OGLAŠAJTE V najboljšem slovenskem časopisu v ohiju Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI I®"' LETO XXXIII. ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER of ohio ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), MARCH 15, 1950 ŠTEVILKA (NUMBER) 52 ^ov GROB MEVŠEK ^^^I'uarja je umrl v šek u- 5^^' Joseph Mev-CWo/ podlegel srčni hibi. V ^c'andu je ^adnjih bival dolgo let, let pa v Marylandu. služil pri z v 2 jeno Mav« J Ta.. dva sinova Richard . 2apui častmi. soprogo Bertho, ro- "k-žavi in v Clevelandu Frances Rotar, v brata Leo Lee in Mrs. Mary Rotar. Pogreb Po kovic^^^ Anne Mlat- ob 9 .^^ši v četrtek zjutraj lega zav ^ ^'^dinovega pogreb-%rbv ^ IG- 62 SL, Calvary. denar za svoje žene ^ila, .policija je danes izja ^^gtiil ®^ward L. Brandt KeV qv Tr. , ' Vida in nato na po- De- Srebne $5,000 za po- svoje žene, tri- (etrt Zd: Ure zatem pa je zeno je star 66 let, je "'Qjo 60 w z&kaj je ustrelil Je staro ženo, s kate- zivel ■Sfto 2 • ^^konu 40 let. So-izjavo med za-^^Pira " ^ nikoli prišlo d o Dr. rimsko-ka-]G denar izročil ^®yu 2 „ ^"Pniku Rev. Maho-^ jih porabi 6. ® stroške njegove že- '^^Mt izjavila, da je dr. r Ukva obravnavo, ker "^^iani ® protipostavnim jem narkotikov. Uradu smo prejeli Frank Uoi. od sledečih: Westport Ave., V Rnri*v.i« ^ spomin pokojne otroke v domovini; \ ? Pretnar, 723 E. K Wolp, ^ spomin pokojne- X Mrs. Do- !t piL Midland Ave., ''jo, ijj g. — za slepe ^ 2a knjižno kampa- v domovini je ŽN- lfs""-- Lom« intihi 8IK>min pokoj- k ^ Cfrajzarja; in $5 Ludvik Vrček, AhJ'iGeea ' O., v spomin na Ark^ga u., v spo Ave. SSupKunčič vsem za veli- Clevelandu Cleveland dospela C' Cr""' j-P""'"!, mi. ameri- I^Ža, ^°i"anda na Dalj-»J ' v Zedinjenih demokracijo. %i. ^ Ostali v Clevelandu Oj> do 29. aprila je proglasil za OBSOJENI SOVJETSKI DIPLOMAT GUBICEY JE NAZNANIL, DA SE NE 80 VRNIL Y SOVJETSKO ZVEZO NEW YORK, 14. marca—Na 15 let zapora obsojeni sovjetski diplomat Valentin Gubičev je danes naznanil, da se ne bo vrnil v Sovjetsko zvezo, ampak da bo ostal v Zedinjenih državah in se na apelacijski sodni j i boril proti obsodbi. Gubičevu so dali priliko, da zapusti deželo, če se želi izogniti zaporni kazni. Sprva je na ponudbo pristal in naznanil, da bo odpotoval prihodnji ponedeljek s poljsko prekooceansko ladjo "Batory." Danes pa je svoje stališče spremenil. Odvetnik sovjetskega diplomata je izjavil, da bo Gubičev zahteval, naj mu apelacijska sodnija določi poroštvo, da bi se lahko zagovarjal na svobodi. Vlada je dala Gubičevu dva tedna časa, da zapusti deželo. Toda odvetnik Pomerantz je naznanil, da bo njegov klijent ostal tudi čez to dobo in se poslužil svoje ustavne pravice priziva. Obenem je zanikal govorice, češ da bi Gubičev rajši bil v Ameriki v zaporu, kot pa v Rusiji na svobodi. Gubičev se sedaj nahaja v federalnem zaporu. Sodnik Ryan, ki ga je obsodil na 15 let ječe, bi v ponedeljek spremenil njegovo kazen, če bi Gubičev bil pripravljen zapustiti deželo. V zvezi a naznanilom j^ ameriški državni tožilec Saypol izjavil, da se Gubičevu ne bo prizanašalo in da če želi vložiti pri-ziv, se bo moral zagovarjati v ječi. Nenadani sklep Gubičeva je povzročil veliko presenečenje. Pričakovalo se je, da bo zadeva zaključena, ko bo odpotoval v svojo domovino. S sovjetskim diplomatom je bila obsojena na 15 let zapora tudi bivša vladna uradnica Miss Coplon, za katero je sodnija določila ^40,000 poroštva. Sorodniki Coplonove so zbrali nekaj nad $20,000, toda ker to ni dovolj, se bivša vladna uradnica še vedno nahaja v zaporu. Senator napada Achesona WASHINGTON, 14. marca — Republikanski senator Wherry je danes v zvezi s sklepom Gubičeva, ki želi ostati v Zedinjenih državah, ostro napadel državnega tajnika Deana Achesona in zahteval, naj poda ostavko. Wherry je izjavil, da jo je državni tajnik v zvezi z zadevo Gubičeva popolnoma polomil. Še bolj oster je bil komentar republikanskega kongresnika Browna, ki je rekel, da bi si Ze-dinjene države morale prizadevati, da zamenjajo Gubičeva za Vogelerja, ki je bil na Madžarskem obsojen na 16 let zapora, za nameček pa naj dajo še Achesona. MEHIŠKA VLADA NE ŽELI BEGUNCEV MEXICO CITY, 14. marca.— Mehiška vlada je odločno zavrgla predloge, da se v Mehico, neglede na obstoječe zakone, pusti večje število beguncev. Mednarodna organizacija za begunce je zaprosila že parkrat mehiško vlado, naj stori izjemo za begunce. Toda vlada je vedno zavračala te prošnje in odgovarjala, da ne bo pustila beguncev na noben drug način v deželo kot pa potom sedanjih zakonov za vselitev tujcev. Bivši uradnik Državnega oddelka je baje "rdeč" WASHINGTON, 15. m»rca -Senator Joseph McCarthy je da nes izjavil, da se je bivši uradnik Državnega oddelka Gustavo Duran boril v španski civilni vojni proti Francovim fašistom in da ga je armada označila za "sovjetskega agenta." Duran je bil pomočnik pri pomožnemu državnemu tajniku za zadeve južne Amerike. Službo pa je pustil leta 1946. Soglasno z obtožbami McCar thyja je Duran sedaj uradnik Mednarodne organizacije za begunce. Bivši državni uradnik je naj novejša žrtev razkritja senatorja McCarthyja, ki je že imenoval par visokih uradnikov kot komunište" odnosho "sopotnike." McCarthy je imenoval tudi člana ameriške komisije pri Združenih narodih dr. Harlow Shapleya, ki da ima "dolg in zanimiv" rekord s "komunističnimi frontovskimi organizacijami." Duran je že 12. februarja, ko ga je McCarthy prvič imenoval, zanikal obtožbe. Rekel je, da je za časa španske civilne vojne bil častnik v legalni španski republikanski vojski. ŠE VEDNO MOLIJO ZA SPREOBRNITEV RUSIJE WEST POINT, la., 14. marca — Vernike tukajšnje fare Sv. Marije so danes ponovno molili, da bi Bog spreobrnil Rusijo in jo vrnil v naročje zapadne civilizacije. Kot je naznanil Rev. Wagner, župnik cerkve, bodo verniki nenehano molili za spreobrnitev Rusije, kakor so molili že od 1. marca. Župnija je razdeljena v 31 skupin in vsaka skupina bo molila posamezno. češki zunanji minister Clementis podal ostavko PRAGA, 14. marca — Češkoslovaški zunanji minister Vladimir Clementis je danes podal ostavko na svojem položaju. Predsednik republike Gott-vi'ald je ostavko sprejel in imenoval za novega zunanjega ministra Viliama Siroky, ki je bil zastopnik zunanjega ministra. Novi zunanji minister je član Komunistične stranke. Uradna češkoslovaška časnikarska agencija je naznanila, da je Clementis zaprosil Gottwalda, naj sprejme njegovo ostavko na seji vlade, ki se je vršila danes. Zapadni krogi so širili govorice, da je baje Clementis bolj naklonjeno zapadu in da je tudi naklonjen "titoizmu," kar pa je bivši zunanji minister zanikal. Clemenatis je še vedno član parlamenta in se domneva, da bo dobil drugi položaj. Registrirajte se, če hočete voliti Državljane okraja Cuyahoga se opozarja, da bodo 2. maja t. 1.1 primarne volitve. Vsi oni državljani, ki niso registrirani, to je oni, ki so se od časa zadnjih volitev preselili, postali nanovo državljani ali pa so postali pol-no-letni, se morajo najprej registrirati. Volilni urad v mestni dvorani, soba št. 119, bo odslej odprt v to svrho vsak dan do in vključi-vši 22. marca. Uradne ure so od 8:30 zjutraj do 4:30 popoldne, v soboto do poldne in na 20., 21. in 22. marca pa bo ta urad odprt do 9. zvečer. Ne zamudite prilike registrirati se, če hočete voliti 2. maja. Primarne volitve so važne in sleherni državljan in državljanka bi se jih moral udeležiti. Konservativci niso uspeli, da bi v Angliji povzročili krizo vlade Domače vesti Seja odbora izletniške farme Redna seja odbora ih zastopnikov izletnih prostorov SNPJ se vrši v četrtek zvečer ob osmih v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Prosi se vse zastopnike in odbornike, da se seje gotovo udeležijo. Vrnila iz bolnišnice Iz bolnišnice se je vrnila na svoj dom Mrs. Frances Maček izChardon, Ohio (ne Frank Maček kot je bilo napačno poroča-no). Zahvaljuje se vsem za obiske, darila, cvetlice in voščilne kartice, ki jih je prejela. Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo na domu. Bolezen Na domu se nahaja pod zdravniško oskrbo Mrs. Josephine Dolšak, 445 E; 200 St. Padla je na stopnicah pred mesec dni. Zahvaljuje se za obiske in kartice, ki jih je bila deležna. Priporoča se še za obiske. Želimo ji skorajšnje okrevanje! V bolnišnici Mrs. Mary Tolar (Bunny), soproga Joe Tolarja ter hči poznane družine John in Anna Zaic iz E. 157 St., je bila včeraj odpeljana v Warrensville bolnišnico. Prijateljice in znanci jo lahko obiščejo vsak dan od 2. do 4. ure ter od 7. do 8. ure zvečer. Nahaja se v istem oddelku kot Miss Jean Remic. Lahko se jima tudi piše, kar jima bo prav gotovo ugajalo. Redna seja Nocoj ob osmih se vrši redna seja društva Waterloo Grove, št. 110 WC v navadnih prostorih Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Članice so pro-šene, da se gotovo udeleže, ker se bo ukrepalo o veselici, ki se vrši v nedeljo zvečer, kakor tudi o drugih važnih zadevah. Pozdravi Iz sončne Floride pošiljate le-j)e pozdrave vsem številnim prijateljem in znancem Margaret Završnik iz Jenne Ave, in Gertrude Potočnik iz Woodworth Rd. Posebno pa pozdravljate in se zahvaljujete igralcem v igri "Volkodlaki," kakor tudi vsem onim, ki so jima poslali pozdrave s željo, da se kmalu zdrave vrnete v njih sredo. GENERAL MOTORS JE IMELA REKORDNI PROFIT General Motors Corp. je včeraj naznanila, da je v letu 1949 imela rekordni dobiček v znesku $656,434,232. Leta 1948 so dobički korporacije znašali $440,-447,724. JESSUP ZANIKAL OBTOŽBE McCARTHYJA PARIZ, 14. marca. — Ameriški ambasador in vodilni diplomat pri organizaciji ZN dr. Philip Jessup je danes odločno zavrgel obtožbe senatorja Mc-Cartyja, da je baje bil prijateljsko naklonjen komunizmu. ODBOR PORAZIL ŠOLSKO PREDLOGO WASHINGTON, 14. marca. — Kongresni delavski odbor je danes porazil zakonsko predlogo, na osnovi katere bi se odobrilo $300,000,000 za vzdrževanje javnih šol. Predloga je bila poražena vsled trpkega spora, ki so ga povzročili rimsko-kato-liški voditelji, ko so zahtevali, da se odobri pomoč tudi njihovim župnijskim šolam. TRI DRUŽINE ŽIVELE NA ISTEM PODSTREŠJU SPRINGFIELD, Mass., 14. marca. — Tukajšnji zdravstveni inšpektorji so danes na podstrešju neke trinadstropne hiše našli trL družine z vkupno 17 članov. Družine so živele na podstrešju, ker niso mogli dobiti bolj udobnega stanovanja. TAFT KRITIZIRA VLADNE DOLGOVE DEFIANCE, O., 15. marca— Ohijski republikanski senator Robert A. Taft je danes izjavil, da bo vlada popolnoma demorili-zirala ljudstvo, če bo še nadalje trošila več denarja kot pa ga prejema. . "Ko bo enkrat kongres sprejel stališče, da mu ni potrebno vračati dolgove, ne bo nobenih meja, do katerih se ne bo moglo zvišati primanjkljaj," je izjavil Taft. LETALCI SE REŠILI ALBOQUERQUE, N. M., 14. marca—Dva jet letala sta danes trčila v zraku in se razletela. K sreči so se vsi trije piloti letal lešili s skokom s padobranom. Dva letalca sta dobila le manjše praske, tretji pa je popolnoma nepoškodovan. LONDON, 14. marca—Laboritska stranka premij er j a Attleeja je danes porazila že tretji poskus konservativcev, da se vlado prisili naj poda ostavko. Churchillova stranka si pri-,--- zadeva, da bi v parlamentu po-1 Lastllik treh radlo Naročajte, širite 'Enakopravnost!" in čitajte Katoliški duhovnik se izognil tožbi Bivši član ohijske zbornice Lody Humi je včeraj umaknil tožbo proti direktorju cleveland-ske katoliške Holy Name Society Rev. Edwardu J. Halloranu. Naznanjeno je bilo, da je med Hum-lom in Rev. Halloranom bila sklenjena poravnava. Father Halloran je bil tožen za $100,000 odškodnine, ker da je baje aprila meseca leta 1948, ko je Humi bil kandidat za demokratsko nominacijo v 21. kongresnem distriktu, obrekoval Humi. Poraženi kandidat je v tožbi zagotovil, da je vsled pisma Rev. Hallorana, ki je bilo deljeno vernikom v katoliških cerkvah, izgubil na volitvah. Soglasno s poravnavo je father Halloran sprejel Humlovo izjavo, da slednji ni nikoli bil komunist, da ni komunist sedaj in da ni nikoli simpatiziral s kakšno komunistično stvarjo. vzročila vladno krizo, v upanju, da bo sestavljena koalicijska vlada, v kateri bi tudi oni imeli svoje člane, ali pa da bodo razpisane nove volitve. Danes so konservativci napadli vlado v zvezi z izdatki. Toda ■parlament je s 308 proti 289 glasovom porazil njihov predlog, da se vladi izrazi nezaupnico, ker se v preteklosti ni držala v mejah budžeta. Če bi laboriti izgubili na nocojšnjem glasovanju, bi vlada bila prisiljena podati ostavko, kar bi pomenilo, da bi se celo moralo razpisati nove parlamentarne volitve. Laboriti imajo le šest glasov večine, toda opirajo se na glasove drugih manjših strank, posebno na glasove liberalcev. Pri dveh prejšnjih poskusih konservativcev so morali laboriti pripeljati v parlament na glasovanje celo svoje bolane poslance, da bi dobili potrebno večino. Par ur pred glasovanjem je finančni tajnik Sir Stafford Cripps izjavil, da se bo moralC) brzdati zdravstveno službo, ker da preveč stane. Poleg tega je Cripps opozoril, da se bodo posamezna ministrstva morala držati svojih proračunov. Pričakuje se, da bo minister za zdravstvo Bevan, katerega se smatra za najbolj levičarskega ministra v vladi, viharno zagovarjal vladni zdravstveni program. Bevan je predlog konservativcev, za nezaupnico vladi zaradi prevelikih izdatkov označil za "prikrit in strahopeten napad na državno zdravstveno službo." NEMIRI V ITALIJI BENETKE, 14. marca—Policija je danes streljala na stav-kujoče delavce v tovarnah Breda in resno ranila štiri. Dva delavca se nahajata v kritičnem stanju. Razstava mode v SND Nocoj se v avditoriju Slov. nar. doma vrši svojevrstna razstava mode v opravi za neveste, družice, ženine in tovariše. To predstavo ali "Fashion Show"; kot se imenuje, prirejajo lastnice trgovin v naselbini. Razstava poročnih oblačil bc pod vodstvom Mrs. Carole Traven, lastnice Caro-Fran Bridal Shoppe na Superior Ave., in Norwood Men's Shop, katero vodi Johnny Kovačič. Druga oblačila v najnovejših stilih bodo predstavljena pod vodstvom Mrs. Violet Antončič, lastnice Vi-Martin Style Shoppe na 68 St. in St. Clair Ave. Krasni kožuhi bodo tudi imeli svoje mesto na razstavi in za te bo odgovorna Kindig Fur Co. iz Barberton, O., ki je last Slovenke. Pri razstavi bodo sodelovali tudi naši slovenski cvetličarji, ki bodo opremili "neveste in družice" z šopki. Vspored bo vseboval petje in godbo in oddane bodo nagrade. Vstopnina je popolnoma prosta in pričetek razstave je ob osmih. Vabi se žene in dekleta, kot tudi moške in fante na udeležbo. postaj obtožen, da spodbuja predsodke LOS ANGELES, 14. marca— Komentator Clete Roberts je danes na zasliševanjih pred Federal Communications Commissions pričal, da je lastnik treh večjih radio postaj v Zedinjenih državah leta 1947 izjavil, da je v teku velika zarota, da bi "si Žid je polastili deželo." Roberts je pričal proti George A. Richardson, ki kontrolira radio postajo KMPC v Los Ange-lesu, WJR v Detroitu in WGAR v Clevelandu. Po njegovih izjavah smatra lastnik radio postaj, da so "vsi Židje komunisti, komunisti pa večinoma Židje." Zasliševanja se vodijo v zvezi z obnovo dovoljenja, ki ga zahteva. Richards. Organizacija The American Jewish Congress je zahtevala, da se omenjenemu lastniku odvzame licenco. Proti Richardsu so pričali tudi drugi komentatorji in časnikarji. Soglasno z izjavo Rob-ertsa je lastnik postaj vedno s p o d b ujal radio-komentatorje, naj učijo izgovarjati besedo "re-pubUkanec," da bi v oddajah zvenela čim lepše. Vztrajal je tudi, da morajo komentatorji v neugodni luči predstavljati Rooseveltove. Kot je rekel Roberts, mu je celo nekoč svetoval, naj potom radia razširi izmišljeno vest', da bosta "Mrs. Roosevelt in Henry A. Wallace kandidirala na istem tiketu." "Dobil sera navodila, naj vedno povežem Wallacea in Rooseveltove s komunisti," je izjavil Roberts. Radio-komentator je na pričanju povedal, da se je enkrat uprl tem navadam in opozoril lastnika postaj, da krši dogovor s Federal Communications Commissions, na osnovi katerega je dobil dovoljenje za obratovanje postaj. Richards pa je odgovoril: "Naj hudič vzame Federal Communications Commissions! Naj nam kar vzamejo dovoljenje. Pojavili se bomo s plapola-jočimi zastavami!" Kot dokaz je radio komentator predložil številne notice, ki mu jih je pošiljal lastnik postaje in s katerimi mu je dajal navodila, na kakšen način naj širi predsodke proti posameznim osebam in skupinam. 2IDJE SE NE BODO VRNILI WASHINGTON, 14. marca — Major Abraham S. Hyman je danes v svojem poročilu izjavil, da se verjetno niti eden Žid ne bo vrnil v Nemčijo. Nemški voditelji so apelirali na nemške Žide, naj se vrnejo, toda po mnenju majorja bo ta apel brez vsakega učinka. SURPLUSNI KROMPIR BO POSLAN ŽIDOM SEARPORT, Me., 14. marca. Grška tovorna ladja "Kassos" je danes bila natovorjena z 200 vagonov krompirja, ki ga je izraelska vlada kupila od Trgovinskega oddelka po ceni 1 cent za bušelj. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 15. marca 1950 ''ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) . ___________________________________________________$8.50 For Six Montlis—(Za šest mesecev) _____________________________________________ 5.00 For Three Months—(Za tri mesece)__________________________________________________ 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: For One Year—(Za eno leto) __________________________________________________$10.00 For Six Months—(Za šest mesecev)_____________________________ 6.00 For Three Months—(Za tri mesece)__________________________________ 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. DRŽAVNI TAJNIK ACHESON 0 NASI ZUNANJI POLITIKI Nedavne "informalne" omembe ameriškega državnega tajnika Achesona o naši zunanji politiki v splošnem in o naših odnosih s Sovjetsko zvezo posebej, so tolike važnosti, da jih v tem članku v znatnem obsegu citiramo. Tajnikove omembe so izzvale predloge prednesene po senatorju Brien McMah'onu in Millard E. Tydingsu. Oba senatorja priporočata nove dogovore s Sovjetsko zvezo, ker je zdaj jasno, da imati obedve deželi atomske bombe. Senator McMahon sugestira 50-milijardski program za svetovno obnovo v zameno za res veljaven dogovor glede atomske kontrole. Senator Tydings priporoča sklicanje svetovne razorožitve-ne konference. Mr. Acheson je dejal, da smatra obedve priporočili kot odraz "znabiti najgloblje želje ameriškega ljudstva in kot naj temelj itejšo objektivo ameriške zunanje politike, katera stremi za mirom." "Ako dosežemo naš cilj z dogovorom," je dejal Acheson, "bi seveda to bilo močno %aželjeno in doseženo na preprost način. Ali mislim, da so nas štiriletne izkušnje naučile, da je to nemogoče. . . Razmotrivajoč pot kateri mo-] amo slediti v svrho dosege miru, menim, da moramo predvsem razumeti naturo sovjetske vlade, s katero imamo opravka v tem slučaju. . . in uverjen sem, da ste si na jasnem, da je poglavitna karakteristika sovjetske vlade njena namernost. Odločena je, da doseže določene rezultate, ki jih hoče doseči. . . "Po drugi strani smo tudi ^ahko že opazili tekom zadnjih nekaj let, da je sovjetska vlada zelo realistična in ponovno smo se že lahko prepričali, da se kaj lahko prilagodi dejstvom, kadar ta zanjo nekje obstajajo. Dalje smo mogli videti, da so koristni dogovori s Sovjetsko zvezo, ako slonijo na dejstvih ali obstoječi situaciji, kjer pa tega ni, dogovori z njimi ne pomenijo nič." Svoja izražanja je tajnik Acheson podprl z dejstvi—z Berlinom, Grčijo in Turčijo, kjer je Sovjetska zveza skuhala doseči svoje cilje "s pretnjami, silo ali pa sabotažo." Kakor hitro pa se je situacija spremenila spričo trdega nastopa, se je sovjetska politika temu prilagodila. Nasprotno se je dogodilo v Kitajski, "kjer najboljša prizadevanja vseh niso producirala sile, ampak šibkost." Državni tajnik je dalje naglasil še druge situacije in poskuse raztegnitve možnosti dogovora. Pokazati moramo v vsakem slučaju jakost namesto šibkosti, kot sedaj maršik-je še obstaja. Naglasi! je, da skušamo v Nemčiji in na Japonskem ustvariti področja jakosti s pospešen jem demokracije in ekonomske obnove; v zapadni Evropi pa potom ekonomskega obnovitvenega programa. Severno-Atlantskega pakta in programa vojaške pomoči. Cilj ustvaritve takih predeli j sile je zapopaden v Programu štirih točk—v območju katerega se nudi tehnična pomoč predel jem z nerazvitimi viri. Ko je tako ilustriral način, potom katerega skuša naša dežela razširiti možnosti za morebiten sporazum z Rusijo, je Mr. Acheson dejal: "Ni mi potrebno ponavljati . . . dejstev izvirajočih iz zadnje vojne in iz časa pred vojno in med vojno, ko se je položaj marsikje poslabšal v prid Sovjetske zveze, ki je take prilike povsod po svetu izkoristila. V Aziji, v Evropi ... je našla vabljive prilike ribarjenja in se jih je tudi poslužila. Zahtevati od sovjetske vlade, naj neha ribariti, bi pomenilo toliko, kakor če bi zahtevali z argumenti od reke, naj se ustavi. Reko lahko zajezite, jo izkoristite v koristne svrhe, ne morete pa voditi argumentov z njo, ker tekla bo svojo pot naprej. "Delovali bomo torej, kot sem že omenil, da spremenimo položaj in ojačamo šibka predel j a ter s tem zmanjšamo možnosti ribarjenja v kalnem. Kolikor pa se sporazuma tiče, smo mislim spoznali, da po tej zadnji vojni nismo mogli priti do tega, da sklenemo mir s svojimi prijatelji, da o sovražnikih niti ne govorimo." Državni tajnik se je tekom svojega razgovora s časnikarji dotaknil tudi vodikove bombe in javne diskuzije izvirajoče iz odloka, da se v potrebi to bombo uporabi. "Ljudstvo je zaskrbljeno," je dejal Acheson, "in po pravici, ker obstoja možnost razvitja novega in strašnega orožja. To je naraven in trezen odziv v očigled tega resnega lakta. Ali . . . dejstvo, da zna biti bodoča vojna strašnejsa nego vojne v prošlosti, ne spremeni laktov, ki sem se jih dotaknil v tem razgovoru z ozirom na težave pri prizade- Po 22 letih na obisku v rojstni domovini Milan Medvešek ri ie res lepo in moderno po- 19 i Ohrid je staro zgodovinsko j mesto ob jezeru istega imena,' oboje pa leži visoko nad mor-1 sko gladino in tako rekoč v! senci albanskih in grških gora. i Na eni strani se gradi s hitrim tempom novo in moderno me- i sto, na drugi pa vidite tesne j ulice s hišicami, katere so bile I izgrajene pred mnogimi stoletji. | Tudi v tem mestu so se skozi! stoletja bili razni narodi in po-; vrhu turška in krščanska vera.; Mesto je kar posejano s stari-1 mi cerkvami, katerih je 36, kar; je izredno veliko za tako majh- j no mesto. i V Ohridu je bila ustanovi je-i na tudi prva univerza na Bal- j kanu, na kateri sta poučevala! sv. Klement in Naum. Nad me-1 stom se dviga velikanska trd-; njava, katera je bila priča mno- j gih bojev, a ne samo v starem! in srednjem veku, ampak tudi I v novem. Samo od leta 1912 do 1918 je bilo mesto trikrat v vojni. Nad Ohridom so gospodarili Turki do leta 1912. Prebivalstvo je mešano; Makedonci, Bolgari in Albanci. Danes je Ohridsko jezero eno prvih jugoslovanskih turističnih krajev. Klima je imenitna, krasna naravna lepota in izbor-ne ribe. Kadar bodo postavljeni primerni hoteli in druge udobnosti, bo to mesto še veliko bolj cvetelo kot sedaj. Sicer pa smo videli krasne nove zgradbe, katere pa še tedaj niso bile končane. Če bi še kdaj šel na obisk j v Jugoslavijo, bi to starodavno | zgodovinsko mesto vsekakor' ponovno obiskal in se ga malo i bolj ogledal, zlasti pa njegove | zgodovinske znamenitosti. | Z motornim čolnom smo se j odpeljali po jezeru na drugo j stran obale, kjer smo si ogle-j dali počitniški dom in dečji j dom ter druge zgradbe, katere I potrjujejo, da se Ohrid dviga iz; svoje nekdanje pasivnosti. 1 Kakor povsod, tako smo tu-j di tu srečali več oseb, katere I imajo sorodnike v Ameriki. Ne-1 nadoma sem se znašel med šti- i rimi ženskami, katere so takoj; spoznale, da sem "Amerikanec", in mi naročale pozdrave za so-, l odnike v Chicagu, Detroitu in j j)0 drugih ameriških mestih. | Ena izmed njih pa me je prosila, naj bi poiskal njenega očeta, kateri se ni zglasil že 15 let. Po-1 dobnih primerov sem naletel tudi po drugih krajih. Mož je odšel v Ameriko in pozabil na ženo in otroke. Kako more človek zatajiti svojo kri, pozabiti na svojo družino, mi je bila vedno največja uganka. Imeno-! vane ženske sem vprašal, kako j kaj živijo. Pričele so mi zatrje-1 vati, da z veseljem gradijo "so- j cializem" in da SQ imajo danes] bolje kot v stari Jugoslaviji, to-1 da delajo pa zelo trdo. j Na ohridskih ulicah smo vi-j deli tudi več muslim&nk z zagr- j njenimi obrazi. Mlade musli-j manke se več ne držijo te zapovedi muslimanske vere, stare pa še vnaprej vztrajajo, ravnati se po zapovedi svoje vere. Oblasti sicer poudarjajo, da je ta verska kaprica smešna i n poniževalna za muslimanke, toda vse to menda dosti ne pomaga pri starih ljudeh. Naš čas je bil odmerjen in tako smo se odpeljali proti La-zaropolju, katero mesto leži 1,100 metrov visoko nad morsko gladino, torej na vrhu visoke planine. V Lazaropolju je prebivalstvo stoodstotno orga- nizirano v kmetsko-delavski zadrugi "Koče Racin", katere po svoji vzornosti in vodstvu slovi po vsej Jugoslaviji. Predsednik te zadruge je izredno zmožen mož Taško Grujevski, toda ne samo zmožen, pač pa naravno inteligenten, simpatičen in korajžen. Mnogi imenujejo La-žaropolje kot sedmo jugoslovansko republiko, mladega Grujev-skija, kateri je močan kot Her-kul, pa predsednika lazaropolj-ske republike. Pot na Lazaropolje je bila izredno zanimiva. Tako rekoč ob slehernem koraku opaziš sledove turške dediščine; v noši, običajih prebivalstva in v zuna- i njih potezah naselj in domov. I Kakor sem že omenil, poleg Bosne je Makedonija edina republika, kjer vidiš muslimansko žensko zakrito s feredžo. Južna Makedonija ima le malo dobre zemlje, zato pa oblasti polagajo veliko važnost na razvoj industrije in zaeno upelja-vajo namakanje zemlje, kjer je le mogoče. Veliko pridelajo tobaka in opojnega maka. Videli smo tudi riževa in bombažna polja. Makedonija ima tudi precej živine, posebno pa ovac. Ko smo se peljali na Lazaropolje, sem si zapomnil le malo mest in krajev, kajti pričela me je zelo mrzlica tresti, tako da sem mislil, da bom resno zbolel. Spominjam se le, da smo se peljali skozi slikovito sotesko ob reki črnem Drinu in skozi kraje, katere zlasti dobro pozna rojak John Divjak iz To-ronta, saj je tam pred mnogimi služil vojake in doživel marsikatero dogodivščino. Pravil nam je, kako so mu Turčinje razbile nos, ker so ga zasačile, ko jih "špejal", ko so se nage kopale, dalje, kako je zagrozil nekemu Turčinu, da ga bo ustrelil, če mu ne dovoli, da bi jahal njegovega osla. Mirko Kuhel je dejal, da bo te Divjakove dogodivščine natančneje opisal. Mračilo se je, mi pa smo morali dospeti še tisti večer na Lazaropolje. A ni se samo mračilo, pač pa je pričelo deževati in snežiti, naš avtobusek pa ni imel niti okenskega brisača! Pot je bila silno strma in ozka in se je vila nad globokimi soteskami in dobesedno nad ogromnimi prepadi. Te vožnje ne bom nikdar pozabil, dokler bom živel, a ne samo jaz, ampak tudi ostali delegati ne. Brisali smo okna in strmeli ven — v strme prepade! Avto je stokal in se po polževo plazil ob obronkih globokih strmin. V avtomobilu je vladala smrtna tišina — nihče ni zinil besede! Mene je še naprej tresla mrzlica in rojak Divjak se je stiskal k meni, da bi me malo ogrel. Nevarne vožnje ni hotelo biti konec, smrtna tišina je Ž3 naprej prevladovala. Nenadoma pa sta šofer Pančo in naš spremljevalec Blagoj Popovski pričela peti glasno makedonske pesmi. Hotela sta nas zmotiti, da ne bi mislili na nevarnost. Toda tudi šoferju je večkrat postalo vroče, ko je na ozkih ovinkih skalovje zazijalo pred njim in je moral Popovski podlagati kamenje pod kolesa, da ne bi avtomobil ritensko zdrsnil navzdol. Naš avtobusek je končno le sopeče pristokal na vrh gore, kjer je obsežna planota, na njej pa slovita vas Lazaropolje. La-I zaropoljčani so nas čakali pred! novim Zadružnim domom, kate-! vanjih za dosego miru. Navzlic vsemu moramo ostati mirni in hladni, še mirnejši nego smo bili prej, kajti odgovornosti in posledice nemožnosti ohranitve hladnokrvnosti bi mogle biti sedaj mnogo, večje in mnogo strašne j še nego kdajkoli." Ob zaključku svoje časnikarske konference, je državni tajnik dejal, da je pot k miru dolga in polna težav v svetu kakršen je danes. Vendar, mi ne smemo niti za trenotek pomišljevati in dvomiti v možnost dosege tega cilja. —Common Council ri je res lepo in moderno poslopje. Naj tu omenim, da so se mi videli ti zadružni domovi v raznih vaseh preveč lepi in moderni z ozirom na primitivnost ostalih hiš v naselju. Sprejeli so nas zelo prisrčno. Ti preprosti ljudje so mi takoj ugajali, posebno pa predsednik kmečko-delavske zadruge Taško Grujevski. Takoj so nas odpeljali v Zadružni dom in postregli z večerjo. Mene je skrbelo, ker me je še vedno tresla huda groznica. Sedel sem poleg zgovornega predsednika te "sedme jugoslovanske republike" in se z vso močjo sili, da bi sledil razgovoru. Blagoje Popovski, urednik "Slobodne Makedonije", je pojasnil, da so me zdelale ohridske ribe. Tedaj pa je Taško dejal, da me bodo Laza-ropoljčani kaj hitro ozdravili. Naročil je šumadijski čaj in kuhano vino. Šumadijski čaj imenujejo zavreto žganje. "Pij, Milane, pij!" me je pozival Taško. In res sem pil in se kmalu počutil precej dobro. Nato pa so prišli v dvorano mladi Lazaropoljčani in zado-nela je makedonska pesem, ka tera je zelo otožna. Ta otožnost ima nedvomno izvor v tragični zgodovini tega naroda. Toda pe li so zelo lepo, zlasti pa mi je je ugajala "Bolen mi leži", katero lepo zapojejo tudi naši Prešernove! v Chicagu. Makedonci so se nemalo začudili, ko jim je pričel pomagati peti to pesem tudi Mirko Kuhel. Mirko je tudi na ta večer, 8. novembra, praznoval svoj rojstni dan. Potem pa se je oglasila harmonika. Mladi Makedonci in Makedonke so stopile v vrste in zaplesale kolo. šumadijski čaj je že dobro pregnal mojo groz-nico in na povabilo šjem se pridružil plesalcem kolk: Tov. Divjak se je kaj hitro pridružil mladim Makedonkam, potem pa sem pomagal tudi jaz. Majhno in stasito dekle mi je zatrjevalo, da dobro plešem, jaz pa sem pobrcal ,z nogami in premišljal, kaj bi dejala moja Ann, če bi me videla plesati kolo s temi brhkimi Makedonkami. Naj-biže bi vprašala, kdaj me bo že pamet srečala. Naj bo tako ali tako, šurpadijski čaj me je popolnoma ozdravil, tako da sem se drugi dan zopet dobro počutil. Večina delegacije je prespala v hiši predsednika Grujevskija. Drugo jutro pa smo si ogledali zadružno življenje prebivalstva na tej visoki planoti. O njihovi zadrugi "Koče Racin" bi lahko napisal celo' poglavje, toda po tej poti ne bomo tako hitro prišli v našo Slovenijo. Vzlic temu pa je potrebno, da se ponudimo malo dlje pri teh krasnih ljudeh, kateri so po mojem mnenju ena najsrečnejših zadružnih družin v Jugoslaviji. Lazaropolje je najmočnejši dokaz za zadružništvo. Pred vojno je bila ta va^ na vrhu Bistre planine od ljudi in Boga pozabljena in je živela življenje predpotopne dobe, danes pa je pravi' vzor zadružništva, dokaz, kaj vse se da doseči v kolektivnem življenju, če je pravilno vodeno. Nacifašisti so izselili, pobili ali pa zaprli malone vse prebivalstvo Lazaropolja. V vasi je ostalo samo nekaj starih ljudi in vsa vas je bila zaraščena z divjimi rastlinami, hišice močno podrte, pota zabrisana. Leta 1945 pa je petorica demobilizi-ranih partizanov ustanovila zadrugo in organizirala povratek 43 lazaropoljskih družin, katere so bile izgnane v Bitolj. Pričele so se vračati domov tudi družine iz drugih mest in krajev. Najprvo je bila organizirana tekstilna zadruga, nato obdelovalna ovčarska, mizarska, čevljarska itd. Prebivalstvo je šlo na delo z vso energijo. Prvih sedem lesenih tkalnih strojev so na plečih prinesli na vrh Bistre planine, prav tako mnogo drugim potrebščin. Pričelo se je novo življenje. Zgradili so elektrarno, delavnice za pletenje perzijskih in pirotskih preprog itd. Največji čudež pa je, da so si sami zgradili tudi 6.5 km dolgo cesto, tako da danes lahko avtomobili vozijo na Lazaropolje. Ko so energični za-drugarji pričeli graditi cesto, jim je dejal njihov pop, da jo je nemogoče zgraditi in če jo zgra-de, da si bo dal svojo brado odrezati. Toda energične ljudi niso mogle ustaviti še tako velike ovire in tako je res dne 26. oktobra 1946 privozil prvi tovorni avtomobil na vrh Bistre planine. Ta dan je bil velik praznik za vse Lazaropoljčane. Če si je pop odrezal brado, ne vem, ker sem pozabil vprašati. Laza-repolje ni bilo več povezano z ostalim svetom samo s kozjimi stezami, pač pa s cesto, katera sicer n i podobna ameriškim, vendar pa se po njej avtomobili prebijejo navzgor 1,400 metrov visoko nad morsko gladino. Za cesto so prišle na vrsto druge stvari; napeljava telefona, izgradnja novih hiš, Zadružnega doma, rigolanje zemlje, sedaj pa gradijo nove delavnice za razn^ obrti. Lazaropolje ima celo svojo pošto in tudi gimnazijo. Poleg raznih obrti imajo Lazaropoljčani bogat inventar: 56 tkalnih strojev, štiri tovorne avtomobile, en traktor, eno am-^ulanco, 112 konj, 126 krav, 3,500 ovc, 80 panjev čebel. Zadruga že šteje 859 članov. Vas ima tudi vodovod, kinematograf, lepo čitalnico, folklorno skupino, telovadno društvo itd. Prebivalstvo je srečno, zlasti starejši ljudje. Po vsej Jugoslaviji se vidijo miličniki, toda na Lazaropolju nisem videl nobenega. Še veliko bi bilo potrebno povedAti o teh pridnih in podjetnih Makedoncih, kateri si tako pridno ustvarjajo boljše živ-Ijenske razmere zase in svoje potomstvo, zaeno pa ojačujejo zadružno idejo. Povedali so nam, da je Lazaropolje obiskal tudi pisatelj Adamič, kateri bo nedvomno zanimivo opisal to ljudstvo in njihovo "sedmo republiko". Predsedniku Tašku sem obljubil, da če še kdaj obiščem Jugoslavijo, me bo moja pot prav gotovo vodila tudi na vrh Bistre planine. Če se bo to ^iresni-čilo, bom vzel s seboj mojo ženo in hčerko, da bodo videle te lepe kraje in krasne ljudi. Gornje nadaljevanje Medve-šekovega poročila bi moralo biti objavljeno v listu preteklega petka in v ponedeljek. Zaradi nesporazuma in ker smo nadaljevanja dobili prepozno, objavljamo tri nadaljevanja, od jutri pa bomo redno objavljali po eno.—Op. ured. (Dalje prihodnjič) KAKO ZBIRAMO PODATKE O VOJNIH ŽRTVAH Ko krajevna (rajonska) "f ganizacija ugotovi, da je za ^ pisovalno akcijo na njenem P ročju potrebno več ekip, svoje področje na popisoma ^ sektorje, ki imajo vsak P° ^ ekipo. Meje popisovalnih sek o jev morajo biti točno dolocen^^ da pri popisovanju ne bo i^P ščena niti ena hiša. Popisov^ področja ne smejo biti doloc^ po številu prebivalstva in ^ temveč po obsegu dela. valni sektorji naj bodo manjši, da bodo mogle e točno opraviti vse svoje ® ' dC" Popisovalne ekipe ^ lati kolektivno. O svojem in njegovem namenu vestiti vse prebivalce svoj evne or datke o že pred leti so v Ameriki začeli izdelovati avtomatske naprave, ki ob določenem času vključijo in izključijo električno cestno razsvetljavo. Te naprave pa je treba sproti regulirati glede na letni čas. Sedaj pa je ameriško podjetje General Electric začelo izdelovati napravo, ki avtomatično vključuje in izključuje cestno razsvetljavo v mraku. Posebna fotoelektronka sproži električni tok, kadar popusti dnevna svetloba, tako da je mogoče razločiti predmete le na razdaljo 150 m. Fotocevka je občutljiva zlasti za rdeče žarke, ker ima večerna in jutranja svetloba več rdečih žarkov. Ko se zdani naprava na isti način izključi električno cestno razsvetljavo. sektorja. Če imajo krajevne ganizacije že kake podat vojnih žrtvah, naj te ^ . daje ekipam, da ji® ° delo in da se podatki še polnijo. Člani ekip morajo v no izpolniti formularje vojno žrtev posebej v sti tistih, ki so dali poda Najbolje bi bilo, če bi ^ ^ goče popisati vojne zr ^ okraju in kraju, kjer so V mnogih primerih pa to m goče. Med vojno so bila %% jgi cela naselja in mnogi pre so se tudi med vojno P" . ge ni preselili. Popisovalci na pri svojem delu ravnajo P" slednjem redu: Prvenstveno je treba podatke o vojni žrtvi v okraju in kraju, kjer če so tam sploh ljudje, ki ^ o njej dajo podatke. 6® jg kraju več ljudi, ki lanKO podatke, je treba v ^ iskati podatke od ^ rodnikov: žene, moža, in otrok. Če teh ni, j®, .g)« vp.rašati druge sorodnike pqtem pridejo na vrsto ki od znancev in drugih. ki od najožjih sorodnikov dejo v prvi vrsti v poštev- . mo v primeru, oe ozji ® gg ki vojne žrtve niso znan ^ vpisujejo podatki od vse vojni žrtvi kaj vedo v domačem kraju. Tako se tega, da ne bi bila iz izpuščena nobena vojna 6e bi bila kaka vojna krat vpisana, se bo to P uredilo in popravilo. KO# Republiške popisovaln® sije bodo določile rok P°P ^pi-ne akcije. Vojne' žrtve se sujejo na posebnih tis (obrazcih), ki jih j® ju glavni' odbor Zveze ki nosijo naslov dlih, ubitih in izginuli'^ Ijanih FLRJ v času drUg lovne vojne". Podpis®'^^ rajo izpolniti za žrtev tiskovino v dveh ' V "Enakopravnosti' o 'edno sveže dnevne / dogodkih po svetu Zastopniki ^^Enakopray^^^ ^ Za St. clairsko JOHN R ENK 1016 East 76th S"* UT 1-6888 • in Za collinwoodsk® euciidsko okro^' JOHN S T E B L C 26851 Oriole R Ed wood 1-44^ ^ alg: Za newburško ok'"'^ ^ frank R f in 01 Revere A"«" Diamond 1-»° ^ 15. marca 1950 ENAKOPRAVNOST BTRA53 VESTI IZ KOROŠKE ^•0 koroških vaseh V Lešah — št. Jakobu smo ^slovili od prijatelja in to- ^ariša Mihe Ravtarja, ki je star 65 let. Ljubil je svoj ženski narod in mu ostal ločno ^minu. V Šmihelu pri Pliberku so igrali domači igralci Slovenskega prosvetnega društva "Peca" igro "Reza Jelodvorska." Sodelovali so tudi domači tam-buraši. Ljudstvo je dajalo živahno priznanje spretnim igralcem. V Kotmari vesi so nastopili naši požrtvovalni igralci v okviru prosvetnega društva "Gorjanci" pedesetič na našem odru. Ljudje so bili z igro zelo zadovoljni, sa,j jim je nudila dve uri prijetnega razvedrila. Prireditev so poživili s svojim nastopom domači pevci. V Dobrli vesi so uprizorili domači igralci igro iz današnjih dni "Pot do zločina". Igra je napravila na vse globok vtis. Po zaključenem smučarskem tečaju v Št. Janžu v Rožu je bila smučarska tekma naših pionirjev, pri kateri se je izkazal Rudi Švajger. Od mladincev je bil najboljši Ivko Hanzej. Zveza mladine Slovenske Koroške je poslala pismo tajništvu Svetovne federacije demokratične mladine, v katerem protestira zaradi nedavnega sveta Izvršnega odbora, da se ljudska mladina Jugoslavije izključi iz Svetovne federacije demokratične mladine. Po koroškim -vaseh V Št. Primožu v Podjuni smo svečano zaključile šivilski tečaj. Razstava je nudila pestro sliko šivilskih izdelkov. Popoldanski spored je služil prosveti in razvedrilu, obsegal je igralske, pevske in godbene točke. V Lešah pri Št. Jakobu v Rožu je imela naša mladina smu-časke tekme. Najboljši je bil Rudolf Siter. Prejel je nagrado. V Resnici pri Borovljal^ smo pokopali 76 letno Tui^kovo mater. V imenu prosvetnega društva v Borovljah se je poslovil od pokojnice tov. dr. Zwitter, ki je prikazal njeno vzorno življenje. ' > I. ' k Ik ' k ' k ' k ' k ' k ZAVAR0VAU4IN0 proti ^gnju, tatvini, avtomobiiskim nesrečam, itd. preskrbi ianko N, Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott 1-0718 VZROKI MILIH IN HUDIH ZIM V SLOVENIJI ^^ton INGOLIČ: Mlada leta POVEST Zemeljska obla ima zaradi zemljepisnih širin in neenakomerne razdelitve kopnega in morja neenakomerno razdeljeno toploto. Pozimi pride ta toplotna razlika še bolj ostro do veljave kakor poleti, kajti morja vsebujejo ogromne množine toplote, ki pozimi zavira ohladitev. V nasprotju s tem se osrčje celin pozimi močno ohlaja. Tako imamo n. pr. najhlednej-še področje na svetu v vzhodni Sibiriji okrog krajev Verhojansk —Ojmekon, kjer je povprečna januarska temperatura okoli 50 St., ponekod doseže velo —67 st. Obenem pa ima norveško mesto Bode, ki je na istem zemljepisnem vzporedniku kakor Verhojansk, leži pa na atlantski obali, januarsko povprečno temperaturo komaj lOC. Toplotna razlika med severom in jugomt er oceani in celinami povzroča kroženje zraka (vetrove) in morij (morske tokove, n. pr. zalivski tok), ki skuša toplotne razlike omiliti. Tako teče hladni sibirski zrak v glavnem proti vzhodni azijski obali, kjer povzroča zelo hude in suhe zime. Ta zračni tok se imenuje zimski monsun. Namesto sibirskega zraka, ki torej stalno uhaja iz iSbirije proti jugovzhodu, teče zrak od zahoda v glavnem iz področja Atlandi-ka. Ta zračni tok se imenuje atlantska cirkulacija oziroma protimonsun (antimonsun) . Ko dospe atlantski zrak do Sibirije, se že močno shladi in povzroča snežne meteže, dočim je v zahodni ins rednji Evroji ter pri nas ta zračni tok še izrazito topel in povzroča milo vreme. Na odnes med sibirsko in atlantsko cirkulacijo vpliva še mnogo drugih činiteljev, n. pr. procesi na Pacifiku, na južni pol- obli, v stratosferi, v področju cirkulacije nad ameriško celino itd. V zvezi s tem se mnogokrat poruši ravnotežje med atlantsko in sibirsko cirkulacijo, ki ima daljnosežne posledice, posledice. Kadar se n. pr. nad vzhodno azijsko obalo zračni pritisk dvigne, zavira odtok sibirskega zraka, medtem ko -doteka atlantski zrak še tako kakor prej. Posledica je naglo zbiranje zračnih gmot nad Sibirijo, zračni pritisk se dvigne in sibirski zrak se preko Urala širi nad Evropo. Atlantska cirkulacija se pri tem prestavi na področje Severnega ledenega morja in dovaja po tej poti zrak sibirskemu področju. V tem primeru nastane v Evropi huda zima, medtem ko je na Severnem ledenem morju razmeroma mila. Ko so n. pr. v iziedno hudi zimi 1928—1929 še v srednji Evropi (na Češkem) zabeležili mraz do —35 st.