnost, oziroma preteklo kratko zasedanje dež. zbora, nam je dejal eden gg. »Slovenskega kluba«, da se bo boj za Slovenski Stajer od klerikalne slovenske strani izvedel do skrajnosti. To se ima zgoditi potom obstrukcije, takorekoč po političnih etapah. Septembra meseca, je dr. Verstovšek znova grozil z obstrukcijo — a ni našel pri Nemcih drugega, kot hladno preziranje. Pri zadnji seji deželnega odbora, je baje dr. Verstovšek radi odklonitve 3000 kronske letne podpore sloven. štajerskim obrtnim šolam —■ nadaljevalna v Trbovljah -p- zopet grozil z obstrukcijo. In konečno pride še zadnja »Straža« in — zopet grozi — z obstrukcijo. Vemo, da treba štajerskim Slovencem ped za pedjo narodnih in gospodarskih pravic iz-vojevati — sproti, v trdem boju in da brez vporabe najskrajnih sredstev, ni največkrat prav ničesar opraviti. Ker vemo to, nismo v principu proti slovenski obstrukciji, kot obstrukciji. Smo pa najodločneje proti teinu, da bi »Slovenski klub« sam in na lastno pest igral politični humbug. Vedeti hočemo najprejc, s kakšnimi zahtevami hočejo iti, oziroma pričeti, slovenski klerikalni poslanci zopet v morebitno obstrukcijo. Kot rečeno: nimamo proti obstrukciji, koder in kadar gre za iz-vojevanje življenskih, narodnih interesov ničesar, dasi nam je v prvi vrsti za stvarno in mirno delovanje deželnega zbora, a vedeti hočemo na vsak način, kakšni so pogoji, ki jih stavijo i tokrat slovenski klerikalni poslanci za odkup delozmožnosti. Vedeti moramo za te pogoje že zato, da vemo, kolikšne so žrtve, ki se od slovenske strani plačujejo vsak pot Nemcem za vsako narodno in gospodarsko bagatelo, ki si jo priborimo, oziroma se nam jo pribori.
Vedeti moramo to tudi za to, da vidimo, v koliko je klerikalna, vsakokratna samohvala upravičena, ali ne. Da smo h takim zahtevam upravičeni, nam pač tudi gg. »Stražarji« ne bodo mogli in hoteli utajiti. Isto-tako pa pač tudi ne morejo zahtevati, da bi mi opravičevali obstrukcijo ter jo morda še celo zagovarjali, če moramo plačati — mi, štajerski Slovenci — za malenkosti, kot smo jih dobili v tem letu, kar svote, ki pridejo po na nas odpadajoči tretjini do višine 8,000.000 K! Kdor sme sopla-čevati take velikanske svote, je pač tudi v popolnem obsegu upravičen zahtevati, da sc mu preje pove, zakaj bo toliko plačeval. Tudi v interesu klerikalnih volilcev je, da zahtevajo najprej, da sem jim pove, s kakšnimi načeli gredo njih voditelji v takozva-ni »boj za narodne pridobitve«. Dokler pa se gg. »Stražarji« — kot že omenjeno — nočejo tozadevno točno izraziti javnosti nasproti, je pač tudi vsako zaletavanje v napredno javnost nele nesmiselno marveč tudi podobno v direktni obliki slepomišenju in želji na nove kravje kupčije.
Gg. »Stražarji« so vselej zelo hudi, kadar se najde kje človek, ki dvomi v njihovo politično in narodno poštenost. Če hočejo in, če imajo potrebni takt, bodo tudi v predleže-čein slučaju vedeli, kaj jim je najprejc storiti.
Dokler pa se k temu ne bodo dali pregovoriti, moramo tudi mi biti proti vsaki klerikalni taktiki, ki nas v naprej navdaja s strahom pred onim, kar nam je radi nje potem dajati kot »odškodnino ...«	—a.
Iz Voloske-Opatije
Kako daleč sega nemška nesramnost. 2e tedaj, ko je bila Volo-sko-Opatijska električna železnica v čisto nemških rokah, zahtevala je tedanja uprava od oseb, ki so se pri ti železnici nastavljale, poleg drugega tudi znanje hrvaškega ali slovenskega jezika. Seveda je pa tedanji upravi zadostovalo, če je do-tična oseba, ki je prosila za namestitev, znala v Hrvaškem ali Slovenskem jeziku reči:	»Ti	prešič
hrvaški ali pa svinja slovenska.« Ko je pa Volosko-Opatijska občina prevzela v svojo režijo to železnico, pa to ni več zadostovalo, kar se pač samo po sebi razume, če se vzame, v obzir, da so Volosko-Opatiia, Ve-prinac in Lov ran, kjer teče železnica čisto hrvaška mesta in zahtevalo se je znanje hrvaškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi, in še celo, kar je bilo pač nepotrebno, dalo se je uslužbenim, ki niso znali enega teh dveli jezikov, čas od 6 mesecev, da se ta jezik nauče. Trde nemške buče, nekoliko iz sovraštva proti nam, a v glavnem vsled svoje že prirojene zabitosti, se pa niso hotele učiti našega jezika in so raje za-
pustile službo, vsled česar seveda nikdo ne toči solz za njimi. Sedaj pride pa kar naenkrat nemški oče Dobernik pa pretaka v parlamentu, na račun železniškega ministra, krokodilove solze za te vboge germanske butice. Če poprej železniškega ministra ni nič brigala Volosko-Opatijska železnica, ko se je levo in desno kradlo, ga more sedaj še manj brigati, ko vlada že enkrat pri tej železnici red. Kar se pa tiče nameščanja uslužbencev, naj pa le očeta Dobernika nič glava ne boli, ker to je vredna urediti že sama sedanja uprava, ki pač ne bode šla vprašat renegatskih duš ala Dobernik in drugih za svet, ampak hode storila sama tako, da bodo pri tej železnici nastavljeni ljudje, ki razumejo jezik pasažirjev in narobe. Če je pa tem Dobernikovim Benjaminom kruh tako grenek med nami, naj se pa kar poberejo tja, od kjer so prišli, mi jih čisto nič ne potrebujemo.
Nemška nesramnost. V Opatiji izhaja nemška »Kur- und Badezei-tung«, katera sprejema od naše kur-komisije mastno letno subvencijo, brez katere sploh izhajati ne bi mogla. Ta novina služi pa v glavnem v nemške reklamne svrhe in tu pa tam tudi v politične, čeprav ji je to s strani kurkomisije strogo zabranjc-no. Ravno zadnje čase pa zopet dela reklamo, oziroma berači prinose, namesto voščila za praznike in novo leto, za nemško gasilno društvo v Opatiji, ki je mimorečeno poleg zdraviliške godbe, glavni nemški steber v Opatiji. V tem društvu se vzgajajo in na novo fabricirajo naj-zagrizenejše nemške duše, in že večkrat je to društvo s svojim hajlanjem dokazalo, da je bolj politično kakor pa dobrodelno, vsled česat moremo mirne duše trditi, da je . največja nemška nesramnost beračenje za to društvo v listu zdravilišča, ko se drugega gasilnega društva v Volo-sld-Opatiji, ki je pravzaprav mestno društvo, in služi res edino v dobrodelne namene, niti ne spominja, seveda za to ne, ker je to društvo, ki ne tuli v nemškonacijonalni rog. Samo tako naprej pa bodemo kmalu na koncu.
Eden manje. Opatijo je zapu-! stila ena nemška neodrešena duša | v osebi Hansa Topfela, ki je bil takorekoč duša vsega nemškega gibanja tu. Bil je to eden od istih, ki si je znal svoje stališče med Nemci izkoristiti in je zapustil med njimi na svojo osebo precej prav grenkih spominov v obliki menic. Mož je bil vodja tukajšnje podružnice kranjske stavbinske družbe, katere glavna naloga je, da nas obskrbuje vedno z materijalom, ki je menda edino zato nastavljeno, da širi v prvi vrsti nemško strupeno politiko, vsaj po delovanju teli oseb bi se moglo to soditi: Ce misli Kranjsko stavbinsko društvo s tem kaj v svojo korist doseči se prokleto moti, in moramo temu društvu prav toplo priporočati,
da, če hoče sebi korist naj pošlje osebe, kakršna je bila Topft in ka-keršna je oseba Stolba, ki ne dela druzega, kakor škodo društvu s tem, da agitira in ruje za nemško stvar, v kakšne čisto nemške kraje, a ne tu sem, kjer ni prostora za njih.
Slovensko društvo v Opatiji. Dramatični odsek slovenskega društva v Opatiji priredi dne 4. januarja 1914 v gledališki dvorani Narodnega doma v Voloski veseloigra v 3. dejanjih »Gospodje sinovi«. Vstopnice dobivajo se v predprodaji v trafiki g. Mihovila Vahtarja v Skrbičih.
Casino des Entragers. Casino vstal bode zopet od mrtvih, kakor se sliši, v najkrajšem času. Mi smo že enkrat omenili, da Casino, kakor tak, ne more nikakor škoditi nobenemu zdravilišču tako tudi Opatiji ne, priporoča se pa merodajnim faktorjem že sedaj, da pazijo na to, da okoli korita ne bode preveč Korbarjev, katerim bode glavni cilj lastni žep. Mi bodemo pa temu Casinu posvetili več pažnje, kakor smo pokojnemu, da bode tudi naša javnost informirana točno o delovanju.
Slovenska zemlja.
IZ RIBNICE.
Klerikalci pri nas so postali strahovito objestni, ker so pri trški vo-litvi zmagali za en glas. Vpijejo na vse grlo o zavednosti svojih volilcev, na drugi strani pa kriče, kako so naprednjaki sleparili in uganjali terorizem pri teh volitvah. Drže se pač vzgleda tatu, ki je bežeč kričal: primite tatu! Agitacija in terorizem, ki so ga razvili klerikalci pri tej vo-litvi je brez primere. Računali so vsled tega na dvotretjinsko večino. Pa so imeli komaj 1 glas večinč, dasi je 50 kmetov iz okolice glasovalo za nje. Kaplan Škulj si jc obrusil vse pete, obiskal je celo naše volilce, da jih pregovori, da volijo ž njim. Kjer jc videl, da je to nemogoče, je prigovarjal naj odda volilec vsaj prazen listek. Par pijančkov je pridobil z žganjem. O zavednosti klerikalnih volilcev, s katero se ravno naši klerikalci toliko ponašajo naj priča slučaj, ki se je dogodil ob tej volitvi. Nek naprednjak pride slučajno skupaj z volilcem, o katerem je mislil, da ga kot tržana mogoče pridobi, da bo volil tako, kakor zahtevajo to trške koristi. Vpraša ga, kako misli voliti, in kaj mu odgovori ta mož? Da bo volil z duhovni kakor vedno dosedaj in naprej, da mu je samo enkrat nekdo napisal na glasovnico kandidata, ki ga niso duhovni priporočali, da pa mu Je tisto leto vse pridelke požrl črv. Ta slučaj pa ni osamljen ampak imamo podobnih še več, To je tedaj tista toli hva-iisana zavednost klerikalnega vo-lilstva. Neumnost in zabitost, to sta svojstvi klerikalnih volilcev. Kjer pa to mine, tam se pa tudi spremeni
Božična zalivala.
Hvala bod gospod Bogu radi ljubega miru.
Zdaj končan je ves prepir prišel je božični mir.
Miza polna je jedi lahko človek sc gosti.
Zraven tudi tnal pijače, da želodec boljše skače.
Saj deželni bo odbor poskrbel nam kaj podpor.
Ker poslance smo izvolili bomo kaj zato dobili.
Ljudstvo lahko potrpi tudi če nič ne dobi.
Kaj bi pač za nas ostalo, ko bi drugim se razdalo?
Poskrbljeno je za nas, zdaj in za na večni Čas.
Drugi jedo skorijo mi pojemo glorijo.
Lep je res božični čas, svet ustvarjen je za nas.
uspeh klerikalnih spletkarij. Kako so hodili po konci kaplani in ž njimi vsa njihova banda z neizogibnim Ilčevim študentom vred po trgu, misleč, da je že njihova zmaga gotova, ker je rezultat bil zanje ugoden. Ko pa se je zvedelo za celoten izid, se je vsa farovška družba poskrila po beznicah, kjer se je opila do nezavesti kesala svojega prehitrega veselja oplodan. Drugi dan pa je bil velikanski maček njihov zvest spremljevalec.
IZ NOVOMEŠKE OKOLICE.
To je bila enkrat v pondeljko-vent uvodniku izrečena odločna beseda o glavnem grehu naše novomeške inteligence! Cc napredna inteligenca v mestih glede politične zrelosti in z njo združene zavednosti tako očitno greši in daje drugim take slabe vzglede, ali se Je potem čuditi. Če tudi kmečki stan v bližnji in daljni okolici ni nič boljši vsaj tam, kjer ni nikogar, da bi ga dramil in svaril pred slabimi vzgledi meščanov. Dokler bodo naprednjaki samo v tem napredni, da volijo napredno, dokler Jim bo glasovnica cela vsebina napredne zavednosti, na drugi strani pa bodo gmotno podpirali našega največjega sovražnika se z njim bra-
LIST K K.
M. ZEVAKO:
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
Naposled se je ustavila v Bare- i ški ulici, tam, kjer je sta! nekdaj samostan karmelskih menihov. Hiša, pred katero je obstala, je stala ravno na mestu nekdanjega samostana; bila je obdana z lepimi vrtovi, majhna » ljubke, dasi nekam tajnostne zunanjosti.
Pardajan je videl, kako je prijela črna dama za trkalo in stopila trenotek pozneje v hišo.
»Nagovorim jo, kadar pride ven,« Je dejal sam pri sebi.» Govoriti pa moram z njo!«
In postavil se je na stražo na koncu ulice.
Krepka in nezaupna dekla je sprejela Ivano in Jo vedla v prvo nadstropje, v lepo, veliko sobo, urejeno tako prijetno, da ni manjkalo prav ničesar, kar razumemo dan današnji pod komfortom.
Ob njenem vstopu sta obrnila glavi moški in ženska, ki sta sedela drug poleg drugega.
»Ah!« je dejala ženska, »moje vezenje le že tu!«
»Dobro!« je rekel mladi mož in se obrnil k Ivani. »Ali ste me ubogali
kar sem vam naročil zaradi napisa?
Da, gospod!« je velela Ivana.
»Zaradi kakšnega napisa?« je vprašala ženska s plahim krotkim glasom.
»To boste videli takoj!« je odgovoril mladi mož in pomel veselo svoje blede roke.
Temu mlademu možu bi bil prisodil človek jedva dvajset let. Oblečen je bil v fino suknjo kakor bogat meščan; njegova obleka je bila črna; toda na njegovi črni čepici od svilnega baršuna se je sveti! ogromen demant.
Bil je srednje rasti in, kakor se je videlo, tudi rahlega zdravja; njegov obraz je bil bled in žolčnat; potuhnjene oči niso gledale naravnost; usta so se zgibala običajno v naporu usmeva, ki je bil največkrat zloben, časih zlovešč, ta hip pa poln resnične prisrčnosti; roke so se mu pregibale in prsti krčili kakor bolniku; morda je ta mladi mož zares bolehal na živcih. Večkrat je bušil v smeh, nenadoma, brez vzroka, in ta smeh, ki je nasprotoval temnemu ognju pogleda, je bilo strašno videti in strašno poslušati.
Zenski je bilo po vsej priliki par let več nego njenemu tovarišu. Bila je lepa plavolaska skromnega vedenja, ki bi med množico gotovo ne bila izzvala mrmranja, tvorečega nekakšno brazdo občudovanja za ženskimi, odlikujočimi se s kraljevsko lepoto. Vse njeno bitje je bilo ponižnost in skoraj plaho zatajevanje sa-
me sebe; toda v njenih očeh se je zrcalila brezmejna dobrota in nenavadna nežnost, kadar jih Je uprla v mladega moža. Ta skromnost in ta nežna dobrota sta tvorili bistvo njenega značaja. 2e ob prvem pogledu si moral spoznati v njej eno tistih duš, polnih čiste vdanosti, ki žive od same ljubezni in tudi umro od nje, če jc treba, ne da bi se pritoževale.
»Pokažite napis!« je povzela z nestrpno radovednostjo.
»Poglejte, Marija!« je velel mladi mož in vzel vezenje iz rok črne dame.
Vezenje Je predstavljalo vrsto lilijinih šopkov, ki so se zapletali med sabo in tekli krog in krog tkanine; na sredi se je risala ploskev na modrem polju, in na tej ploskvi je stalo v zlatih črkah: IE CHARME TOUT (Jaz očarujem vse.)
Marija je pogledala mladega niQŽa z vprašujočimi očmi. Ta pa si je pomel počasi blede roke in dejal s srečnim usmevom:
»Ali ne uganete, draga Marija?«
»Ne, ljubljeni Karel moj...«
»Vidite, Marija, to bo odslej vaše geslo... Jaz sam sem našel to!«
»Oh, Karel, Karel moj dobri.«
»Poslušajte me od kraja, Marija! Hotel sem imeti geslo za na vaše pohištvo, vašo srebrnino, z eno besedo, za vso vašo hišno rabo! Prašal sem Ronsarja in celo mesirja Ivana Do-rata, profesorja na Francoskem Ko-
legiju za latinščino in grščino; toda našla nista ničesar, kar bi mi bilo povšeči; in tako sem začel iskati sam, in našel sem to... Vidite, Marija, ljubezen edina more vdahniti človeku dobro misel...«
»Karel, Karel! Preveč me osrečujete! ...«
»Poslušajte do kraja!« je velel mladi meščan, ki ga je imenovala Karla. »Ali veste, kje sem našel ta napis? Ugibajte malo...«
»Kako naj uganem, srce moje sladko?«
»No, pa povem jaz!« je vzkliknil Karel zmagoslavno. »V vašem imenu sem ga našel! črke napisa so samo prestavljene črke vašega imena — Marie Touchet (izgov. Mari Tušč)!... Le prepričajte se sami!«
Marija Tnšetova je stekla k pisalni mizi, zapisala naglo svoje ime in videla, da se nahajajo vse črke napisa »le charme tout« tudi v njenem imenu »Marie Touchet«.
Vsa zardela od globoke sreče, se je vrnila in se vrgla v naročje svojega ljubimca, ki jo je stisnil z neizrekljivim izrazom nežne ljubezni na svoje prsi.
V nepremični bridkosti je pri-sostvala Ivana de Pjen temu izlivu skrite, pokojne sreče.
»Kako se ljubita!« je mislila sama pri sebi. »Kako sta srečna, ta dobri meščan in ta dobra meščanka! Gorje mi, zakaj nisem tako srečna tudi jaz!...«
»Da, Marija!« je rekel tiho mladi mož, »da, vidiš, to je moja misel vse te zadnje dni! Le o tebi edini sanjam, kadar bivam v svojem Luv-ru! In dočim meni moja mati, da skrbim za iztrebljenje hugenotov (»krivoverci«) in se vprašuje moj brat d’Anžu, ali ne ugibljem, kako bi — kakor na Nemškem protestanti ali husiti na Češkem — ga spravil s sveta, dočim izkuša Giz presenetiti na mojem čelu tajnost svoje usode, mislim jaz na to, da te ljubim, tebe edino, ker ljubiš ti mene... mislim, kako resnično je geslo, ki sem ti ga izbral!«
Marija je poslušala te besede v sladki omami... Cisto je* bila pozabila navzočnost črne dame.
»Sir! Sir!« je zamrmrala, »opajate me s srečo.«
»Sir!« je ponovila Ivana in se zdrznila v svoji duši. »To jc kralj francoski!...«
In v njeni ubogi, toliko trpinčeni domišljiji se je zganilo nekaj naglega, burnega. Stala je pred kraljem Karlom IX.... ta mali, bledi in mrkli meščan je bil francoski kralj!.. Bil Je mož, o katerem je sanjarila že^ tolikokrat in premišljala, kako bi se mu približala in ga prosila usmiljenja in pravice... ah, nc zase — le za svojo hčer, za svojo Lujzo!...«
Zadihavaje se, z razgreto glavo, je storila korak naprej.
Karel IX. je bil objel Marijo Tu-šetovo s svojimi rokami.
(Dalje.)
tih po gostilnah in v njegovi družbi zapravljali po kavarnah denar, ki iim sicer za narodne namene gre tako težko izpod rok, toliko časa je vsak trud premagati klerikalizem po deželi brezuspešen. Kajti s tem, da svoje lastne pristaše zanemarjamo, podpiramo pa svoje politične nasprotnike, ne delamo nič drugega, kakor da sami sebi pletemo vrv okoli vratu in se sami sebe izročamo našemu krvniku na milost in nemilost. Vsake volitve nam vendar tako jasno kažejo, da je uspeh volitev poriaj-več odvisen od gospodarskega stanja te ali one stranke. Koliko volil-cev je napredna stranka izgubila ravno s tem, da je gospodarsko zanemarjala svoje ljudi, podpirala pa nasprotnika. Večina naših gostilničarjev, trgovcev in sploh obrtnikov se itak boji javno priznati se za napredne. ker vedo, da jih lastni pristaši zanemarjajo,. Za Novomeščane je pa to letanje doli v Kandijo ravno k Stemburju še posebno žalostno. V Novem mestu je namreč polno večinoma naprednih gostilen, ki se težko bore za svoj obstanek. Cele večere samevajo pri par gostih. Oni gospodje pa, ki res kaj dajo skupiti, pa sede pri najhujšemu klerikalcu, v zahvalo se potem iz njih še norca dela; saj ima tudi prav. Stembur je obogatel le vsled nezavednosti novomeških naprednjakov. Zdaj ko ima vsega dovolj je prevzel klerikalno kandidaturo v dobri zavesti, da ga bodo zdaj tudi klerikalci podpirali. Kako žalostno je bilo na dan njegove izvolitve deželnim poslancem videti, ko so v njegovi gostilni poleg najhujših klerikalcev sedeli tudi napredni meščani, poleg klerikalnega koncipijenta dr. Ogrizka tudi njegovi napredni tovariši iz naprednih odvetniških pisarn. Ali smo se hvala bogu v zadnjem času vzbudili iz političnega spanja in gremo ne oziraje se na Novomeščane svojo pot naprej. Tudi mi smo letali v mesto k trgovcu Picku, ker smo mislili, da je to značajen napreden mož. Ko pa smo zvedeli, da je postal glavni steber klerikalne »Meščanke zveze« smo mu hrbet obrnili, in gremo raje v trgovino Butara ali Kobe ali doli v Kandijo h Kastelicu. Mi se zavedamo svoje politične dolžnosti, ki nam veleva v prvi vrsti podpirati svoje ljudi, da bo naša stranka tudi gospodarsko močna postala. Ce te zavesti nimajo razni profesorji, svetniki in uradniki, ki so od Štemburja neodvisni, se ne da pomagati.
ske tovariše na čislo prostaški način, kadar ga pa ta ali oni prime za kravato, pa na vso moč junaško taji. Zadnja »Straža« piše k znani zadevi dr. Kukovec - dr. Benkovič v neki notici. Dr. Kukovec toži dr. Benkoviča radi njegovega govora v Raj-henburgu dne 23. novembra t. 1., češ da mu je očital dobičkaželjnost, ker je svoji klijentinji previsoko računal (kakor se nam zatrjuje, je dr. Benkovič samo trdil, da dr. Kukovec na svojem shodu ni govoril polne resnice, in da naj ne govori o zaslugah, ampak o zaslužku, ker je za svoj trud vsaj deloma plačilo prejel.) Okr. sodnija v Sevnici se je obrnila na državno zbornico s prošnjo, da se izreče, ali dovoli izročitev poslanca dr. Benkoviča. V seji imunitetnega odseka dne 19. t. m. se je zadeva v poročanje izročila podpredsedniku Pogačniku, ki je takoj potrebno ukrenil, da se od sodišča dopošljejo dotični akti. — Deželni zbor ima o izročitvi sklepati v bodočem zasedanju. Ta dr. Benkovičeva izjava je po njegovem mnenju najbrže zelo zvita. Če jo točneje pogledamo, pa ni nič drugega, kot nerodna, zelo nerodna tajitev — ki vse priznava. V ostalem pa prihaja ta izjava zelo pozno, sumljivo pozno. Je res hudič, če vstajajo človeku gotovi spomini iz prošlosti in vizije, ki imajo vedno in vedno podobnost s — pasjimi biči...
Maribor. (Stavka.) S 24. t. m. je pričelo stavkati tiskarsko osobje »Cirilove tiskarne«, do nadaljnega. S Kralikovo in ostalimi tiskarnami je stvar ista. Kralik se bo baje v soboto poravnal s svojimi nastavljcnci.
Goriško.
29. decembra v Dutovljah v dvorani g. A. Tavčarja. Med nami se pomudijo znane osebnosti, med njimi dr. Vošnjak, ki bo predaval o ustavi, dr. Puc o volilni pravici in publicist Vladimir Knaflič o socializmu. To so nekako tri točke, med katerimi ne bo manjkalo informacij o ljudskih knjižnicah, društvenem in zborovalnem pravu. Časnikarski tečaj bo vodil urednik Kavčič, o zadružništvu predava nadzornik Štibler, sokolsko idejo nam razjasni dr. Irgolič, temu bo sledil govor o kraških gospodarskih razmerah, nakar zaključi tridnevni program govorniški kurz, s katerim se »Slovensko politično društvo« s svojo politično šolo poslovi od nas.
Ko so pred volitvami poskušali klerikalci svojo srečo v Tomaju, s svojim kurzom, kjer ni manjkal niti kranjski apostol morale dr. Janez Ev. Krek, kjer so hodili klerikalni za-družničarji s prodano tablico, navezano okrog vratu okoli, kjer se je celo abstinent Kalan po nepotrebnem spotil — v tamkajšnji bližini prireja mlada stranka svoj prvi samostojni nastop, s katerim hoče dokazati, da je delazmožna in ji je cilj poučevanja s katerim hoče osvežiti naš od klerikalizma izmozgani narod.
Tako smo pričakovali: da nam bo ponudila brez praznih obljub to, kar mora vliti nove moči; krepke volje in vztrajnosti ji ne primanjkuje, iz ljudstva prihaja, da pokaže tudi kmetu, česa je zmožna krepka vez: pot do samostojnosti, kjer ne bo več odločala podkupljenost, temveč neodvisnost in iz sebe ustvarjeni sklep.
Turjak.
Štajersko.
Ormož. (Se ga žila srbi.) Naš g. oberčuk in njegov čukengeneral, kar ne dasta in ne dasta miru. Vedno in vedno znova iščeta razprtije. Poštena sta tudi kot dva cigana. Zadnjič smo jima povedali to, kar jima gre, pa jima je očividno vse premalo. Zdaj rujeta dalje. Tako, kot pač rujejo cigani. V obraz, si ne upata ničesar, za hrbtom vse. Lažnjivec in falot, to so težke obdolžitve. Le oni, ki mu gredo, si ne upa ugovarjati. Lažnjivec je oni, ki govori o drugem neresnico — vedoma neresnico. Vedoma se pa lažejo samo — falotje. , Če pa stopiš psu na rep, zacvili, če poveš lažnjiv-cu - falotu to, kar je, tudi zacvili; navadno s tem, da se skuša znašati nad čisto neprizadetim. Kdor pa stori kaj tacega, je še dosti več, kot samo lažnjivec in falot; ta je čisto navaden — šuft...
Dr. Benkovič se zvija. Poslanec dr. Benkovič je zelo korajžen gospod: po deželi blati svoje stanov-
IZ TOLMINA.
Kako so se osmodili klerikalci pri zadnjih deželnozborskih volitvah na Goriškem, je vsem znano. In to klerikalce silno boli, posebno pa ščip-lje po trebuhu novostrujarje. zato pa grizejo še vedno okrog sebe, če le kaj dosežejo. Posebno nekateri mladi kaplančki so silno gorke krvi. Tak gorak petelinček je tudi naš’ mladi kaplan Černigoj. Misli, da morajo vsi trepetati pred njim, morda zato, ker je dopisnik »Novega časa«, katerega ponuja ljudem naokrog in se pri tem tako muza in prilizuje ter govori tako sladko, kakor bi bil iz samega medu. To pa seveda samo toliko časa, dokler nima človeka v oblasti. O, poznamo take ljudi. Naš kaplan Černigoj je prav vreden naslednik Rutarjev, Batičev in Tomšičev, toda zna se zgoditi, da Jim bo lahko naslednik tudi v tem, da pojde za njimi. Pri nas ne potrebujemo ljudi, ki bi nam radi komandirali. Tolminci vemo sami, česa nam je treba, zato ne potrebujemo, da bi nam ukazoval kak novostrujarček, kaj imamo delati kaj čitati. — Da se pri Zarliju ne prodaja več »Dneva«, je tudi njegovo delo. če dobi Zarli zato medaljo, ne vemo, čudimo pa se, kako se je mogel ta možak podvreči uplivu našega mladega kaplančka. — Pa o tem in o kaplanovem delovanju in postavljanju prihodnjič.
»Slovensko politično društvo v Gorici« — na delu.
Stranka, ki se je porodila nenadoma lansko leto tik pred volitvami, ko je hotela stranka mladostrujarjev preploviti s svojim kranjskim sistemom vse javno življenje na Goriškem, pohiti prihodnje dni po svojem programu med ljudstvo.
In sicer bo prvi njen korak politična šola, ki se bo vršila od 27. do
cako si druge države razdeljujejo Malo Azijo.
Kaj se godi na Bolgarskem. Pod tem naslovom prinaša večernik »Češkega Slova« na podlagi dopisov v »Ruskem Slovu« sledeče podatke o bolgarskih razmerah: »Pred zadnjimi bolgarskimi volitvami je poslalo »Ruskoje Slovo«, najnaprednejši ruski list, v Sofijo posebnega poročevalca Olgenina. Dne 16. t. m. je dobilo uredništvo »R. S.« od g. Olgenina naslednje tri karakteristične telegrame: »V soboto ob 2. uri popoldne sem vam poslal 4 obširne telegrame, v katerih sem vam sporočil razgovore z voditelji socialistov in agrarcev. V pondeljek sem bil obveščen, da so bili telegrami zadržani na temelju rednega članka mednarodne konvencije. Kolikor vem, bodo ravno tako napravili s telegramom, ki ga pošiljam danes in ki vsebuje karakteristiko današnje situacije. V vsem tem vidim čin maščevanja za svoje članke. Prosim, priobčite' moj protest! — Vsi moji telegrami so bili zadržani vsled oseb-ne odredbe ministra prošt Apostolova. — Na moj protest je minister Apostolov odgovoril, da mu zakon
za svoj politični ideal ta tako reŠUl svoje narodno življenje. Njih geslq mora biti; mi zahtevamo slovensktf univerzo in združenje s Hrvatsk« kakor jo določa pragmatična sank* cija.
Klerikalcem že Bog ni nič
nedotakljiv. V svoji božični šte »Slovenca« v uvodniku so na nek terih mestih nagromadili toliko gokletstva, da ga najzanikerneji barbar ni v takšni meri sposoben.1 Oni ljudje, kojih stranka, oziroma' politika, se je odtrgala od božjega zakona, izraženega v krščanskih idejah in hodi pota, polna krivic in nasilja, oni ljudje si upajo še govoriti, da Bog kaznuje tildi grehe strank in stranke. V takšno gnojnico božjih stvari ni vrgel še nihče Boga. kakor »Slovenec«, ki ga kliče na pomoč svojemu delu. na pomoč delu, kateremu bi niti Lucifer ne hotel kumo-vati. Če bi bilo v ljudeh kaj razuma, pa bi morali že zaradi tega članka »Slovenca« odkloniti in zapustiti stranko. Res lepo je »Slovenec« počastil obhajanje spomina prihoda Mesije.
Slovenci, čuvajmo svoje posojilnice. Pod tem naslovom je napisal
-	,	A	X	4.*	.Ulon-ronia I	* vJU ICIll 11 llMD V U114 JC UdJJlSdl
daje pravico zadržati vse £	’	lepo	agitačno	brošuro	strokovnjak
rarne»	   rta	7'jHni7iiPtn	or
Slavni turjaški grad Je slovel ob času, ko so vrli Turjačani vodili slov. čete v boj proti Turkom. Sedaj
je ta lava samo še v zgodovini. Turjačani pa so na njo ponosni in so ohranili grb kot spomin na slavne čase.
t
Dnevni pregled.
Nova pota avstro-ogrskega Imperializma. Pred časom se je pojavila vest, da namerava Avstro-Ogr-ska ustanavljati kolonije, in sicer v Mali Aziji. To je Cilicija. dežela 45 narodnosti in zato za Avstro-Ogrsko zelo pripravna, da naseli tam še dva naroda, ki bosta ostalih 45 strahovala. Cilicija je ideal avstro-ogrskih državnikov. 17. decembra je sekcij-ski šef grof VVickenburg izjavil: Vlada si je svesta, da je Mala Azija za nas z gospodarskega stališča velike važnosti in zato bomo podpirali kolonizacijo v ondotnih krajih. Av-stro-Ogrska ne bo mirno gledala.
ki jih smatra za nevarne, moral dajati kakšna pojasnila. T. 01-genin.« — Uredništvo »Ruskega Slova« je k tein telegramom pristavilo sledeče besede: »V Bolgariji se odigrava čudna tragikomedija. Dva zločinca, Radoslavov in Genadiev, ki sama spadata v kriminal, sta spremenila Bolgarijo v kriminal. V Bolgariji je vpeljana cenzura telegramov kakor za časa vojne. Toda kdo se v kom bojuje? Koburški princ se bojuje z državo, In ima za pomočnika dva velika zločinca. Upamo, da se takšen položaj dolgo ne obdrži. Toda, kako malenkostno in neumno je delovanje te zločinske bolgarske vlade. Našemu posebnemu dopisniku so zadržali telegrame. Toda zdaj bo on, ko se vrne lahko vse povedal, kar je videl, in kar se godi v oni ne-srečni nekdaj nam tako bližnji držn-vi. S tem svojim početjem Genadiev in Radoslavov le za nekoliko dni preprečita razkritje resnice. — Kaj se je zgodilo z gospodom Olgeni-nom? Dne 17. t. m. zjutraj je v njegovo stanovanje udrla policija in izjavila, da mora v najkrajšem času zapustiti Bolgarijo ali pa bo iz Bolgarije izgnan. — Tako se godi na Bolgarskem, kar tam avstrofilska stranka vlada.
Kardinal Rampoila ie zapustil, kakor poroča »Slovenec, en milijon. Pomislite, ljudje božji, koliko je en milijon. Ml pa obhajamo božične praznike in slavimo ponižnost in u-boštvo Izveličarjevo, ki je živel in umrl v bedi.
Kdo naj pomaga Slovencem? Pod tem naslovom prinaša »Parlamentih-« lep članek, ki pojasnjuje naš položaj. Zveza med Nemci in Italijani ima namen, Slovence uničiti. Na Kranjskem bo kmalu tako. kakor na Koroškem in Štajerskem. V Istri in Trstu se pripravljajo Nemci na to, kako bi zasedli slovenske kraje. Kje naj iščejo Slovenci zaveznikov proti svojim močnim sovražnikom? Pri bratih Hrvatih. In sicer — pravi člaukar — je treba najprej doseči glavni slovenski ideal »Zedinjeno Slovenijo«, to pa je treba ozko združiti s sosedno Hrvatsko. Le na ta način se bodo mogli Slovenci ubraniti sovražnemu navalu. Ljubljana ima vendar večji kulturni pomen ne go Elbasan, Trst je visoko nad — Valono. Ako se bodo Slovenci zavedali svojega pomena, se bodo zavzeli
na zadružnem torišču g. Miloš Stib-ler. Na preprost, umljiv način razlaga vrednost posojilnic in njih gospodarski in narodni pomen, posebno za Slovence. Brošurico. ki stane 20 vinarjev, toplo priporočamo. Založila Zadružna zveza v Celju.
Po služabniku Krista, ki ni imel. kamor bi položil glavo, po kardinalu Greglia, je njegov sorodnik podedoval 8 milijonov lir, ki jih ie nagroma-dil iz ljudske neumnosti in omejenosti.
Še nekaj o vodiški .Johanci. Vodiški župnik Žužek, ki je napravil s sleparijo o Johančinih čudežih toliko govorjenja o sebi. še ne miruje. Pri zpraševanju pripoveduje namreč ljudem, da je Johanca res imela Kristusove rane, da jih je on sam videl, da se ie pa potem pregrešila in da jej je Bog to milost odvzel. Kakor se vidi, se poneumnjevanje našega ljudstva po duhovnikih res prav sistematično vrši. Radi bi vedeli, kakšne rane je župnik Žužek opazoval na Johanci.
Javna zahvala. Tukajšnji velecenjeni trgovci in trgovke so zopet letos namesto novoletnih koledarjev darovali znatno svoto, namreč 60 K. z določilom, da se znesek porabi v korist šol. mladini. — Vsem velecenjenim darovalcem in darovalkam, posebej še nabiratelju in pošiljatelju zbirke gospodu trgovcu in županu Iv. Finžgarju se v imenu šolske mladine najvljudneje zahvaljuje Šolsko vodstvo na Breznici, dne 24. decembra 1913.
Prostovoljno gasilno društvo v Begunjah na Gorenjskem priredi v nedeljo dne 28. t. m. v tamošnjem Gasilnem domu dve gledališki predstavi, in sicer »Pred vaškim znamenjem«, ljudska igra v štirih dejanjih in »Prepirljiva soseda«, burka v enem dejanju. — Začetek točno ob pol 7. uri zvečer.
Narodna Čitalnica v Črnomlja priredi v sredo, dne 31. t. m.. Silvestrov večer. Pred polnočjo Tombola, koncert, pirotehnični šaljivi prizori. (Šaljivi stric, veseli snežni mož, čarobna kocka, čarobni svetilnik, vesela hiša opic itd.) Ob polnoči; Staro in novo leto. (Prekrasna alegorična slika z umetnim ognlem.) Po polnoči: Ples, šaljiva pošta, tekma za lepoto najlepše dame. Začetek točno ob 8. zvečer. Vstopnina za osebo 60 vin..
M. O.:
Mir ljudem
Vse jc bilo mirno.
Sama sem bila v svoji sobi, nihče me ni motil ne s svetim, božičnim obrazom, ne s premičnim razpoloženjem, ne z jaslicami, ne z božičnim dreveščkom, še najmanj pa z darili. Niti ni dišalo v moji sobi po poticah, ne po kadilu, vse je bilo kakor vsak navaden dan — a vendar sem čutila, da je sveti večer. »Neumnost«, sem si dejala, vzela knjigo in pričela čitati. Na ulio pa je udarjalo zamolklo zvonenje in vzbujalo v duši davne spomine na domovino, na dom, na sveti večer v mladih letih.
»Ah, kaj, kje je že meni sveti večer in kaj mi naj pomenja. Saj je ta večer, kakor toliko in toliko drugih, neumno je še misliti na to.« In čitala sem dalje.
Zvonovi pa so Še doneli slovesno v noč, plavali so nad mestom težki, slavnostno veličastni akordi in zavijali vse pod seboj v božično razpoloženje. Jezilo me je zvonenje, motilo me je, da sem vrgla knjigo proč, vstala in stopila k oknu. Jasno
nebo-----------zvezde, vse zlate in
blesteče sneg na vrtu, na drevju  na smrekah in jelkah tudi —-
— seveda sveti večeri Doma se mi je vedno zdelo, da je ni v celem letu noči, ki bi bila enaka tej, da nikdar
ne blestijo zvezde čudovitejše in da je nebo tedaj ožarjeno z neko posebno tajnostno svetlobo. In če so še zapeli zvonovi, takrat se je nabralo v duši toliko ginjenosti,, začutila sem veliko lepoto, veliko srečo, da bi najraje glasno plakala.
Oh, neumnost.
Stopila sem od okna. Zakaj neki te mislil Kaj meni ta večer? Zakaj vzbujati spomine, zakaj klicati nazaj mladost z vsem njenim visokim hrepenenjem, daljnim smotrom, z ono lepo pesmijo, ki se razlega po vsem svetu od jutra do večera. Mladost, mladost in nič drugega kakor mladost!
Na mizi so stale v visoki, beli vazi lepe, temnordeče rože. Dal mi jih je zjutraj neki znanec za božič. Aha, že zopet božič! Namesto dreve-ščka, je dejal. Brrr — da ne bi ljubila rože, pa bi jih poteptala zdaj, že zato, ker sem jih dobila za božič in ker stoje namesto dreveščka. O seveda, ni vedel, da meni ni za božič nič, da sovražim sveti večer, da nočem takih praznikov.
Toda rože so lepe. Nagnila sem se k njim, slastno srkala njih mehki, lahko opojni vonj in nazadnje pritisnila ustnice na vsako rožo posebej. Rože naj posipajo vsa pota mladosti, rože naj jo prepletajo vso lepo in zlato mladost, rože naj Jo k rase mojo mladost in rože, kako so si bile tuje. Ko sem jih najbolj želela. Jih m bilo,
kaj ni bilo — vse cvetke na polju in v gozdovih so bile moje in nikdar jih nisem hotela utrgati, ker jim nisem hotela odvzeti mladega življenja, ker jih nisem hotela oropati zemlje in solnca.
Nocoj je sveti večer, zunaj je zima, mrzla in odurna, jaz pa imam
rože pa imam mladost. Mlada
ini je duša, mlade so mi misli.
»Gospodična, naj vam prinesem čaj?«
A gospodinja. Zdaj - le čaj? Ne,
ne!
»Hvala, ni potreba,« sem odgovorila.
»Ali ne bi hoteli k nam v sobo, imamo tako veliko drevo. Mala dva
se že tako veselita zakaj bi bili
sami tu. Vam je gotovo dolgčas In žalostni ste.«
Razjezilo me je to vabilo. Ali ne ve, da zame ni svetega večera, da ga nočem, da ga teptam. Kako me prijazno vabi! Uu — u —
»Ne, ne — gospa. Sem rada sama. Pa se spominjam na dom —«, sem se prijazno lagala.
»Ali vendar gospodična, vsaj za trenotek. Mene bi veselilo, mojega moža tudi.«
»Res ne morem, gospa, prav le: po se vam zahvaljujem. Bom jutri pogledala, ali danes ne morem; res ne morem.«
»No, pa kakor hočete gospodična. Lahko noč, «
Vrata so se zaprla. Skrajni čas.
»Gospodična, samo še — ne bi tudi pri vas malo kadili?«
»Ne. ne hvala, ne morem
potem spati.«	,
»No, kakor hočete. Meni je vseeno. Lahko noč!«
Vrata so se zopet zaprla, zdaj menda ne bo nihče več motil mojega nesvetega večera. Lagala sem se ji, da hočem misliti na dom — ha ha — ironija. Se še spomniš, kaki so bili tam sveti večeri. Pravzaprav sama razočaranja! Skromne jaslice, pastirčki, vse brezokusnol Potem pa — vsi domači so se razgubili, vsak po svojih opravkih, le jaz sem ostala doma, ker sem ljubila ono strašno praznoto, ki je zijala, kakor črna pošast, iz vseh oglov in kotov na me. In ta pošast se mi je približevala, jaz sem s strahom zrla nanjo, zapirala oči, da bi je ne videla, ali mraz je vel od nje in čutila sem ta mrzli dih — vsa sem trepetala- Pošast, grda in črna, pa me je objela-----------pa se me je pri-
jela, kakor nadležni klop, da se je nisem mogla otresti. Kak mraz,
strupen — rezek . In zatenme e
so vse svetle sanje, vse lepe meioai-je, ki jih je snivala duša, so utihnile, vse jarke barve, ki jih je slikalo oko, so potemnele — samo črna pošast me je držala in mi stiskala srd in sovraštvo v srcu. Vse, kar vam ljudje ugaja, me ie naučila sovražiti, vse kar vas zabava,, mi je pristudila, z
gnojnico je poškropila ves blesk, da je bilo odslej vse zamazano in smrdeče.
Kaj mislim?
Zasmejala sem se na glas. Kaj meni sveti večer, ali sem že kedaj čutila njegovo svetost v sebi,ali meje že kdaj zamaknilo njegovo čudo, ali  ali. Nocoj so moje misli vse neumne. Saj je sveti večer. — —-
»Kdo je že zopet? Nekdo trka.
Ne dajo miru še na sveti večer
ne morem biti sama.« Odprla sem vrata.
»A ti si?« sem vzkliknila, ne veselo, ne jezno.
»Vedel sem, da si sama, pa sem prišel, da skupaj preženeva samoto. Ce ti ni prav, pa povej, bom takoj šel,« se je pričel opravičevati. Al! bilo mi je prav, in zato je ostal.
»Pa ne govori mi nič o svetem večeru, jaz nočem vedeti, da je.« sem rekla. Obljubil mi je, bova h držala besedo? Dvomila sem. Zavrela sem na samov aru čaj, pila sva, pa govorila. Ali mene se je naenkrat oprijel nemir, začela sem nemirno dihati, želela sem si nekaj, tako silno želela — a sama ne vem kaj. Stene so me pritiskale, topli zrak me je dušil, oči so mi nemirno begale po sobi, z rokami sem nervozno trkala in gibala.
»Kaj ti je,« me je vprašal.
(Konec jutri.)
za družino 1 K 50 vin. Dobitki za tombolo, kakor tudi darilo, priznano najlepši dami. bode na staro leto iz-loženo v izložbi prodajalne gospoda A. Zurca. Odbor čitalnice.
Uboj. V Češarkovi gostilni v Dolenji vasi pri Ribnici sta se sprla fanta Franc Mohar in Anton Kromar zaradi Kromarjeve sestre, ki jo je Mohar zasledoval. Odhaiaje iz gostilne sta se na cesti spoprijela in je Mohar Kromarja zabode! petkrat tako hudo, da je Kromar drugo jutro umrl.
S plinom sta se zastrupila. V noči na 23. t. tn. sta dva železniška delavca Franc Čermak in Leopold Furjan zakurila v peči svoje spalnice s premogom, preden sta legla k počitku. Drugi dan so ju našli nezavestna. Prepeljali so ju v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. Delavca, ki sta se zastrupila s plinom iz peči, sta se počasi zavedla.
Demon alkohol. Te dni sta popivala zakonska Ivan in Marija Oven, ki službujeta pri železnici v Prelogah, po raznih gostilnah. Marija Oven se je tako napila žganja, da Je nezavestna obležala na cesti. Ker se ni njen mož, ki je bil tudi hudo pijan, nič zmenil zanjo, je Ovnova zmrznila na cesti.
Nesreča na morju. Bivši užit-ninski paznik Intihar iz Ilovce št. 12 pri Ljubljani se je napotil pred kakim šestimi tedni z vso svojo družino v Ameriko. Ta družina je bila že dvakrat v Ameriki. Ko so se zadnjič peljali, je zadel njih parnik v ledene gore. Sunek je bil zelo močan in popotniki so se morali takoj rešiti v rešilne čolne. Rešil jih je nato neki drugi parnik, ki jim je priplul na pomoč. Pri prekladanju iz prvega parnika v rešilne čolne je padel družini Intihar enoletni sinček Ivan v morje in je takoj izginil v valovih. Njegova mati je varovala pri tem svojo devetletno hčerko Marijo, da ni tudi ona padla v morje. Zakaj bila je tudi zanjo veiika nevarnost, da se po-topi. I oda pri tem, ko si je obvarovala hčerko, je izgubila svojega malega ljubljenca. Vsakdo si lahko misli pri tem veiiko žalost uboge družine in strah, v katerem se je ista nahajala, boreč se na odprtem morju za lastno življenje. Ostali so se nato srečno rešili in dospeli v Ameriko.
2enske so ga zbile in ujele, ko so ga pa izročile policaju — se Je pa iztrgal in pobegnil. Komaj so pokopali trabkantinjo, ki io je umoril nesrečni krojaški pomočnik Kopaček, že so trije postopači iz Nusel pri Pragi sklenili, da poskusijo isto. Sli so in udrli v ob pol 6. uri zjutraj, ko vsi krščanski ljudje še spijo, v stanovanje traiikantinje gač. Kolarjeve. Ta se pa ni dala ugnati Pozvonila je hišnika. Hišnika in hišnice so se pa roparji ustrašili iti dva od njih sta zbežala. Tretjega so pa tako zbili, da ni nikamor mogel. Šele, ko so ga izročili policaju — je lahko zbežal za drugimi.
Nasilne bolnice. Bolnice v bolnišnici na Reki so uprizorile dne 23. t. m. v nekem tamošnjem bolniškem oddelku velik kraval in so oddelek pokončale. To so bile bolnice dermatologičnega oddelka, ki so začele pod vodstvom neke Štefanije Bore najprej prepir s strežajem. Dekleta so strežaja tako preteple, da je moral zbežati in si poiskati pomoč. Ko so prišli nadzorovalni organi, so našli bolniško dvorano zaklenjeno in zabarikadirano, dočim so ženske v sobi vso hišno opravo popolnoma razbile. Morali so poklicati policijo in nastal je hud boj med policaji in ženskami, ki so se z vso močjo branile aretaciji. Z velikim trudom so naposled babnice vendarle ugnali, aretirali in izročili sodišču. Škoda, ki se je napravila, je velika.
Železniška nesreča. Med postajama Sjavsulin in Badachedzy se je pripetila dne 22. t. m. velika železniška nesreča. Od nekega tovornega vlaka se je odtrgalo več voz. ki so zdrdrali po strmini nazaj in se zadeli v vlak, na katerem so se vozili vojaki-novinci. Tovorni vozovi so bili pri tem popolnoma razdejani. Lokomotiva in pet vozov drugega .vlaka z vojaki je bilo zelo poškodovanih. Eden sprevodnik in en novinec sta bila pri sunku na mestu mrtva. Neki častnik, štirje vojaki, vlakovodja in kurjač so zadobili znatne poškodbe.
Podgane obgrizle otroke. V neki vasi blizu Linča so napadle te dni štiri velike podgane dvoje otrok kmetice Frančiške liofer. Prvi izmed otrok je bil star eno leto. drugi dve In pol leta. Podgane so otroka popolnoma obgrizle po vsem životu. Smrtno nevarno ranjena otroka so .prepeljali v bolnišnico.
Deklici zmrznili v snegu. V Hin-teroergu pri Linču sta šli dve deklici v starosti 15 in 16 let od doma v bližnjo vas. Na potu ju je dohitel snežni metež in obe deklici sta v 'snegu zmrznili.
Slabo zdravilo. V nekem penzi-jotfU v Badnu sta vzela dva strežaja,
ki nista mogla spati, veronal in sta ga zavžila v nadi, da bosta potem zaspala. Eden izmed njiju je res zaspal in sicer za večno, drugega so našli smrtno nevarno bolnega.
Aretiran slepar. V Črnovicah je tamošnja policija dne 23. t. m. na sporočilo dunajskega kreditnega društva aretirala trgovca Kolomana Merglerja, ki je izvabil od dunajskih trgovcev blaga v vrednosti za 40.000 K. Mergler je blago sicer naročil, ampak plačal ga ni.
Ogenj v premogokopu. Kakor iz Vladivostoka poročajo, divja v premogokopu v Argtu že osem dni ogenj. Lastnik sluti, da je nekdo zanetil nalašč ogenj v rovu. kjer ne delajo več. Ogenj se je razširil sedaj tudi že v rove, kjer delajo. V premogokopu dela 200 Kitajcev. Ko jelz-bruhnil ogenj, je bilo 50 delavcev v jami. Iz jame sc dvigajo ognjeni stebri.
Eksplozija plina v kinematografu. V kinematografu »Apolo« v Pan-čovi na Ogrskem je eksplodiral pretekli pondeljek plin, vsled česar so bile tri osebe smrtno nevarno ranjene. Enajst jih je zadobilo lahke telesne poškodbe.
Parnik se Je potopil. V bližini Frederikstada na Norveškem se je te dni potopil norveški parnik »Try-gve«. Vse moštvo, ki je bilo na parniku, je utonilo. Ravno tako tudi dva potapljača.
Truplo mornarja je našel. V Malem Lošinju je našel neki delavec, ki je potoval v Cigale, na obrežju truplo mornarja Harabaglicha z vojaške ladje »Sv. Jurij«. Omenjeni mornar je dne 16. t. m. ponesrečil in utonil.
Velik požar. Kakor poroča »Schles. Ztg.« iz Sagana, je izbruhnil v tamošnjem knežjem upravnem poslopju požar. Akte so rešili.
Katoliki v Srbiji. Med Srbijo in Vatikanom se vrše pogajanja o razmerju katoliške cerkve v Srbiji na-pram državi. Pogajanja zelo počasi napredujejo, ker dela Avstro-Ogrska ki bi rada med katoliki v Srbiji ribarila, težave. Toda gotovo je že to, da se bo v katoliških cerkvah v Srbiji rabil stiroslov. cerkveni jezik.
Upor mornarjev. V Buenos Aires so se na Avstro-ogrski ladji »Cesar Jožef Prvi« uprli mornarji. Oficirji so morali proti njim rabiti revolverje. Uporniki so bili premagani, zvezani in pripeljani v Avstrijo.
Delovanje vulkana. Na Hebridih je izbruhnil vulkan, ki je pokončal 500 domačinov. Nekateri otoki so se pogreznili, ali nastali so tudi nekateri novi.
Kadar se ženske na dvoboj spravijo. Te dni se je v Parizu odigral majhen kravalček. Dve punci sta si radi fanta prišli navskriž. Pa se nista na trgu ozmerjali in opljuvali, kakor se to zgodi v Ljubljani. Ne, ne. Povabili ste se na nož. (Ne vemo, ali sta kdaj potovali skozi naše kraje ali kaj — ampak na nož sta se povabili.) Tudi sekundante sta povabili. Fante in dekleta; na to sta se pa počeli tako obdelovati, kot besni, dokler ni I91etna Marija Otenon padla s prebodenimi prsi in razbito glavo na tla. Kaj vse se zgodi, če je človek presit in nima druzega dela, kakor misliti na — opravke.
RAZNE ZANIMIVOSTI.
Futuristi v Moskvi. Tudi v Moskvi imajo futuriste in tam so prišle te kanalije še posebno daleč. Njih poglavar je slikar Mihael Larjonov, ki je oni dan šel v spremstvu svojih znancev v »Umetniški salon«, v središče moskovskih vpodabljajočih prenapetežev. Tam je slikarka Gou-čarova (ženske so seveda tudi pri tej neumnosti) s pisanimi barvami poslikala njemu in še dvema njegovima tovarišema obraz. Prevladali sta barvi zelena in rumena. Med te so prišli rdeči in modri krogi, trikotniki in kvadrati. Medtem je že zunaj puhal avtomobil, v katerega so med navdušenimi klici svojih privržencev sedli pomalani futuristi. Avtomobil jih je peljal nato po živahni Tverski ulici do Kovarenskega mosta, kjer so futuristi izstopili in se pomešali med občinstvo. Starejše ženske so se križale, kmetje so pobegnili in kričali: »Hudiči gredo, hudiči!« Futuristi so se osupli ustavili. Zakaj to ni bila nikaka šala, nikaka vesela umetniška zabava, kakor jo mladi slikarji radi uganjajo. Futuristi so mislili to popolnoma resno, oni so smatrali to za propagando svojega nauka. Žrtvovali so se svojemu umetniškemu idealu in so hoteli množico prepričati, kako dobra je njih smer. Pričakovali so popolnoma resno, da jih bo ljudstvo razumelo. Toda. ko jih ni razumelo, so se pomešali med inteligenco. Zlezli so nazaj v avtomobil in so se peljali v drago Filipovsko kavarno v Tverski ulici. Toda tudi tam so bili ogoljufani. Novo presenečenje jih je čakalo. V kavarni so dvignili gostje velikanski hrup. Ljudje so se valjali od smeha pod mizami in so takoj prišli z navdušenimi sveti. Nai si še dado v
1 nos »rinke« in naj zahtevajo mesto kave razredčeni »biks«. Futuristi so se razžaljeni dvignili in so se odpeljali mesto v norišnico, zopet nazaj v »Umetniški salon«. Tam se je vršilo bojno posvetovanje. Sklenilo se je: drugič nastopiti v večji družbi in si poleg obraza pomalati tudi vrat in ušesa. — Vse to ni nikaka satira, ampak resničen dogodek, ki se je pripetil v Moskvi dne 9. oktobra, po ruskem koledarju 26. septembra — letošnjega leta.
Kraljica, ki pleše tango. Dočim na Nemškem in tudi drugod nasprotujejo plesu tango, so vprizorili v Italiji ta ples na dvoru samem. Kraljica Helena, krasna žena italijanskega kralja, je sama pripomogla tangu do slave. Ko je kraljeva dvojica že toliko slišala o tem tangu, je slednjič sklenila, da se o njem sama prepriča, kakšen da je. Ukazala je dvema častnikoma iz najvišje šlahte, ki sta slavna plesalca na dvoru, naj ji pokažeta, kak je ta tango. To se je zgodilo ha gradu Rossore, kjer se je tedaj kraljeva dvojica mudila. In glej, tango ni našel samo milosti v njenih očeh, ampak tudi kraljica sama se je udeležila tega plesa. Kraljica Helena je torej prva kraljica, ki pleše tango.
Ljubljana.
— Nezavedno priznanje. »Slo-venec« je te dni pisal: »Poskrbeli bomo, da bo zasmrdelo.« No — ne vemo, zakaj to pripoveduje, ko itak ničesar drugega ne povzroča kot smrad.
— Iz pisarne slov. gledališča.
Danes ob pol osmih zvečer se vpri-zori velezabavna burka »Nervozne ženske«. V vlogah nervoznih žensk nastopajo gospa Bukšekova, gdč. Winterova in Gjorgjevičeva in ga. Juvanova. Večje moške vloge so v rokah gg. J. Šesta in A. Danila. G. Povhe igra originalnega slaščičarja in ima razen drugih komičnih nastopov tudi nad vse zabaven komičen duet z nervozno modistko (gdč. Win-terova.) — Popoldne ob treh se ponovi ljudska igra »Brat Martin« z g. Skrbinškom v naslovni vlogi in z g. Povhetom v ulogi nad vse zabavnega krojača Črička. Večerno predstavo je zrežiral g. M. Skrbinšek, popoldansko pa g. Povhe.
— Čuden plakat je obesil nekdo v torek ponoči na vrata naše tiskarne. Mi smo ga šele drugi dan zapazili. Plakat govori o nekem nadzorniku in njegovih hčerah. Ima v sebi mnogo resničnega — seveda ga ne moremo ponatisniti. Zanimivo pa je, kako skušajo ljudje spraviti v javnost to, kar je splošno znano, kar pa morajo drugi prezreti. Resnica je, da mora mnogo vrlih učiteljic iti v gorske vasi, dočim imajo druge priliko, veseliti se mestnega življenja.
— Debeli samostanski brat v Madonlnem žonglerju — je moral pri drugi predstavi — shujšati. Pravijo, da je to zahteval vladni zastopnik Toda ta ni delal po svoji glavi — ampak na povelje klerikalcev. Znano je namreč, da je vprašanje glede menihov — provzročilo gledališko krizo. Dež. odbor je namreč pridržal zase pravico, da da gledališče zapreti, kadar se mu bo zdelo potrebno Ako bi torej prišel kak menih nekoliko bolj debel na oder — bi bil dež. odbor gledališče zaprl. Zato »Dram. društvo« ni moglo začeti sezone in so nam morali priti Hrvatje na pomoč. Pri pondeljkovi predstavi je bil neki menih debel tako kakor to zahteva njegova vloga. Toda klerikalni dež. odborniki, ki sede za reprezentanco vedno v prvih ložah, so se »gor držali«. Dr. Zajc je prav resno gledal, ko so se drugi smejali. Ker pa se klerikalci g. Treščecu nočejo pokazati tako nekulturne, kakor so v resnici — niso hoteli za to grešno debelost sami opozoriti ravnatelja hrv. gledališča — ampak so to storili po — vladnem zastopniku. Kaj takega je pač mogoče samo na Kranjskem in v Ljubljani, kjer bomo kmalu prišli nazaj v predmarčno dobo. To je škandal za cel narod,
— Božični prazniki so bili letos prav lepi. V sredo je bila božična noč, včeraj je bilo megleno, pomrznjeno. Povsod je bilo pravo božično razpoloženje.
—- Gledališče za otroke se še te dni ne more otvorlti, ker ima tvrdka z naročili toliko posla, da ji ni mogoče pravočasno izvršiti vse naročene marijonete. Drugače je vse pripravljeno.
— Ponovno naznanjamo, da bo
danes ob 2. uri popoldne občni zbor šišenske Čitalnice. — Odbor.
— Silvestrov večer slovenskega pevskega društva »Ljubljanski Zvon« je ena najzabavnejših prireditev v Ljubljani. Kdor ne verjame, naj se v sredo, dne 31. dec. t. 1. prepriča in naj pride v Mestni dom. Slišal bo lepe, nove moške in mešane zbore, po pevskem delu se bo lahko prosto zabaval in naplesal. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 K, cenj. podporni člani so vstopnine prosti
— Trgovski plesni venček. Slovensko trgovsko društvo »Merkur« priredi kakor smo že poročali 10. januarja prihodnjega leta v veliki dvorani »Narodnega Doma« trgovski plesni venček. Začetek ob pol 9. zvečer. Sodeluje slavni ljubljanski društveni orkester. Vstopnina 2 K za osebo. Plesni odbor se za to prireditev pridno pripravlja ter je poskrbel, kakor prejšnja leta tudi letos, za lepa damska darila in vstopnice. Vabila se bodo razposlala v soboto 27. t. m. Ker je po sebi umevno mogoče, da se pri največji paznosti lahko kako osebo prezre, prosimo dotične, ki bi morda po pomoti ne dobili vabila, da blagovolijo sporočiti to društvu. Čisti dobiček je namenjen dobrodelnim napravam društva. Cg. člane in prijatelje društva vabimo, da se te prireditve udeleže z rodbinami vred v obilnem številu.
— Telovadno društvo Sokol na Viču priredi običajni Silvestrov večer z gledališko predstavo, prosto zabavo in plesom. Vprizori se burka v treh dejanjih »Nebesa na zemlji«. Večer se vrši v prostornem salonu gosp. Iv. Travna na Gliucah. Ker se cenj. igralke kakor tudi igralci za nastop pridno vežbajo in ako računamo na uspeh in dovršenost zadnje predstave na Martinov večer burke »Doktor Hribar«, upamo lahko, da bodemo imeli prijeten in zabaven večer. Pričetek in ostali spored se pravočasno naznani. Pripomniti je še, da viški sokol zadnji čas vrlo napreduje in ima pri svojih prireditvah dovolj obiskovalcev, vendar pa pri vsaki prireditvi pogrešamo oseb, katerih dolžnost bi bila v prvi vrsti se istih udeležiti. S temi vrsticami apeliramo na dotično občinstvo in upamo, da bode to zadostovalo, da se kaj tacega več ne pripeti.
— Viškemu Sokolu izročil je g. •Rudolf Jurman, brivski mojster na Glincah znesek 20 K in sicer kot dobljeno stavo v veseli družbi s tem, da si je dal popolnoma obriti brke za kar mu isti izreka iskreno zahvalo.
— V svarilo. Ob Ljubljanici so na več krajih nabiti napisi, po katerih se razvidi, da je hoja po strugi prepovedana. Ako pa gre človek po Krakovskem nasipu, zapazi tam cele trume otrok, ki se vozijo s sanmi in se drsajo s ceste v strugo. Po strugi pa vozi vsak dan večkrat lokomotiva kamenje iz Prul do prisilne delavnice. Toda ti otroci se ne zmenijo za njo, kakor tudi ne za njeno žvižganje. Kako lahko se pripeti tukaj kaka nesreča. Posebno še radi tega, ker je vlak, ki je s kamenjem naložen, težak in vozi nizdol. Tir je leden, zatorej je vlak težko ustaviti. Policija vsega tega ne vidi, akorav-no vedno mimo njih hodi. Kadar se bo kaka nesreča zgodila, takrat se bo morda šele zganila.
Trst.
Podružnica družbe sv. C. in M. v Rojanu priredi svojo običajno božičnico za otroke, obiskujoče tatuo-šnji vrtec, dne 28. t. m. točno ob 5. uri popoldne v dvorani Rojanskega »Konsumnega društva«.
Dva dobra prijatelja je našel. Te
dni je prišel v tržaško pristanišče parnik »Panonia«. Parnik je prišel iz Amerike in izkrcal je mnogo potnikov. Med njimi se je nahajal tudi Slovenec Ivan Česnik, doma iz Zagorja pri Senpetru. Iz Amerike ni prišel praznih rok. S seboj je imel dva težka kovčeka z raznimi lepimi rečmi, v žepu pa je nosil listnico s 500 kronami. Ko je stopil Česnik na tržaška tla, je sklenil, da ne odpotuje istega dne domov v Zagorje, ampak še le naslednji dan. Da pa bo brez vseh skrbi, je sklenil odnesti obadva zaboja s parnika na postajo južne železnice, kjer bi ju dal shraniti v skladišče. Toda v žepu je imel 500 K. čermi bi nosil sam težke kovčeke do postaje, ko lahko plača težaka. Podal se je v mesto, da poišče človeka, ki mu prenese kovčeke iz proste luke. Ni hodil dolgo, ko je naletel na dva človeka, ki sta se dolgočasila ob cesti. Česnik je stopil k nji- 1 ma in ju je povprašal, ali bi mu ne mogel kateri od obeh prenesti dveh kovčekov iz proste luke na postajo južne železnice. Ponudila sta se kar obadva. Česnik je bil zadovoljen, šli so vsi trije v prosto luko, in kmalu nato so že korakali vsi trije s kov-čeki na postajo. Ko je bilo vse v redu, tedaj je izplačal Česnik vsakemu težaku po2 K. Nato pa sta mu potožila, da sta žejna in dobrosrčni Česnik ju je povabil na pijačo. Pri kozarcu so postali kmalu vsi trije dobri prijatelji. Eden izmed teh težakov je hotel pokazati Česniku prijateljstvo s tem, da ga je povabil k svoji ljubici v staro mesto. Tam je bila mehka posteljica in Česnik truden od dolge poti, se razume, bi bil kar najraje ostal pri novi znanki, toda težaka sta ga pregovorila, da je odšel od tamkaj še malo po mestu. Izvabila sta ga v kavarno »Univer-so«, na Vojaškem trgu, 2. Razume se,
da so tamkaj zopet lepo pili, posebno pa jim je teknilo žganje. Plačeval Jo Česnik, saj je bil bogat. In tega tudi ni zamolčal »prijateljema«. Povedal jima je vse natanko: da prihaja iz Amerike, da je zaslužil tamkaj precej denarja, ki ga je pošiljal domov. Pozabil pa tudi ni povedati, da ima v žepu 500 K. Zato pa sta se ga »prijatelja« tako trdo držala. Pili so in pili, in ko je že odbilo polnoči, jo popadel Česnika zaspanec. Naslonil se je na naslonjač in je sladko zaspal. — Okrog 1. ure je stopil v omenjeno kavarno policijski nadzornik Jernej Remec. Zagledal je v koto trojico, v sredi pa spečega Česnika. »Kaj pa delata vidva pri tem človeku?« »Ej, najin prijatelj je, pa paziva, da ga kdo ne ukrade.« Nadzornik je odšel. — Ko se je prebudil Česnik iz sladkih sanj, se je zelo začudil, ko je videl, da je sam. Kaj hoče. Poklical je natakarja, da plača in odide. Natakar pride, Česnik seže v žep, a žep je prazen; niti stotinke ni bilo nikjer. Kaj naj stori. Odšel je na policijo in je prijavil tatvino. Začela so se poizvedovanja. Kmalu je prišla polic, nadzor. Remecu na misel, da je bil morda okraden Česnik od onih dveh težakov, ki ju je videl ponoči v kavarni. Ni trajalo dolgo, in že je iztaknila enega od teh, nekega Franca Klemena, roj. 1882 v Brezovici pri Ljubljani. Bil je aretiran a je tajil, da bi koga okradel Cesnik pa ga je takoj spoznal. Klemena so takoj pridržali, pri njem pa so našli samo 71 K in zapestnico. Kam so izginili drugi denarji? Policija je dalekovidna. Pričela je opazovati Klemenovo ljubico, in ta je bila res vsa prenovljena. Okrog sebe je imela nakopičenega vse polno le-potičja. Tudi tista zapestnica, ki sc jo našli pri Klemenu, je bila namenjena njej. Policija jo je aretirala in ženska je kmalu priznala, da Ji je kupil to zlatnino njen ljubček Klemen. Klemenova ljubica se imenuje Seljak Marija roj. 1887, doma i2 Funfkirchena na Ogrskem. Zenska je prostitutka, katero je Klemen izsesaval. Seljak pa je tudi povedala, kdo da je bil z njenim ljubčkom tisti, večer. Vedela je tudi, da je Klemen izmaknil Česniku denar, od katerega je dal prijatelju Jožefu Pogo-revŠniku, roj. 1887 v Limersachu pri Celovcu, za molčečnost 100 K, poleg tega pa mu je še kupil suknjo. Po-gorevšnik je bil seveda tudi takoj aretiran, pri njem pa niso našli niti groša. — Tatovi so bili tedaj pod ključem, a kaj je pomagala vse to Česniku? Ničesar. Oditi je moral v Zagorje brez beliča. Predno pa je odšel, so mu menda dejali na policiji, da naj drugikrat, ko pride zopet iz Amerike v Trst, gre raje lepo spat v kako restavracijo, kier potrosi samo par kron. ter bo brez skrbi. Rekli so mu tudi, da gre mnogo Slovencev v Ameriko, a pridejo zopet ravno taki nazaj, čeprav imajo ostrižene brke po angleško.
Tifus v Trstu. Od sobote do nedelje se je naznanilo zopet pet novih slučajev tifusa, od nedelje do pon-deljka pa 8 slučajev.
Tržaškemu namestniku princu Hohenloheju je umrl v pondeljek šestletni sinček Henrik-Karel-Just-Marija. Otrok je zbolel na pljučnici, in v nekoliko dneh je že podlegel tej bolezni, čeprav je bil deček drugače vedno zdrav. Vsa zdravniška prizadevanja rešiti najmlajšega sinčka namestnika, so bila brezuspešna. — V sredo je bila prepeljana krsta z malim mrličkom na postajo južne železnice, od tu pa z vlakom v Steinach-lrdnlng na Štajersko, kjer bo položena v rodbinsko grobnico, ki se nahaja v gradu Friedstein.
K pogrebu pok. Turka se nam še poroča: Na pokojnikovo krsto je bilo položenih 12 veucev, med katerimi 4 z narodnimi trakovi. Vence z narodnimi trakovi je darovalo pevsko društvo »Trst« in sicer tri, odbor,' pevke in pevci, ki so jih tudi pred krsto nosili, četrti je bil od odbora Dramatičnega društva. Ko so vzdignili pred rojansko cerkvijo ra-kev, je pevsko društvo »Trst« zapelo žalostinko, a po končanem cerkvenem obredu je g. dr. Jedlovski podal pokojniku zadnji pozdrav Ro-jančanov. Ko je sprevod, ki je štel par tisoč ljudi, dospel na barkovljan-sko pokopališče, in je vidno ganjen tamošnji gospod župnik opravil svoje molitve, je spregovorit ob odprtem grobu sedanji predsednik pev. dr. »Trst« g. Kotnik, nato pa režiser Slovenskega gledališča g. Draguti-novič, ki je pokojnika v zadnjič pozdravil. Ta trenotek se je pokazala ljubezen do pokojnika, vse je jokalo, pevke, pevci, občinstvo, sploh ni ga bilo očesa, ki se ne bi solzilo. Nato je pevsko društvo »Trst« svojemu dobrotniku in prijatelju zapelo zadnjič žalostinko in pokopališče se je polagoma spraznilo.
Vabilo na Silvestrov večer, ki ga priredi pevsko društvo »Kolo« v prostorih Trg. izobr. društva, ulica sv. Frančiška št. 2. I. Spored: 1. Petje. 2. Godba. 3. Srečkanje. 4. Nemški ne znajo. (Burka v 1. dejanju.) O pol-
Is 5. Prehod iz starega v novo ta 6. Slavnosten pozdrav. 7. Ples. f—' Začetek ob 9. uri zvečer. — Vstop prost. — Vstop je dovoljen le pograbljenim ter po njih vpeljanim goltom. Odbor.
Slovensko gledališče v Trstu. V petek na Sv. Stefana dan uprizori (te prekrasna češka narodna opera v ti eli dejanjih »Prodana nevesta«, pri tej operi se poslovi od tržaškega občinstva g. Stanislav Orželski, ki Odhaja na svoj engagement v Kijev. Zvečer ob 8. uri se prvič na našem odru uprizori Finžgarjeva igra »Divji lovec.« V nedeljo dne 28. sta zopet »Divji lovec« in zvečer ob 8 V2 pa pride prvič na oder zanimiv igrokaz »Na pustem otoku«. Ta igra je spisana po romanu Julesa Vernesa »Otroci kapitana Granta« ter je ena izmed najzanimivejših iger, ker je dejanje prepleteno s pravim francoskim humorjem. Predstava je izven abonementa.
Maščevanje miljonarja.
(Povest o tem, kako se revan-šira in maščuje denarni magnat, ako .nu daste harem, v katerem je več let na tnje stroške ljubil, jedel in pil, potom politične oblasti razgnati in kako se napravi iz posojila 1500 kron v sedmih letih okroglih 9000 kron dolga. Kljub temu, da še vsako leto 400 K odplača).
Junak naši povesti je znan milijonar. •— V natančnejšo karakterizacijo bodi povedano, da je že prej premožni gospod obogatel za časa in ob priliki živahnega stavbnega gibanja po potresu leta 1895. Iz skromnih razmer je izšel, in izza časov, ko je še skakal okrog trgovskega »pudeljna«, je ohranil priljudne manire. Ni postal prevzeten v sreči in z vsakomur rad občuje, zlasti ako pričakuje od občevanja kako materi-jelno korist.
Tako je občeval prijazni miljo-nar tudi z nekim posestnikom valč-nega mlina. Od leta 1902. živela sta v prijateljskih stikih in pogosto se je vozil bogataš k dobrosrčnemu mlinarju nepovabljen jest in pit.
Mlad ravno ni več in glava mu je gola in gladka, da bi si brencelj ilomil nogo na njej. On pa je mnenja, da mu častitljiva pleša še ne pristoja, zato nosi lasuljo. Star mož je, toda srce je obranil mlado in glede zakonske zvestobe ni skrupulo-zcn.
Tako je ime! v Ljubljani ljubico. Bila je poročena; njen mož je bil uradnik, pa se je nekaj zgodilo in pobegnil je v Ameriko. Vdove pri živem možu pa stoje, kakor je znano pod posebno natančno kontrolo svojih spolnih tovarišic. Zato je umevno, da so bila v Ljubljani zaljubljenemu parčku tla prevroča. V tej zadregi se domisli zakonolomni nijljo-nar svojega prijatelja mlinarja in njegovega idiličnega mlina. Kraj se mu je zdel kakor ustvarjen za gnezdo ljubezni. Dal je zapreči. pripeljal se k mlinarju in naprosil ga je, da prevzame njegovo Fanči v popolno oskrbo. Seveda ne zastonj.
Tako je prišla dne 17. januarja 1904 Fanči v mlin. Za njo pa so prišle še niene prijateljice: Mara, dve (Mici in Matilda, hčerke pobožnega uradnika v Ljubljani. Rajsko življenje se je pričelo v mlinu. Mlin je postal svetišče ljubezni in zabave in jljudstvo ga je prekrstilo v »turški harem«. V turški harem pa ni zaha-jjal odslej samo miljonar sam, tem-.več poleg njega, očeta štirih otrok in mlinarja, očeta sedmih otrok, se je hodilo zabavat tja še nekaj drugih gospodov, namreč neki notarski kandidat, neki solicitator, neki komisar, še en bivši solicitator, neki poročnik, ki se danes ne postavlja
j več z bridko sabljico in častniško uniformo po Ljubljani. Vsa ta gospoda je jedla in pila zastonj. Ni torej čuda, da so prišle kaj kmalu posledice razkošnega življenja v obliki raznih eksekucij nad ubogega mlinarja, čigar financijelno stališče vsled nekih ponesrečenih špekulacij že poprej ni bilo preveč trdno. Dne 6. junija 1906 bi bil imel biti turški harem prodan na eksekutivni dražbi brez odalisk.	Dalje	jutri.
Najnovejša telefonska it? brzojavna poročila.
AVSTRIJSKI FINANČNI MINISTER GROF ZALESKI UMRL.
Meran, 24. decembra. Finančni minister Grof Zaleski je četrt na pet popoldne v krogu svoje družine pri popolni zavesti umrl.
PREGANJANJE RUSINOV NA OGRSKEM.
Budimpešta, 25. decembra. 29. t. in. se vrši obravnava proti Rusl-nom, ki so bili vsled narodnega prepričanja in radi krščanske vere vtaknjeni v ječo v Slgetii.
OGRSKIM RUMUNOM SE ZAČENJA DOBRO GODITI.
Budimpešta, 25. decembra. »Pesti Hirlap« potrjuje vesti, da je ogrska vlada sc Rumunom zavezala ustanoviti pet srenjskib romunskih šol, nastanitev romunskega nradni-štva hi druge ugodnosti.
K POLOŽAJU V SREDOZEMSKEM MORJU.
Dunaj, 25. decembra. Angleški predlog o egejskih otokih še sedaj ni sprejet od velesil. Kakor sc pa zatrjuje, je Italija pripravljena angleški predlog sprejeti toda le proti odškodnini za izdaje, ki jih je imela italijanska vlada z upravo Dode?(aue-sosa. Tozadevna pogajanja so v najboljšem teku.
Rim, 28. decembra. Dodckaue-sos pride pod sultanovo suverenitc-to, kakor hitro Turčija izpopolni pogodbo, sklenjeno v Lužami. (To mirovno pogodbo so Turki zdavnaj Izpolnili — toda Italija se dela neumno in pravi, da je niso, za to, da bi imela »pravico« imeti še v naprej v svoji oblasti omenjene otoke.)
VIHARJI NA SEVERNEM MORJU.
Berlin, 25. decembra. Iz Kuks-Itafiia sc poroča, da so pretekli teden na Seve/nem morju divjali grozni viharji, ki so zahtevali polno človeških žrtev. 52 nemških mornarjev je utonilo.
NOVA ŽELEZNICA BERLIN-CARI-GRAD.
Dunaj, 25. decembra. Po poročilih iz Bukarešta je bil od kralja Karola sprejet turški senator in bivši minister javnih del Pazar v zadevi, ki se tiče nemško-turških bolgarskih teženj o skrajšanju železnične proge iz Berlina do Carigrada, ne da bi šla čez srbsko ozemlje. Nova proga pojde čez Mislivico, Lvov, Čcrno-vice, Tekuci v Rumuniji. Malo Trnovo v Carigrad.
ORIJENTSKE ŽELEZNICE.
Belgrad, 25. decembra. (Izv.) Srbska vlada svojega stališča v vprašanju orijentskih železnic čisto nič ni izpremenila, kar se vidi iz pisanja njenega organa »Samouprave« ki še vedno odločno zastopa stališče da je najpravilnejša rešitev tega vprašanja odkup železnic po srbski državi; ceno naj določi haška kon-
ferenca ali pa pariška finančna komisija.
SRBIJA IN GRČIJA.
Belgrad, 25. decembra. (Izv.) četudi natančna meja med Srbijo in Grčijo pod Gjevgjelijo še ni določena, ker se ni mogel doseči sporazum, je vendar predsednik grške komisije izjavil, da grška komisija več ne obstoja. Srbski člani komisije čakajo v Solunu na navodila od svoje vlade.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Mali oglasi.
Poštna kandidatinja želi dobiti primerno — ne predrago stanovanjc pri pošteni, slovenski družini v Trstu. — Ponudbe z navedbo cene pod »Belokranjica«, Vinica pri Črnomlju.
1276—2.
Na sv. Stefana dan ples v Skork-Ijl, na Stari cesti pri »Bricu«. Sviral bo orkester iz Gorice. Toči se dobro briško ter furlansko vino. Na svidenje vsi Buci.
Delavnica za popravila mufov
in Žagarjevih čepic. Ljubljana, Stari trg. 32.
Godbo na lob
e ep tet (V)
odda SADAR, Škofja Loka.
! ? ? ? !
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da seni nakupil od gg. Drclseja in prošta Eibetta večjo množino belega in rudečega rizlinga (iakoinicnova-nega Stadtbergerja) iz Trške gore pri Novem mestu, katerega bom zajamčeno pristnega točil v
gostilni „Leon“
Florjanska -u-licei ©-
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šoiske družbe!
l&adl pozne sezije prudaimu trc v moji zalogi se nahajajoče blago, knkor
klobuke, čepice, potrebščine == zamodistinje -
po zaaižanl cezr^I
MINKA HORVAT, modistinja,
Ljubljana, Stari trg štev. 21.
Staršem — mladinoljubom — šolskim vodstvom — krajnim šolskim svetom in knjižnicam
priporočamo
»Mladinske spise“
m sicer:
1. Mišjjakovega Julčka zbrani spisi I., II., III.,	IV.,	V.	in	VI. zv.	a	1 K 50 i
2. A. Rapfc: Mladini I., II. in IH. zvezek a.................
3. E.	Gangl: Zbrani	spisi I., n. in m.	zvezek	a.
4. A	Rapč: Dane ž..............................................
5. J.	Slapšak: Turki	pred Sv. Tilnom	a	*
6. Jos. Ribičič: Kraljestvo čebel a..........................
7. Jos. Ribičič: Vsem dobrini a..............................
8. Pav. Flerč: Babica pripoveduje a..........................
9. Pav. Flere: F. Palnakovi spisi a...............................1
10. Janko Žirovnik: Narodne pesmi za mladino	I.	in	II.	zv.	a	—
	1		50
i	1		50
	1		—
•	1	r>	20
.	—		80
.	1		—
.	—		60
«	1		—
a	•—	in	20
tl
priredi
na Štefanov dan
s plesom.
Sviia Ljub. društ. orkester.
Vstcp prost.
Za obilno udeležbo se priporoča	restavrater.
Slo?enski etniji!
Ali iinate že .Slovenske narodne pesmi za citre In petje?* Ali že veste, da je pred kratkem izšel IV. zvezek, ki se znatno odlikuje po obliki in po vsebini?
Ako še nimate teh zvezkov, naročite jih s poštno nakaznico. Vsak zvezek je po 2 K, vse štiri pa dobite za 7 kron.
Imam pa dva naslova: Ivan Ki-ferle, Ljubljana, Krojaška nlica št. 8, IL nadstr. (tukaj stanujem), Ivan Ki-ferle, Medvode, Kranjsko (tukaj pa službujem).
Prvi naslov je bolj gosposki, drugi pa je bolj praktičen, ker je krajši.
Ste razumeli? Da. Priporočam »el
5?
Dober cen premog vseh vrst
pr
Fran Uher, špediter
Ljubljana, Šelenburgova ulica 4.
Koks. | telefon see. j Briketi.
im i
Ker je preostalo še mnogo blaga se bode radi generalne inventure razprodajalo po najnižjih cenah. Kakor na primer zimske suknje prej K 40 — K 50, sedaj K 20 — K 24, Moderni raglani in obleke, prej po
K 30 - K 60, sedaj K 15 - K 25« Istotako se prodaja damska konfekcija pod polovično ceno.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljara, Mestni trg 5.-6. v	Telcphon	132.
: \
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima nainovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine.
Notni stavek.
Litografija.
MII
Ceue najnižje!
SB
rb