RESOLUCIJA IV.PLENUMrt SZDL JUGOSLAVIJE O GOSPODARSKI POLITIKI V PRIHODNJEM RAZDOBJU Na podlagi referata tovariša Tlta in razprave o problemih in nalogah v nadaljnjem gospodarskem razvoju dežele je IV. plenum SZDLJ ugotovil, da je bila dosedanja gospodarska politika usmerjena na premagovanje gospodarske zaostalosti in ustvarjanje pogojev za ohranitev nacionalne neodvisnosti. Po-spešena industrializacija, katere namen je bil, dosečl omenjene cilje, je bila pravilna in edino možna spričo podedovane zaostale gospodarske strukture in mednarodnih razmer, v katerih je živela naša dežela v povojnem obdobju. Pospešeni razvoj industrije, zlasti njenih bazič-nih panog, jo bistveno spremenil strukturo našega gospodarstva. Povečanje industrijske proizvodnje se zrcali tako v povečanju proizvodnje na enega pre-bivalca, kakor tudi v izgradnji celotnih novih indu-strijskih panog, ki jih v predvojni Jugoslaviji ni bilo (nafta, strojegradnja, elektroindustrija, ladje-delništvo, vojna industrija). Razvoj bazične indu-strije je ustvaril pogoje za rekonstrukcijo in moder-nizacijo drugih gospodarskih panog, to pa je naj-večji rezultat naših naporov v dosedanjem obdobju. Industrializacija države je povzročila hitrejže spremetnbe v socialni strukturi, kar se zrcali v moč-nem povečanju prebivalstva mestnih in industrijskih središč, ki je bilo hitrejše, zlasti še v zadnjih letih, od ustreznega naraščanja narodnega dohodka in fondov potrošnih dobrin. Orientacija naše gospodarske politike na bazično industrijo je ustvarila na višji ravni razvitosti ne-sorazmerja v gospodarstvu, ki so prišla do izraza v težavah, katere moramo odstraniti v prihodnjem obdobju. Proizvodnja potrošnih dobrin je močno zaosta.jala za proizvodnjo proizvajalnih sredstev in predmetov za delo. Kmetijska proizvodnja jo bila v glavnem V zastoju. Predelovalna industrija, ki proizvaja blago za osebno potrošnjo, je v primeri z bazično industrijo znatno počasneje napredovala. Uresničevanje pro-grama industrializacije je otežkočalo boljšo upo-rabo danih zmogljivosti predelovalne industrije, po drugi strani pa je politika reinvestiranja v korist ključne izgradnje otežkočala normalno vzdrževanje predelovalne industrije. Posledica vsega tega je bila, da je bila količina potrošnega blaga spričo nenehnega naraščanja kup-ne moči — kar je bilo spet posledica velikih inve-sticij v bazično industrijo, katerih učinek se bo šele kasneje pokazal — nezadostna, da bi ohranila rav-novesje v blagovno-denarnih odnosih, kar je po-vzročilo težnje po naraščanju cen. To je negativno vplivalo na življenjski standard mestnega prebi- IZ VSEBINE LISTA Stalnl pokazatelji »Naše skupnostl« glede inda- strijske proizvodnje, zaposlenosti v proizvod- nji, gibanja blagovnega prometa in gibanja cen ter žlvljenjskih stroškov. Janko Smole: O neplačanem blagn. Ing. Joža Valentimčiič: Proizvodnja gradbenih strojev Dušan Vukovdč: KakSna je perspektiva cen mastl in olja. Vrsta člankov iz kmetijstva. Vlajko Begovič: Storilnost dela T nekaterih »*- hodnih državah in naLe možnostl Prehrana pri nas in v svetu. Vukoje Ko&avič: Ob sprejeraanjn novih Solsklh proračunov. Zauimivosti. LJubisav Marioavfič: Sociallstičnl realizem. valstva. V takšnih tržnih odnosih je bflo omogoCem tudi subjektivno učinkovanje na dvig cen, kar J« spet ustvarilo možnosti za razne špekulacije. Takšni odnosi na trgu so negativno vplivall tudi na smotp* nejšo organizacijo proizvodnje in prometa. Doseda-nji obseg in struktura investicij, kakor tudi drug« oblike družbene potrošnje (posebno proračunske), eo razen negativnih učinkov na trgu otežkočali tu preprečiti s temeljiUm proučevanjem programa rekconstrukcije in raciona-lizacije. Takšne težnje bi orruejevale, če jih ne bomo preprečili, naša nezadostnat sredstva, potrebna v druge namene, in povečale težave v plačilni bilanci. Prj ufesničevanju programa rekonstrukcije in ra-cionalizacije je treba do maksimuma upoštevati se-danje zmogljivosti naše strojegradnje. Lokacijo in-dustrijskih objektov bomo določevali na podlagi gospodarskih meril, da bi tako zagotovili najrenta-bilnejše pogoje za proizvodnjo. Posebno pozornost je treba posvetiti tudi uporabi predvsem naših su-rovin v industrijski predelavi, kar velja zlasti za kmeti.jske pridelke in surovine. Popolno ali pretežno izkoriščanje domačih surovin bi moralo biti me-rilo ne samo pri izgradnji novih objektov, temveč tudi pri razširitvi sedanjih, in to merilo naj mimo drugega določa prednost pri investiranju. Skladnejši splošni gospodarski razvoj bo ustva-ril pogoje za pospešeni razvoj zaostalih področij. Izgradnja industrije na teh področjih nujno terja ustvaritev tistih pogojev, ki bodo zagotovili ekono-mičnost njenega poslovanja, kakor so zagotovitev prevoza in preskrba z energijo. V okviru obdelave perspektivnih programov bo treba posebno proučiti metodo in najsmotrnejše ukrepe za razvoj gospodar-sko zaostalih področij. Razvijanje smisla za varčevanje v proizvodnji in družbeni potrošnji ter navad v zvezi s tem bo prispevalo k razširitvi virov za finansiranje razvo.ia in izboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi. Zdaj imamo opravka z neredkimi primeri nesmotr-ne uporabe sredstev in razsipavanjem, zlasti še kar zadeva razpolaganje s proračunskimi sredstvi. V naših naporih v prihodnjem razdobju sta po-sebnega pomena smotrnejša organizacija proizvod-nje in dvig delovne storilnosti. Velikanske rezerve so zlasti še v industrijski proizvodnji in bi le-te bilo treba v prihodnjem obdobju izkoristiti ter tako težiti po bistvenem znižanju proizvodnih stroškov. To bo ugodno vplivalo na življenjski standard in izboljša-lo pogoje za uveljavljanje naših podjetij na svetov-nem trgu. Proučevanje in uveljavljanje smotrnejših metod v proizvodnji, tesnejše in neposrednejše po-vezovanje znanstvenih ustanov s proizvodnjo, stro-kovno izobraževanje kadrov, odločnejša usmeritev zbornic in združenj na te naloge, vse to bo prispe-valo k zmanjšanju proizvajalnih stroškov in k bolj-ši uporabi zmogljivosti. Razen tega je bistven činitelj v boju za pove-čanje delovne storilnosti sistem plač in premij. Izboljšanje plačnega sistema na podlagi pridobljenih izkušenj bi moralo omogočiti širšo zainteresiranost tako podjetij kakor posameznikov za povečanje pro-izvodnje in realnega dohodka. Kooperacija in ko-produkcija v industriji, vštevši vojno industrijo, sta v vseh teh naporih važen činitelj. V programih izgradnje v industriji in na drugih področjih je treba že od začetka gradnje uveljaviti varčevanje, da bi se izognili prejšnji praksi nepo-trebnega razsipavanja sredstev in luksuznega gra-jenja. Zaostajanje energetike in prometa za tsmpom gospodarskega razvoja je problem, ki zasluži poseb-no pozornost v okviru naših perspektivnih načrtov. Pospešeni razvoj energetike je neogiben pogoj za skladnejši razvoj celotnega gospodarstva. Glavna naloga naše gospodarske politike v pri-hodnjem obdobju pa je izboljšanje kmetijstva. Po- UREDNIŠKI ODBOR »NAŠE SKUPKOSTI« Nikola Balog, Nikola Cobclič, Ašer Deleon, Kiro GMgorov, Zdenko Has. Milutin Ivanovič, Petar Ivičevič, Jovan Jankovio, Ljubisav Markovič, Mitra Mitrovič, Ante Novak, Vojin Popovič, Janko Smole, Tone VratuiSa, Teodor Vujasinovič, Uanilo Vukovič, DnLan Vukovi«. Predsednik aredniškega odbora: Kiro GligoroT. Glavni urednik Ljubisav M a r k o v i 6. UREDNIŠKI ODBOR ZA SLOVENIJO Ing. Ivo Klemcnčič, Vasja Kogej, ing. Viktor Kotnik. Mile Smolinsky, lng. Pavlc Žaucer. Predsednik uredniškega odbora za Slovenijo: ing- Pavle Z a u c e r. večanje povprečnih donosov in postopna ublažitev nihanj v žetvenih donosih, ki občutno prizadevajo naše gospodarstvo, so glavna naloga pri povečanju pridelka y knletijstvu, v tej smeri pa imamo velike možnosti in rezerve. Investicije na tem področju morajo prav tako biti usmerjene tja, kjer bodo dale najugodnejše in najhitrejše sadove. Takšne investicije se bodo zrca-lile v naglem povečanju pridelka in narodnega do-hodka v tej gospodarski panogi, s tem pa tudi v vsem gospodarstvu. Njihov učinek se bo pokazal ne-posredno v izboljšanju prehrane prebivalstva. Napori za izboljšanje kmetijstva so neločljivo povezani z napori, da bi krepili in razvijali vse oblike združevanja neposrednih proizvajalcev. Za-družne organizacije bodo v prihodnje na različne načine pomagale individualnemu kmetu, da bi spre-jel sodobne metode kmetijske proizvodnje, po drugi strani pa bodo krepile socialistične oblike proizvod-nje in lastnine. Zato je tudi razumljivo, da morajo vse zadruge ne glede na njihovo sedanjo obliko biti predvsem nosilci izboljšanja in razvoja kmetijske proizvodnje, zlasti tam, kjer ne zadostuje indjvidu-slna pobuda kmeta. Ze doslej doseženi pozitivni rezultati zadružnih organizacij na nekaterih pod-ročjih kažejo, da je pravilno usmerjanje zadružne ©rganizacije na proizvodnjo eden izmed odločUnih činiteljev za izboljšanje kmetijstva in za razvoj so-cialističnih družbenih odnosov. Zadruge imajo zelo odgovorno vlogo na področju prometa. Nanje je zdaj prenesena silno odgovorna naloga — odkupovanje kmetijskih pridelkov od in-dividualnih pridelovalcev. To je bilo storjeno, da bi zadruge s sodelovanjem v prometu povečale socia-Jistične sklade za izboljšanje proizvodnje in prispe-vale k stabilizaciji cen na kmetijskem trgu. Zadruge bodo to nalogo, ki jim jo je zaupala socialistična skupnost, uspešno izpolnile, če se bodo borile proti špekulantskim in monopolističnim težnjam na trgu kmetijskih pridelkov. Zelo škodljivo bi bilo, če bi zadruge težile la tem, da bi se omejile ali pretežno osredotoCile izključno na promet, ker bi to pomenilo da so se sprijaznile z nezadostno ali majhno proiz-vodnjo. Naša politika nasproti vasi mora ustvariti po-goje za povečanje pridelka in tržnih presežkov, za-gotavljajoč ustrezno naraščanje življenjskega stan-darda kmetov. V naši socialistični skupnosti velja isto merilo za vas, kakor velja za tovamo, da je namreč treba povečati proizvodnjo in zmanjšati pro-izvodne stroške ter s tem ustvariti takšno razmer.je med cenami industrijskih in kmetijskih proizvodov, ki bo zagotovilo enakomernejše povečanje standarda tako mestnega kakor vaškega prebivalstva. Zadružne organizacije morejo in morajo biti nosilci boja za izbolišanje kmetijstva. Vezi med zadrugo in proizvajalci bi se morale razvijati v proizvodnem procesu za povečanje proizvodnje, s čimer se bodo krepili skladi zadrug in dohodek pro-izvajalcev. Možnosti za takšno kooperacijo na pod-lagl obojestranskih interesov zadruge ;.n proizvajalca eo v vseh panogah kmetijske dej; vnosti široke. Edinole na tej podlagi je možno v širšem obsegu izboljšati proizvodnjo in povečati sredstva ter sklade eadruge kot samostojne socialistične gosnodarske organizacije. Tej nalogi mora biti podrejena in prilagojena naša kreditna in davčna politika, kakor tudi polilika regresov, ki bi skupaj morali vzpodbu-jatl k povečanju proizvodnje in delovne storilnosti. Vsi omenjeni ukrepi skupaj z gmotno pomočjo tistih industrijskih panog, ki preskrbujejo kmetijstvo — to velja zlasti za strojegradnjo, industrijo kmetijskih strojev in orodja in kemično industri.io — bodo pri-spevali k hitre.išemu povečanju kmetijske proizvod-nje in industrijske predelave kmetijskih pridelkov. Delovne zadruge in kmetijska posestva niso do-volj razvila in izboljšala lastne proizvodnje v pri-meri s sredstvi, ki jih imajo, in še vedno niso po-stala vzor in privlačna sila za individualnega kmeta. V delu posameznih socialističnih gospodarstev pri-hajajo do izraza tako kakor v industriji pomanj-kljivosti v organizaciji proizvodnje, prav tako pa tudi v nezadostni orientaciji za rentabilno investi-ranje. Veliki uspehi, doseženi v posameznih zadrugah ln kmetijskih posestvih, so izpodbili teorijo o ne-zadostnih splošnih pogojih za uspešno organizacijo proizvodnje na sodobnem velikem socialističnem posestvu. Izboljšanje dela in povečanje proizvodnje na kmetijskih posestvih, kakor tudi krepitev njihovih dmžbenih skladov bo povečalo zaupanje kmetijskih pridelovalcev v vižje družbene oblike proizvodnje v kmetijstvu. Na področju izmenjave in prometa s tujino smo preSli s prejšnjega sistema popolnoma administra-tivnega vodstva na nove oblike in metode. Le-te so ustrezale novim odnosom v proizvodnji in so ne-dvomno znatno prispevale k boljšenvu delovanju celotnega mehanizma na tem torišču. Vendarle so se v zunanji in notranji trgovini pojavile hude sub-jektlvne pomanjkljivosti, ki omogočajo neracionalno trgovanje in tudi to, da se ne pazi vedno na koristi celotnega gospodarstva in skupnosti. Zato je treba delati za boljšo organizacijo naših podjetij, za boljše delovanje mehanizma izmenjave s tujino, za odstra-nitev maJomarnosti in neodgovornega odnosa pri odpošiljanju blaga, dalje je treba najstrože kazno-vali kriminal ltd. V zunanjetrgovinskem in deviz-nem sistemu je treba napraviti ustrezne spremembe v skladu z notranjina razvojem, da bi tudi s tem iz-boljšali pogoje za širšo in gospodarnejšo izmenjavo s tujino. V notranjem prometu je treba okrepiti družbeno kontrolo in razviti sistem državne inšpekcije, da bi odstranili pojave razsipništva in neodgovornosti ter s tem zaščitili interese potrošnikov in skupnosti. Iz-boljšanje notranje in zunanje trgovine je eden iz-med važnih činiteljev, ki bo pozitivno vplival tudi na proizvodnjo samo, s tem pa tudi na življenjski standard. V okviru perspektivnih programov je tre-ba predvideti izboljšanje gmotnih pogojev, tehnične opreme notranje in zunanje trgovine, gostinstva in turizma. Naš gospodarski in družbeni slstem je izpričal svoje prednosti. Sedanje težave so logična posledica pospešene industrializacije v razmerah gospodarske zaostalosti in napete razdelitve narodnega dohodka, poslpdica nedograjenosti sistema in naših subjektiv-nih pomanjkljivosti. Odstranitev teh težav in slabo-sti ter skladnejši gospodarski razvoj — vse to bo omogočUo, da bo naš sistem prišel še močneje do izraza in še bolj izpričal svoje prednosti. Gospodarska politika, kakor tudi program go-spodarske izgradnje v prihodnjem obdobju sta povezana s sadovi, doseženimi s požrtvovalnostjo in ustvarjanjem delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Njihova socialistična zavest in prepričanje, da grade boljše življenje, sta omogočila, da smo prema-gali velikanske težave v izgradnji in preobrazbi našega gospodarstva. Ta visoka zavest je temeljila na jasni povezavi ciljev, za dosego katerih smo se borilivtem obdobju. Naloga organizacij SZDLJ ja zdaj v tem, da čimbolj vsestransko pojasnijo ljud-stvu vzroke sedanjih težav, naše nadaljnje cilje in perspektive gospodarskega razvoja in s tem poma-gajo, da bomo laže prebrodili teža-ve in pomanjklji-vosti, ki so doslej prišle do izraza v našem delu. Organizacije SZDLJ in ves vodilni kader se morajo lotiti izpopolnjevanja sedanjih in. bodočih nalog s stališča celote in enotnosti jugoslovanskega gospo-darstva. Partikularistične, lokalistične in šovinistič-ne težnje, podcenjevanje vloge socialističnih sil prl zavestnem usmerjanju gospodarskega gibanja ter pomanjkanje široke kontrole so ovira v boju za dvig proizvajalnih sil države, za nadaljnjo izgradnjo so-cialističnih odnosov in izboljšanje družbenega stan-darda. Pri odstranjevanju takšnih in podobnih ne-pravilnih nazorov imajo zlasti odgovorno vlogo flani Zveze komunistov. Naše družbene organizacije in samoupravnl organi, a zlasti še podjetja in Ijudski odbori, morajo sestavljati in uresničevati svoje programe in nalogs na podlagi splošne smeri gospodarske politike. Enot-nost nazorov in akcije v boju je eden izmed ne-ogibnih pogojev, da bi načela gospodarske politike v prihodnjem obdobju uveljavili.