Cime di Sesto/Gsellknoten ne premore- jo privlačnosti in elegance, kot ju ima Punta dei Tre Scarperi/Dreischusterspitze, ki je z vseh strani SEXTENSKI DOLOMITI Matija Turk Spregledana gora nad Sextenom Cime di Sesto/Gsellknoten Če potujemo od Lienza po dolini Drave navzgor, po prestopu avstrijsko-italijanske meje pri kraju Vierschach prvič uzremo vrhove Sekstenskih Dolomitov. Med njimi izstopata dva, priostrena Punta dei Tre Scarperi in ob njej nižja in bolj razpotegnjena gora po imenu Cime di Sesto. Če je Punta dei Tre Scarperi, ki v Sekstenskih Dolomitih seže najviše, podoba vzvišene skalne katedrale, Cime di Sesto bolj spominjajo na široko grajeno, nezavzetno trdnjavo. zaradi svoje višine in enkratne podobe prepoznavna že od daleč. Njihovo severno obličje, ki se nam kaže iz Vierschacha je popolnoma skalnato, medtem ko se Punta dei Tre Scarperi (na desni) in Cime di Sesto z juga Foto: Matija T urk 20 razdrapane stene na južni strani gore iztekajo v skro- tasta pobočja, ki strmo padajo v dolino Val Fiscali- na/Fischleintal. Cime di Sesto se dviguje naravnost nad vasjo Sesto/Sexten, na zahodni strani doline Val di Sesto/Sextental. Podoba gore je pravo nasprotje umirjenim pašnikom, posejanim s skednji in seniki, ki ležijo ob njenem vznožju. Nad njimi se z gozdom po- raščena pobočja prelomijo v razsekane skalne gmo- te, ki dosežejo najvišjo točko na vrhu Cime di Sesto Sud, 2870 m. Iz Sextena se nam zdi, da je glavni vrh severni, Cima di Sesto Nord, 2773 m, ki je pomaknjen bolj v ospredje. Dejansko pa gre le za vršino v grebe- nu, ki se z glavnega južnega vrha spušča proti severu. Iz doline Cime di Sesto le malokomu padejo v oči, saj glavno veduto nad Sextenom predstavljajo dolomit- ski postavneži Cima Undici, 3092 m, Croda dei T oni, 3094 m, in Cima Una, 2698 m, gore, ki so del zname- nite sextenske ure. V Vierschachu, ob izteku smučišč, ki se spuščajo s pobočij Monte Elma/Helm, najzahodnejše gore v karnijskem grebenu, se v bližini glavne in v poletni turistični sezoni močno prometne ceste, ki vodi skozi Pustriško dolino/Val Pusteria/Pustertal, dviguje osa- meli hribček s cerkvijo sv. Magdalene. Z njega si, od- maknjeni od prometnega vrveža, lahko v miru pre- damo pogledom na omenjeni gori, ki se iz temnih gozdov dvigujeta v sinje višave. Odkar sva z bratom Janezom odkrila ta prijetni kraj, se vsakič, ko skozi Avstrijo potujeva proti Dolomitom, ustaviva pri sv. Magdaleni. T okrat si Cime di Sesto še posebej pozor- no ogledujeva. Sprašujeva se, ali nama bo uspelo priti na glavni vrh. Če ne bi velikega dela poti že poznala, bi zdaj, ob vsej razsežnosti gore, dvomila že, ali se nama mu bo sploh uspelo približati. Ko sva se pred leti povzpela na Punto dei Tre Scarperi iz doline Val Campo di Dentro/Innerfeld Tal, sva po dolgih, utrujajočih meliščih dosegla škrbino Forcel- la dei Sassi/Steinalm Scharte, od koder vodi uhojena steza proti vzhodni steni Punte dei Tre Scarperi. T am sva opazila sled stezice, ki je vodila proti Cime di Se- sto. Dostop do škrbine Forcella dei Sassi od sv. Mag- dalene ni viden, zakrivajo ga stene in grebeni. Škrbi- na leži na višini 2678 m in z nje je do glavnega vrha Cime di Sesto le nekaj manj kot dvesto metrov višin- ske razlike. V endar je razdalja od škrbine do vrha pre- cejšnja, in preden se mu približamo, nas čakajo dol- ga prečenja strmih zagruščenih pobočij in vzpenjanje po krušljivih žlebovih gor in dol od ene škrbine do druge. Ko sva v zgodnjem poletju z okoliških vrhov gledala goro, je bila grapa, ki se spušča s škrbine pod vrhom, še vsa zasnežena. T o je bilo vse, kar sva vedela o normalnem pristopu na goro, ki naju je mikala vse od vzpona na Punto dei Tre Scarperi. Cime di Sesto je gora, o kateri bomo težko našli po- drobnejše opise. Obiskujejo jo predvsem domačini, ki svojih vzponov ne objavljajo v javnosti. T ako ostaja gora v njihovi domeni in v domeni tistih redkih tujih obiskovalcev, ki iščejo neznana pota z negotovim iz- idom. Tudi nama je gora predstavljala precejšnjo ne- znanko, saj o njej v množici novejših vodnikov nisva našla nobenega obsežnejšega opisa. Znane smeri na Cime di Sesto so s sliko, oceno težavnosti in morda z Cime di Sesto in Punta dei Tre Scarperi nad dolino Val Campo di Dentro. Med njima je pobeljena škrbina Forcella dei Sassi, pod njo krnica Steinalpenkar. Foto: Janez T urk 21 januar 2020 PLANINSKI VESTNIK nekaj skopimi stavki predstavljene v vodniku Richar- da Goedekeja. Goedeke, vsestranski nemški alpinist in pisec gorniških vodnikov, je v Sekstenskih Dolo- mitih preplezal kar nekaj prvenstvenih smeri, nekate- re tudi sam. Menda še zdaj, na stara leta, kdaj pa kdaj obišče te kraje, kjer je med domačini dobro zapisan. Cime di Sesto so svoj prvi obisk dočakale razmeroma pozno, šele leta 1888. Za čuda ni bil prvopristopnik nihče iz rodbine znamenitih gorskih vodnikov Inner- kofler iz Sextena, temveč mladi samohodec Robert Hans Schmitt z Dunaja. Čeprav je imel komaj osem- najst let, je Schmitt zaradi svojih drznih vzponov so- dil med gorniško elito, ki je premikala meje mogoče- ga. Ko mu je vodnik Veit Innerkofler zagotovil, da na gori ni stal še nihče, je bila to priložnost, ki jo je veljalo izkoristiti. Na Cime di Sesto se je odpravil iz Sextena. Po markantni severni debri, tedaj še globoko zaliti s snegom, se je povzpel pod severni vrh in z njega po grebenu na južnega. Z glavnega vrha je plezal naprej proti škrbini Forcella dei Sassi, nato pa po zasneže- nem ozebniku z grebena sestopil na vzhodna pobo- čja, ki ga poševno sekajo številni žlebovi, po katerih poteka najlažji pristop. Ko je dosegel škrbino Forcella dei Sassi, se je podal še na Punto dei Tre Scarperi, ki jo je dosegel po deloma novi smeri, saj se je v spodnjem delu vzpenjal po ozebniku, in ne po steni levo od nje- ga, kjer gre običajni pristop. Med sestopom v dolino Val Campo di Dentro ga je dohitela noč, ki jo je prebil pod previsno skalo v krnici Steinalpenkar. * * * Z vzponom na Cime di Sesto sva odlašala kar nekaj let, a naposled so le prišle na vrsto. Pred nama so bili trije sončni avgustovski dnevi, ki sva jih želela izkori- stiti za intenzivni gorniški oddih, za obisk Dolomitov in Karnijskih Alp. Ko sva po dolgi vožnji skozi Ziljsko in Dravsko dolino, pospremljeni s številnimi postanki, v petek zvečer prispela do vhoda v dolino Val Campo di Dentro, je bila zapornica na cesti spuščena. Do 18. ure turiste po dolini prevaža minibus, in šele ko dolino zapusti zadnji, se zapornica dvigne in do konca asfalti- rane ceste se lahko zapeljemo z avtom. Zapornica se je odprla z manjšo zamudo in med čakanjem sva si po- razdelila opremo in se pripravila za vzpon. Sence so se že spustile v dolino, ko sva z makadam- ske ceste, ki od parkirišča vodi naprej do koče Rifugio Tre Scarperi, zavila kar naravnost navzgor proti krni- ci Steinalpenkar pod Cime di Sesto in Punto dei Tre Scarperi. Tam bova tako kot nekoč mladi Schmitt v tisti romantični dobi odkrivanja gora prenočila in si tako za naslednji dan skrajšala vzpon. Ko sva se po strmi stezi skozi ruševje prebila do krnice, sva šla v njenem spodnjem delu mimo balvanov, ki nudijo odlično zavetje, a pod njimi ni bilo dovolj prostora za najin šotor. Hodila sva naprej, se vse bolj približevala meliščem, a ravnega prostora za šotor ni bilo nikjer. Šele čisto na robu travnikov sva našla majhen, popol- noma raven prostor. Bil je že mrak, ko sva si postavila prenočišče. Spodaj v krnici sva spotoma nabrala su- hih vej in si večer popestrila s tabornim ognjem. Pra- sketanje ognja je napolnilo ozračje, prežeto s tišino. Vzšla je luna in svojo bledo svetlobo razlila čez ste- ne Punte dei Tre Scarperi. Na melišču pod njimi sta se pojavili dve lučki in kmalu sta prikorakala mimo Meglice nad dolino Val Fiscalina. V sredini zadaj Croda dei Toni. Foto: Janez T urk Panorama z vrha z znamenito sekstensko uro. Od leve: Croda Rossa di Sesto, Cima Undici (za njo Monte Popera) in Croda dei Toni. Foto: Matija T urk 22 zadovoljna obiskovalca te imenitne gore. Ujela ju je noč, a nič ne dé, srečno sta izplezala iz stene in do do- line je le še sprehod. Ob svitu sva pospravila šotor in odvečne stvari skrila pod bližnjo skalo. V dobri uri sva se povzpela do škr- bine Forcella dei Sassi. Stojiva na razpotju. Pred leti sva šla naravnost, proti vzhodni steni Punte dei Tre Scarperi, zdaj zavijeva levo. Trenutek nepazljivosti in stezice ni več. Nadaljevanje po grebenu bi bilo pre- težko, zavijeva navzdol po pobočju proti prvemu žle- bu, ki ga jasno vidiva pred sabo. Vzpon v škrbino vrh žleba in spust do naslednjega žleba in tako dalje, vse dokler ne doseževa dolge grape, ki se konča v škrbini pod vrhom. Grapa je kopna in od blizu sploh ni tako neprijazna, kot je videti od daleč. Z zadnje škrbine se odpre pogled navzdol proti Sextenu. Pot do vrha je odprta in do velikega lesenega križa na njem naju loči še nekaj zbranega plezanja po skrotju. Visoka oblačnost se je začela trgati in gore obliva to- pla svetloba. Zadovoljna stojiva pri križu in zreva navzdol na zelene travnike, nad katerimi plavajo beli oblaki. Občutek je še toliko posebnejši, ker veva, da stojiva na gori, ki jo opazi le malo ljudi, še manj pa jo obišče. V vpisni knjigi na vrhu se ponavlja nekaj istih imen. Člani "Bergrettung Sexten" so njeni zvesti obi- skovalci. 1 Obiskujejo jo tudi pozimi, ko zasnežene grape omogočajo velikopotezno prečenje gore iz ene 1 Gorska reševalna služba Sexten. doline (Val Fiscalina) v drugo (Val di Sesto). Čeprav je gora dandanašnji med alpinisti in gorniki domala povsem spregledana, ni nepopisan list. Po njenih ste- nah in grebenih so speljane smeri, ki so nastale v ča- sih, ko je alpinizem v Dolomitih še prežemal razisko- valni in pustolovski duh. Ko ponovno stojiva na škrbini Forcella dei Sassi, gore sijejo pod sončim nebom. Odloživa nahrbtnika in se po stezici odpraviva proti vstopu v vzhodno steno Punte dei Tre Scarperi. Kako hitro mineva čas, a spo- mini na to oddaljeno doživetje so živi, kot bi se zgodilo včeraj. Želja, ki se je porodila takrat, je izpolnjena. m S škrbine Forcella dei Sassi vodijo sledovi stezice proti Cime di Sesto. Desno je viden prvi izraziti žleb, po katerem gre pristop. Foto: Matija T urk Informacije Cima di Sesto Sud/Südlicher Gsellknoten, 2870 m Dolomiti di Sesto/Sekstenski Dolomiti Zahtevnost: Alpinistični vzpon, I–II, 200 m. Vzpon ob dobri vidljivosti orientacijsko ni zahteven. Občasno so vidni sledovi stezice, možici so redki. Oprema: Običajna oprema za visokogorje, čelada, plezalni pas, vponke, vrvice, 30 metrov vrvi za morebitno varovanje. Višinska razlika: 1361 m Izhodišče: Dolina Val Campo di Dentro/Innerfeldtal, 1509 m. Parkirišče je na koncu ceste, odprte za javni promet. Zaporni- ca pri vstopu v dolino je od konca junija do konca septembra med 8. in 18. uro, ko v dolino vozi minibus, spuščena. Avto- matsko se odpre le vozilom, ki zapuščajo dolino. Koča: Koča Rifugio Tre Scarperi/Dreischusterhütte, 1626 m, telefon +39 0474 96 66 10, +39 0474 64 60 66, e-pošta info@ drei-schuster-huette.com. Časi: Parkirišče v dolini Val Campo di Dentro–Koča Tre Scarperi 45 min Koča Tre Scarperi–škrbina Forcella dei Sassi 3.30 h Škrbina Forcella dei Sassi–Cima di Sesto Sud 1.30–2 h Sestop 4 h Skupaj 10–11 h Sezona: Meseca avgust in september, ko v grapi pod vrhom ni več snega. V primeru snega potrebujemo dereze in cepin. Vodnik: Richard Goedeke: Sextener Dolomiten, Cristallo-Tofa- na-Fanes-Pragser Berge, Bergverlag Rother, 2003. Zemljevid: Sextener Dolomiten/Dolomiti di Sesto, Tabacco 010, 1 : 25.000 Vzpon: S parkirišča v dolini Val Campo di Dentro gremo po cesti proti koči Rifugio Tre Scarperi/Dreischusterhütte, 1626 m. Za kočo poiščemo stezico, ki se skozi ruševje vije po pobočjih pod Punto dei Tre Scarperi/Dreischusterspitze. Čez melišča gremo po stezi nazaj proti severu. Pod izra- zitim razom se steza prevesi navzdol in zavije v grapo, od koder se začne strmo vzpenjati po rušnatem pobočju, vrh katerega dosežemo krnico Steinalpenkar. Sledi 500 metrov napornega vzpona po melišču do škrbine Forcella dei Sassi/ Steinalm Scharte, 2678 m, med Punto dei Tre Scarperi in Cime di Sesto. S škrbine vodi nakazana stezica proti Cime di Sesto. Po njej v kratkem dosežemo sedelce v grebenu, od koder sestopimo poševno desno navzdol do roba, od koder se nam odpre pogled na nadaljevanje poti. Nakaza- na stezica se še naprej strmo spušča v smeri proti dobro vidnemu žlebu v severnem masivu Cime di Sesto. Prečimo širok graben in vstopimo v omenjeni žleb, v katerem je v spodnjem delu zagozdena skala. Preplezamo stopnjo desno ob skali (I) in nadaljujemo po žlebu do škrbine na njegovem vrhu, za katero nekoliko više zagledamo naslednjo škrbi- no. Po zagruščenih žlebovih nadaljujemo od ene škrbine do druge, dokler ne pridemo v široko grapo, ki vodi proti ne- zgrešljivi škrbini pod vrhom Cime di Sesto. Z zadnje škrbine nas do vrha čaka še nekaj plezanja po krušljivem skrotju. Najprej plezamo levo ob razu, nato ob njem proti vršne- mu grebenu in pod njim desno do vrha Cima di Sesto Sud/ Südlicher Gsellknoten. Sestop: Sestopimo po poti vzpona.