AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, MAY 16, 1941
LETO XLIV. — VOL. XLIV.
essa je poslal v Anglijo HitlerjJM^vuDA t angleški delavski minister {francoskih ladij
t8s je morilec in noben mož se ne bo pečal ž njim, ffavi minister Bevin. — Churchill, ki je oblju bil, da bo dal včeraj izjavo glede te največje sen-2acije, je to preložil v svrho nadaljne preiskave.
^London, 15. maja. — Delavski minister Ernest Bevin je Presenetil vso Anglijo, ko je podal javnosti izjavo, da je on Prepričan, da je Hitler osebno poslal svojega deputija Ru-Ipessa v Anglijo. To je bila prva javna izjava, ki jo je po-
Jj^ kabinetni uradnik angleške vlade._
e verjamem, da bi Hitler ~ ,el o Hessovem odhodu! v '!io>" je rekel Bevin. "Mi ,lftleli opravka s temi totali-veljaki in komunisti že in smo videli že podobe ponovno in ponovno. ^Sv°jo osebo se ne bom dal .ti- Z mojega vidika
ni
rži'
drugega kot navaden mori-' n°ben mož ne bo ž njim "laval."
^23ava ministra Bevina je 4 ^malu potem, ko je pre-j "Urchill odložil uradno iz-iltede ;ega slučaja. Name-imeti tozadevni govor v h etltu ,kar naj bi vrglo več a vs0 skrivnost o prihodu eSa nacija.
pravijo, da Churchill Casa ne bol podal nobene dokler ne bo vlada pre-Vse okolnosti Hessovega Nemčije. Dozdaj ni bilo »dne izjave', kot ta, da j, - Hess obiskat vojvodo T0^. 48 ur po njegovem ij^' ga je vojvoda obiskal v lci. toda o čem sta govo-vli*dna tajnost. ,^°šnem pa prevladuje po Mnenje, da ni prišel , *at v Anglijo premirja, , je zbežal iz Nemčije 0je osebne varnosti. An-°^asti ga smatrajo kot e£a vojnega ujetnika, pa, da premier zato ne da v javnost T stvari, o kateri je morda ^v°ril, da tako drži v te-generalni štab's Hit-:(jVred, da ne bodo vedeli, t izdal kake nemške vo-i^osti, ako jih je sploh (i^ • Tako nemški voditelj gotovi, če je Hess govo-^ ie povedal.
poroča, da se je "dar je sit vojne in Su življenja v Nemčiji."
da
Ameriški bombniki na Havajih
Washington. — V vsej tajnosti je odletelo pred par dnevi iz San Francisca 21 ameriških bombnikov na Havajsko otočje. Sledili bodo še drugi. Zed. države hite jačiti obrambo v Tihem oceanu.
je
^ Sb*
poroča časopisje, <Jjft Vmžki v°Jni ujetniki, ki \ ^ v konfinaciji, zelo % ko so zv delj O begu n Ssa- Da ga bodo raz-^ drobne kosce, če ga do-6 »o se izjavili. Tega se ' ker
t
. d.

1
Josip Stampfel umrl
Včeraj zjutraj ob devetih po dolgi bolezni umrl na svojem domu dobro in splošno poznani in spoštovani slovenski trgovec Joseph Stampfel, star 60 let. Doma je bil iz Sodraži-ce, odkoder je dospel sem leta 1905. Leta 1912 je pričel trgovino z modnim blagom v Knau-sovih prostorih, pred osmimi leti je pa kupil lastne prostore na 6108 St. Clair Ave., kjer je vodij trgovino., £|p4$M m, je bila umrla leta 1929. Pokojni zapušča tukaj žalujočo soprogo Pavlino in tri sinove: Joseph, Robert in Edward. Bil je član društva France Prešeren, št. 17 SDZ in društva Slovenski S^kol. Ranjki je bil čislan med svojimi rojaki in med drugo-rodci, ki so ga poznali. Pogreb se bo vršil v pondeljek dopoldne ob devetih v cerkev sv. Vida in na pokopališče Kalvarijo, kjer počiva njegova prva soproga. iz Frank Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Naj počiva mirno v ameriški zemlji, preostalim pa naše iskreno sožalje.
-o-
Predslednik Roosevelt je posvaril Francoze, naj ne dajo zemlje Nemcem
Washington, 15. maja. — Ameriška obrežna straža je vzela v varstvo trinajst francoskih ladij v ameriških pristaniščih, med njimi luksuzni parnik Nor-mandie, ki je veljal $60,000,000 in ki je po velikosti druga največja ladja na svetu.
Obenem je predsednik Roosevelt posvaril francosko vlado, naj ne izroči svojih kolonij Hitlerju, ker bi to ogrožalo varnost zahodne hemisfere, to je ameriški kontinent.
Urad ameriškega državnega tajnika je po radiju takoj zatem apeliral direktno na francoski narod, naj se ne zaveže s Hitlerjem. Predsednik Roosevelt je posvaril francosko vlado, naj ne izroči nemški vojaški oblasti svojih afriških kolonij na atlantskem obrežju, odkoder je samo 1,600 milj do Južne Amerike. Poudarjal je, da ameriški narod ne more verjeti, da bi se sedanja francoska vlada predala Nemčiji in ji dala na razpolago svoje afriške kolonije, odkoder bi Hitlerjeva armada ogrožala ameriško hemisfero.
Ameriška vlada je prepričana, da če Francija izroči Hitlerju svoje zahodne afriške kolonije, da bo to prineslo vojno bližje ameriškemu kontinentu. Ako namreč zasede Hitler pristanišče Dakar na zahodnem afriškem obrežju, bi imeli nemški bombniki samo 1,600 milj do Brazilije.
V Washingtonu je mnenje nekaterih senatorjev, da morajo Zed. države takoj zasesti francoska otoka Martinique in Guadeloupe, ki ležita ob obali Južne Amerike, čim bi Francija izročila afriške kolonije Hitlerju.
%
1i t V" ker Je ze*° močno za C v°jakih. Nek stotnik šf^fto pri njem v sobi, a ^ vrati bolnišnice je t l'^traža, zunaj bolnišnice t ' ^ U£a, še močnejša. Pra-t k Se Hess ne pritožuje in t \ Ovol en s postrežbo. i L kot vegetarijanec, ki
in ""S poleg tega tudi ne \ p 6 Pije. V tem je popol-\e8nemal Hitlerja, svoje-gospodarja na sve-
st/
^ ^aša zvezda
društvo "Naša zve-b^^slo v nedeljo popol-eh zelo važno sejo v Slo-^ društvenem domu na
so Pr0^e" Gotovo udeleže.
Poletni koncerti bodo letos nekaj posebnega
Poletni koncerti, ki jih bo priredil Clevelandski orkester v mestni dvorani, začenši 18. junija, bodo nekaj posebnega. Aranžiralo se je za te koncerte že razne umetnike. Tako se naznanja, da bosta nastopila slavna dueta na klavirju. Jacques Fray in Mario Braggiotti, ki sta že pri lanskem nastopu vzbujala pravo senzacijo. Ti koncerti, pri katerih so v dvorani pogrnjene mize, da se dobi lahko tudi okrepčila, so lansko leto pokazali, da jih ljudje radi obiskujejo. Zato se pričakuje tudi letos dobre udeležbe. Koncerti bodo ob sredah, petkih in sobotah zvečer od 18. junija do 19. julija Sedeži bodo po 25 in 50c, pri mi zah pa po 75c in $1.
Sodnik Merrick ni kandidat
Okrajni sodnik Frank Mer rick je včeraj podal javno izja vo, da ne bo kandidiral za župana na demokratski listi. To je zdaj že drugi močan kandidat, kj ne mara županskega stolčka. Prvi je bil sodnik Lausche, ki je "hvaležno" odklonil in zdaj še njegov kolega, sodnik Merrick. Nekateri zdaj kažejo na okrajnega prosekutorja Cullitana kot možnega kandidata, ali na okrajnega inženirja McWilliamsa.
Pri vojakih se bo naspal
Buffalo, N. Y. — Edvard Staebel, star 18 let, doma v Andovru, N. Y.\ se je prostovoljno vpisat k ameriškim marinom. Ko so ga vprašali, zakaj,; hoče tako mlad k vojakom ye rekel, da samo zato, ker si bo pri ma-rinih lahko pošteno naspal. Doma. na. farmi je moral vstajati ob A:30 vsako jutro, a pri vojakih bo lahko spal do 5:45. Eno uro in četrt spanca več vsako jutro že dosti pomeni, j k rekel Eddie.
Pri
ne
General Motors bo stavke
Washington, 15. maja.—General Motors korporacija je sprejela zahteve unije in privolila 10 centov na uro izboljšanja pri plači, kar bo prizadelo kakih 250,000 delavcev v 89 tovarnah, ki jih lastuje ta avtna družba. S tem je bila odvrnje-na stavka, ki je grozila izbruhniti danes.
Zaroka
Mr. in Mrs. Leo Polko, 15234 Saranac Rd. naznanjata zaroko njih hčerke Stelle % Mr. Frank Novotny, 16133 Broadway Ave., Maple Heights.
POROKE
V	soboto ob osmih se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Miss Mary Lenaršič, hči Mrs. Louise Lenaršič iz 1144 Norwood Rd. in Edward Cimperman, sin Mr. in Mrs. Frank Cimperman, 6307 Carl Ave. Sorodniki in prijatelji so vabljeni k poročni maši. — Ob devetih se bosta pa poročila istotam Mr. Charles Winter in Miss Ann Furlan. Ženin je sin poznane Winterje-ve družine iz 5704 Bonna Ave., nevesta je pa hčerka dobro poznane Furlanove družine iz 1229 E. 60. St. Sorodniki in prijatelji so vabljeni k poročni maši. Obema paroma želimo vse najboljše v novem stanu.
V	soboto 24. maja ob devetih se bosta poročila v cerkvi sv. Lovrenca gdč. Mary Petrič in Mr. Ludvik Erlach. Mlada nevesta je hčerka Mr. in Mrs. John in Frances Petrič iz 3582 E. 82. St., ženin je pa sin Ludvika in Johane Erlach iz Pittsburgha, Pa. Mladi par se bo nastanil v Pittsburghu. Prijatelji in znanci obeh družin so prav prijazno vabljeni k poročni maši, zlasti prijatelji staršev ženina in neveste iz Valične vasi. Mlademu paru želimo obilo sreče in blagoslova v novem stanu, zlasti pa še nevesti, da bi se ji dobro godilo v sosednji Pennsylvaniji.
Amerikanci so organizirali skupino, ki bo delovala za odpomoč Jugoslaviji
New York. — Tukaj se je,liam Chadbourne, blagajnikom ustanovila posebna orgamzaci
Ne bo gazolina!
Pogajanja, ki se vršijo med dovažalci gazolina in oljnimi družbami, niso prinesla še nobenih uspehov. Nocoj o polnoči poteče pogodba. Delavci zah-evajo 15 odstotkov izboljšane plače. Če ne bo prišlo do sporazuma danes, bodo šli delavci jutri zjutraj na stavko in ne oodo dovažali gazolina na gazo-linske postaje. Za vsak slučaj boste storili pametno, če nocoj napolnite svoje tankem_
ja z imenom "Ameriški prijatelji Jugoslavije," katere namen je pomagati Jugoslaviji v čemerkoli bo ta potrebovala pomoči. Predsednik te organizacije je Frank L. Polk, ki je bil v vladi predsednika Wilsona pomožni državni tajnik.
Med ustanovitelji te organizacije so odlični Amerikanci kot newyorški governer Lehman, Wendell L. Willkie, polkovnik William J. Donovan, Charles Saymour, predsednik Yale univerze, dr. Isaiah Bowman, predsednik John Hopkins univerze, Hamilton Fish Armstrong, Miss Malvina Hoffman, dr. Remsen Bird, W. Aldrich, načelnik Chase National Bank, Thomas J. Watson, predsednik Interna tional Machine Corp.
Mr. Armstrong, ki je bil vo-jaški^tašej v Belgradu po prvi svetovni vojni, je bil izvoljen za podpredsednik te organizacije. Tajnikom je Tail izvoljen Wil-
pa Willis II. Booth, ki je pred
■sednik Guaranty Trust Co.
"Naša organizacije je demonstracija občudovanja in spoštovanja ameriškega naroda do Jugoslovanov," je izjavil predsednik Polk, "radi njih velike žrtve, ki so jo doprinesli za svojo svobodo.
"Čeprav obvladani od mnogo večje sile so bili Jugoslovani odločeni, da se upirajo nasilnikom do konca. S tem odporom bodo nadaljevali z zasedah in gorah ter ob strani zaveznikov, na kateremkoli bojnem polju bodo potrebni. Zato je naša naloga in dolžnost da pomagamo in ojači-mo voljo Jugoslovanov za odpor, da jim pomagamo z vsem, kar nam je na razpolago.
"Kar se tiče direktnega relifa Jugoslaviji, je ameriški Rdeči križ popolnoma zmožen in pripravljen pomagati. Kar bo nabrala pa naša organizacija v ta namen, bo oddala vse ameriškemu Rdečemu križu," je izjavil predsednik Polk.
Roosevelt naj bi posredoval za mir
Senator Wheeler apelira na predsednika Roosevelta naj poskuša doprinesti premirje med Nemčijo in Anglijo, ker je beg nacija Hessa jasen dokaz, da Nemci ne marajo vojne, a o Angležih se pa že itak ve, da je niso začeli.
MIROVNE POGOJE NAJ BI NAREKOVALE ZEDINJENE DRŽAVE
Washington, 15. maja. — Senator Wheeler, ki je znan po svoji ostri kritiki Rooseveltove inozemske politike, je izjavil, da beg nazijskega voditelja Rudolfa Hessa v Anglijo jasno kaže, da je nastopil ugoden trenutek za premirje med Anglijo in Nemčijo. Zato je Mr. Wheeler apeliral na predsednika Roosevelta, naj se posluži svoje moči kot predsednik Zed. držav ter dovede do miru med Nemčijo in Anglijo.
Senator Wheeler je rekel, da bo imel beg nacija Hessa, ki je bil znan kot tretji po oblasti v nemškem rajhu, zelo porazen vpliv na nemški narod. In prav ta slučaj je ustvaril priliko za Zed. države, da nastopijo in skušajo ustaviti nadaljno klanje človeškega rodu, je rekel Wheeler.
"Rooseveltu bi se morda posrečilo, da bi dosegel premirje po pogojih, ki bi jih on diktiral," je izjavil senator. "Saj je znano, da angleški narod ni hotel vojne, niti je ni hotel nemški narod. In če bi hotel predsednik
Roosevelt poleg tega ustreči še željam ameriškega naroda, bi začel iskati poti za mir. Izplačalo bi se vsaj poskušati!"
V istem smislu se je izjavil tudi senator Brooks, ki je rekel, da je Hessov beg načel prvo sugestijo za mir. "Zdaj je izvrsten trenutek," je rekel Brooks, "da bi naša dežela napravila potrebne korake za dosego miru."
Senator Pepper je pa rekel, da je bil Hessov beg napravljen po načrtu Hitlerja samega, da bi Angleže otipal indirektno za mir, ne da bi bilo treba Hitlerju osebno ponuditi oljkovo vejico. Pepper, ki je govoril s Hes-som leta 1938 pravi, da ne more verjeti, da bi Hess kdaj zpustil Hitlerja in da je bil najbrže poslan v Anglijo, da pregleda, če je kaka možnost za dosego miru.
Senator George je pa rekel, da dvomi, da bi storil predsednik Roosevelt v tem trenutku kake korake za dosego miru v Evropi, ker bi bilo to porazno za Anglijo.
Senator; Clark je pa izjavil, da je zadeva vojskujočih držav, da se pogovore o premirju in ne zadeva Zed. držav.
Jugoslovanska vlada v kratkem pošlje veliko misijo v
Zedinjene države
Od Jugoslovanskega časnikarskega biroja iz Washingtona smo prejeli sledeče: Jugoslovanska vlada v izgnanstvu je danes (9. maja) na seji pod predsedstvom ministrskega predsednika generala Dušana Simoviča sklenila nemudoma poslati v Zedinjene države ameriške posebno in številno misijo z namenom, da se ta pomeni o važnih političnih in vojaških vprašanjih z vlado in predsednikom Zed. držav.
Člani misije bodo aktivni ministri Hrvatje, Slovenci in Srbi, med njimi dr. Miha Krek, ugledni voditelj Slovenske ljudske stranke in gl. tajnik Hrvaške kmetske stranke dr. Juraj Kr-njevič.
Hrvatski vodje so na listi komitadžev
Budapest. — Srbski in črno-, gorski komitadži imajo na listi več hrvatskih voditeljev, katere bodo ob prvi priliki umorili. Na čelu liste je dr. Ante Pavelič, načelnik nove hrvatske države. Dalje je na listi Slavko Kvaternik, sedanji hrvatski premier, bivši jugoslovanski premier Dragiša Cvetkovič, bivši zunanji minister Cincar-Markovič in več kot štirinajst hrvatskih voditeljev v Zagrebu, Osijeku, Sarajevu in Mostarju.
Cvetkovič in Markovič bi bila že padla pod morilčevo roko začetkom tega meseca, ko sta obiskala Sarajevo. Toda nemška tajna policija je prišla zaroti na sled. En teden pred njiju prihodom v mesto je nemška policija zaprla vse zarotnike, tudi dva komitadža, ki sta imela nalogo ustreliti bivša ministra.
Cvetkovič in Markovič bi mo-
rala biti ustreljena že 27. marca, ko je bila strmoglavi j ena stara vlada, toda premier Simo-vič ni tega dovolil. Izpustil je Cvetkoviča in Markoviča z naročilom, naj se umakneta iz politike.
Pripoveduje se tudi, da je bil načrt vreči vlado kneza Pavla še v februarju, toda general Simo-vič je odsvetoval. Ko sta se od peljala Cvetkovič in Markovič na Dunaj, da podpišeta pogodbo s Hitlerjem, je ukazal Kosta Pečanac, poglavar komitadžev, da se ju ob povratku ubije. Pečanac ni vedel, da se snuje prevrat vlade.
Nek črnogorki komitadža je izjavil napram ameriškemu časnikarskemu poročevalcu, da nimajo komitadži zdaj druge naloge, kot da obračunajo s Paveli-čem, Kvaternikom, Cvetkovičem,
Poleg aktivnih ministrov bo tvorilo misijo še lepo število drugih uglednih hrvaških, slovenskih in srbskih civilnih in vojaških osebnosti, pa nekaj jugoslovanskih časnikarjev.
Nekaj pozneje se pričakuje tudi obisk ministrskega predsednika generala Dušana Simoviča samega v Londonu in Washingtonu, poleg prestolic Južnoafriške unije in Kanade, ž njim bi imel potovati tudi ban l\,rvatske banovine, dr. šubašič.
člani misije bodo obiskali tudi razne kraje v Zed. državah ameriških, zlasti tiste, v katerih so večje jugoslovanske naselbine. Ena sekcija te misije bo obiskala tudi glavne kraje v Južni Ameriki.
mi, ter da nadaljujejo vojno proti Nemcem po grapah in prelazih. Povedal je, da je že zdaj na Hrvatskem več komitadžev, ki opazujejo vsak gib Paveliča in Kvaternika. Enako pazijo na Cvetkoviča in Markoviča, da se ne izmuzneta. Komitadži priznajo, da bodo pri tem izgubili par svojih članov, toda ne več kot enega ali dva.
Pavelič in Kvaternik morata umreti, je rekel komitadža, ker sta zakrivila smrti kralja Aleksandra. Cvetkovič in Markovič pa zato, ker nista opremila armade z radiji in zasilnimi telefonskimi in brzojavnimi zvezami, in pa radi izdajstva na Dunaju.
To so možje, ki lahko štejejo dneve svojega življenja," je izjavil komitadža. "Ubili jih bomo tako gotovo, kot bomo gotovo do-
Markovičem in drugimi podobni-(segli zopet osvobodite Srbije."
Prijazen obisk
Včeraj sta nas obiskala Mr. Joseph Cekuta, ugledni slovenski trgovec iz Girarda, O. in njegov sin Eddie. Eddie, ki je bil lansko leto v avtni nezgodi, je moral k zdravniku, da ga preišče, kako se mu zdrave pohabljeni udi. Zdravje se mu počasi, pa stalno izboljšava. Prav lepa hvala za obisk.
Kuhinjska šala
Norwood Appliance & Furniture Co. bo imela kuhinjsko šolo v soboto ob 8:30 v Slovenskem domu na Holmes Ave. To bo ob priliki razstave ženskih ročnih del, ki jo prirejajo podružnice Slovenske ženske zveze. Vsaka, ki se udeleži, bo dobila poleg raznih lepih navodil tudi lepo da^ rilo.
Na operaciji
Mrs. Urška Laušin, 1228 E 85. St. je bila operirana v Woman's bolnišnici. Obiski začasno niso dovoljeni.
Odprtija razstave
Ne zamudite iti nocoj ob 6:30 Slovenski dom na Holmes Ave., kjer bo odprtija razstave ženskih ročnih del, ki jo prirejajo podružnice Slovenske ženske zveze. Nad 2,000 posameznih ročnih del je na razstavi in sicer so zelo krasna dela, ki jih je vredno pogledati. Ob osmih se bo p r i č e 1 pa program na odru, ki bo zelo zanimiv. Lep uspeh prireditve Sinoči je bila šolska dvorana sv. Vida nabito polna naših mater, ki so z vsem zanimanjem sledile obširnemu in zelo lepemu programu šolskih otrok. Program je trajal nad dve uri. Častite sestre so bile zelo vesele tako lepe udeležbe.
Podružnica št. 14 SŽZ Matere se opozarja, naj pripeljejo svoje hčerke, ki so članice mladinskega oddelka, lu-tri večer ob 7:30 v Slovenski dom na Holmes Ave., kjer bodo nastopile na programu.
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
1117 St. Clair Avenue
Published daily except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Ha Ameriko In Kanado, na leto »5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 115 Fri., May 16, 1941
Boj za Sredozemlje
Ves Hitlerjev naičrt kaže, da mu gre za posest Sredozemlja in njegovega obrejžja. Zdaj, ko ima Hitler v posesti grški polotok, ima pred seboj tri cilje, proti katerim bo udaril, na vse hkrati, ali na vsakega posebej in sicer: na Egipt, na Malo Azijo in na Gibraltar. Hitler ima v delu zdaj'samo ofenzivo na Egipt, zato si oglejmo nekoliko možnosti zmage in poraza tukaj.
Za obrambo Egipta sedi Anglija na treh glavnih oporiščih: na otoku Kreti, na otoku Cipru in pa v Aleksandriji. Otok Kreto že bombardirajo nemški bombniki, proti otoku Cipru, ki leži pred Malo Azijo, bo pa Hitler udaril iz italijanskih Dodekaneških otokov od ene strani, od druge pa, kadar bo zasedel francosko Sirijo. Seveda, glavni cilj za posest Egipta je pa Aleksandrija, proti kateri so zdaj naperjene nemške mehanizirane čete v smeri od Libije. Ako hoče dobiti Hitler v roke rodovitni Egipt, mora najprej vzeti Angležem Aleksandrijo, kjer je glavno pristanišče za angleško bojno mornarico v vzhodnem Sredozemlju.
Aleksandrija je tisto oporišče za Anglijo, odkoder ta operira s svojimi bojnimi ladjami in letali, da je voda in ozračje čisto sovražnika. Od tukaj je angleška bojna mornarica s polno paro hitela ob afriškem obrežju in bruhala težke izstrelke na italijanske pozicije. Iz Aleksancirije je pošiljala Anglija pomorsko in zračno silo, da so prestregli dobavo potrebščin iz Italije preko Sredozemskega morja. Aleksandrija je, odkoder angleška bojna sila, varje dotok olja po ceveh iz notranjosti Bližnjega vzhoda in valuje vhod v Sueški prekop.
Za posest tega važnega bojnega pristanišča se bojuje zdaj boj v severni Afriki med angleškimi in nemškimi ter italijanskimi mehaniziranimi četami. Angleži že več tednov drže važno pristanišče Tobruk, mimo katerega so prišli Nemci že 80 milj proti vzhodu do egiptovske meje. Angleška posadka v Tobruku ni obkoljena od vseh strani, torej se ne more reči, da ji je na izbero samo dvoje: ubraniti se ali pa umreti. Posadka je obkoljena samo od suhe zemlje, a z morske strani ji pa stoji na strani mornarica, ki ima dvojno nalogo, prvič, da pomaga s topovskim ognjem zadržavati nemške kolone in drugič, da lahko odpelje angleško posadko, če bi ne mogla vzdržati napada nemške sile. Ker leži Tobruk ob edini cesti, ki vodi ob severnem afriškem obredju proti Egiptu, si ne upajo Nemci predaleč v Egipt, dokler ne vzamejo Tobruka. Če bi šli namreč predaleč, bi lahko angleška mornarica izkrcala večjo armado v Tobruku, ki bi padla Nemcem za hrbet ter jim presekala zvezo z Tripolitanijo, odkoder dobivata nemška in italijanska armada zdaj ves potrebni material in živež.
Nemci so zdaj pri, Sollumu, ki leži že v Egiptu, toda s'a-mo nekaj milj od Libije. Tukaj so že več tednov, ne da bi mogli kam naprej. Solium je kraj, ki so ga bili Angleži že enkrat prepustili Italijanom ter se umaknili nazaj pred Matruh, odkoder je speljana železnica do Aleksandrije. Tudi pri lanskem pohodu italijanske armade so se bili Angleži umaknili od Solluma, toda Italijane so bili ustavili pri Ma-truhu, ker ta točka ima radi železnice važen pomen za Angleže.
Če se bodo rtiorali zdaj Angleži umakniti še dalje proti vzhodu pred Nemci, se ne bodo dlje kot do Matruha. In to bo pa za Nemce jako trda kost. Matruh je utrjen še od zadnje svetovne vojne in v dvajsetih letih so ga Angleži še b|olj utrdili. Tukaj imajo Angleži glavno obrambeno linijo, ki naj brani pohod na Aleksandrijo. Ta obramb.ena linija je' prav moderno napravljena, s pravcatimi betonskimi utrdbami. Gnezda, kjer stoje topovi in strojne puške so močno zavarovane in obdane s strelskimi jarki in žičnimi ograjami. V gotovih razdaljah so zgrajene stražne sobe za poveljnike 20 čevljev pod zemljo in vse te so zvezane med seboj s' pokritimi jarki." Torej tukaj preko ne bodo Nemci takoiahko prišli.
Toda Aleksandrija ni ogrožana samo od ene, ampak od dveh strani, od Libije in od Azije. Angleži se morajo torej ubraniti Hitlerjevim kohortam na dveh frontah, če hočejo obvarovati Aleksandrijo, odnosno Egipt. Obratno bo pa Hitlerjeva strategija, da razdeli angleško armado na več front, da bi posamezne oddelke lažje potolkel.
Taka nemška strategija bi pa zahtevala močno armado na več krajih. Ena bi napadala angleške postojanke na severnem afriškem obrežju, druga, glavna ofenziva, bi udarila pa preko puščave proti reki Nilu. V tem slučaju bi se Hitler najbrže po"služil parašutarjev, katere bi naglo prevažal preko puščave, ker so posamezne oaze zelo oddaljene druga od druge.
Podobna ofenziva je bila odprta italijanskemu generalu Grazianiju, predno se je kopje obrnilo in je udaril po njem angleški general Wavell. Ako bi se tak sunek zdaj posrečil Nemcem, bi presekala nemška armada Egipt na dvoje, izolirala angleške postojanke na severu in odrezala angleški armadi dobavo potrebščin v Sudan in doli v Etijopijo. S tem pohodom proti sredini Egipta bi se Nemci tudi izognili topovskemu ognju angleške bojne mornarice in če bi se pohod posrečil, bi bila nemška armada gospodarica v Egiptu.
laka izvedba pohoda je prav lahka na papirju, vse drugače je pa v praksi. Nemško poveljstvo mora namreč računali na vroče afriško podnebje, obsežne puščave brez> vode,
Hvaležnost je lepa čednost zato se zahvaljujemo Bogu za njegove dobrote. Brez hvaležnosti je samo hudič in njegova kom-pa ni j a. Tem so podobni tudi vsi oni, kateri nočejo priznati, da so od Boga prejeli vse kar imajo in zato ne molijo in Boga ne častijo. Nedelje porabijo za to, da pasejo lenobo do poldneva mesto, da bi se spomnili svoje duše.
* * *
Zveličar pa pravi: "Molite vedno, to je, vsak dan molite." Tako nam ukazuje On sam. Nekateri pa pi'avijo: "čemu boš molil? Ali mar radi tega dobiš kaj?" Tako govori prevzetnost in prevzetnost je glavni vir greha. Pameten človek ve, da vse pride od Boga. Kmet naj dela noč in dan, če Bog ne da rasti, zastonj so vse kmetove skrbi in napori. Delavec dela v tovarni zato, ker mu Bog daje pravo pamet in zdravje, če mu Bog vzame te darove, si sam ne more pomagati nič.
* * *
Zato pameten in pošten človek da Bogu hvalo in priznanje, Kristjan moli in se z Bogom pogovarja, vsak dan. Ob gotovih prilikah pa se še prav posebno zateka k nebeškemu Očetu in ga prosi, "po Jezusu Kristusu Gospodu našem," za vse potrebno za dušo in telo.
* * *
Taki dnevi so prihodnji pon-deljek, torek in sreda, katere na-zivljemo "prosilne dneve." Po nekaterih krajih v Ameriki, kjer so katoličani naseljeni na farmah, gredo te dni vsako jutro po maši ven s procesijo. Tako smo delali tudi pri sv. Štefanu v Minnesoti. In lepo je to in pravilno. Bog je vsemogočen. On zamore dati pravo vreme za dobro rast žita. On more prilivati sadovom in žitu, da bo obrodilo.
Brez Njega ni nič.
* * *
Pa tudi mi moramo moliti, ker smo tudi mi odvisni od tega, kar farmar pridela. Če farmar nima, nimamo i mi. Če Bog ne da rasti žitu in drugim nam potrebnim rastlinam, imamo lahko cele kupe denarja, pa bomo lakote umrli. Zato $e pridružujemo tudi mi po mestih onim, ki delajo na polju in prosimo, da Bog odvrne od nas vso nesrečo, da nam da zdravje in pravo pamet, da nam da naš "vsakdanji kruh." Zbrali se bomo. vsako jutro po zadnji maši o pol 8 in molili zase in za svoje. Naj se prav gotovo od vsake hiše vsaj po eden udeleži teh molitev in prošenj, kjerkoli mogoče. Kjer pa to res ni mogoče', pa naj družina zvečer doma nekaj več moli v ta namen. Brez posebnih molitev pa naj ne bo v nobeni krščanski hiši.
*	* S»
Iskrena zahvala se izraža tem potom deklicam iz Junior Sodality, ki so nabirale darove za majniški oltarček, katerega so sestre tako lepo okinčale, da ga je veselje pogledati. Zato tudi sestram lepa zahvala za njih trud.
*	* :|!
Po nekod in nekaterih cerkvah nimajo skoraj ničesar, kar bi spominjalo ljudi, da je sedaj majnik, mesec posvečen naši nebeški Materi. Slovenci pa so vajeni že iz domovine, kjer imajo številna znamenja, cerkvice in cerkve Mariji posvečene, da v tem mesecu prav posebno okin-čajo Marijin oltarček. To je lepo in tega naj se vadijo tudi naši mlajši. Kakor je dom brez ma-
tere pust in prazen, tako bi bila tudi katoliška cerkev brez Ma-rijnega oltarčka nevabljiva in dolgočasna, prav kakor so neka-toliške cerkve, ki izgledajo, kakor navadne dvorane, čast Mariji naši Materi.
# * *
črički so peli in so bili veseli ... Pa tudi mi smo bili veseli in hvaležni g. Ivan Zormanu, da jih je tako lepo navadil peti. čie pomislimo, da je to že tretji in četrti rod ameriških Slovencev in Slovenk, ki še tako lepo poje naše prekrasne pesmi, potem bomo v resnici našemu "neumornemu pevcu in pesniku hvaležni za njegov trud. čast mu, pa tudi vsem staršem, kateri pošiljajo
svoje otroke k tem vajam. * ♦ *
V soboto bodo črički sprejemali nove člane in članice. Kdor želi imeti svoje otroke tako lepo vajene, naj jih pošlje v soboto, to je jutri, v dvorano narodnega doma ob 9. dopoldne, da bodo vpisani in začnejo z vajami z drugimi vred za desetletnico obstanka tega zbora, ki se bo vršila v jeseni meseca novembra. * * *
Te dni se vrši kampanja za Catholic Charities, to se pravi za sirote raznih vrst, mlade in stare. So otroci, kateri zgubijo svoje starše, ali radi smrti, ali pa radi novodbnih "naprednih" nazorov, ko dovoljujejo, da se smeta oče in mati ločiti in družino razdreti. Potem so ostareli ljudje, kateri se nimajo nikamor zateči in tudi živi v grob ne morejo. "Vse karkoli ste storili enemu teh najmanjših, ste meni storili," Pravi Zveličar.
*	* H"
Pomisli mladenič ali mladenka, koliko ti zapraviš za nenuj-ne stvari; za pijačo, kajenje, za šove itd. Nihče ti tčga ne oponaša. Toda, če sj ti eden tistih, ki bi videl poleg sebe človeka v največji piotrebi, pa bi mu radi same sebičnosti ne hotel niti z malem darom pomagati, potem nisi vreden, da te zemlja nosi. "Bodite usmiljeni, da boste usmiljenje dosegli."
S! s& >|s
Koliko pa naj vsak daruje za sirote? Tukaj ti druge mere ne more nihče dati kakor sledečo: Obrni razmere. Postavi sebe v položaj ubožca in njega na tvoje mesto. Kolikor bi sedaj želel, da ti on da, daj ti njemu. On, ki pravi, da niti kozarec vode, ki jo daš potrebnemu, ne bo brez plačila, Tisti bo enkrat tvoj plačnik.
*	*
Trate in drevesa in grmičevje okoli hiš postaja čim dalje lepše. Nekatere vrste rastlin že cvetejo in častijo Boga 1»» svojo krasoto. Veliko lepih vrtov imamo v naselbini. Vendar pa mislim, da bi ravno sedajle, če bi se šlo za kako nagrado, dobil prvo župnijski vrt in naš mežnar
pa bi dobil vsaj kako kolajno. * * *
To nas pa spominja, da bomo prav kmalo obhajali praznik sv. Rešnjega Telesa m seveda s procesijo. Zato pa zopet prav lepo prosimo, da bi vsi oni, kateri so že v preteklosti dajali svoje prostore za oltarčke, tudi letos naklonili to uslugo sv. Rešnjemu Telesu. Prav hvaležni jim bomo. Oltarje postaviti pa je dolžnost vsed faranov. Upamo, da bodo vsaj oni pomagali, kateri želijo skazati Jezusu svojo ljubezen in cast. Gorečnost naša se pokaže v delu. Pokažite to tudi oni, kateri stanujete stran od cerkve. Gospod je nekoč rekel:
na puščavske viharje in druge take uime, katerim je sicer kos utrjena angleška armada. Toda Nemci so dozdaj dokazali, da se ne ustrašijo ničesar, da premagajo marsikako težavo, ker pri njih ne pomeni življenje vojakov nič.
Na vsak način stoji svet pred veliko dramo v Sredozemlju. Vloge so razdeljene, igralci so znani, konec pa ni še znan.
"Ali jih ni bilo deset ozdravljenih? Kje pa je onih devet?" Ali naj se tudi pri nas reče, da iz desetih komaj eden pokaže zanimanje in hvaležnost napram Zveličar ju v sv. Rešnjem Telesu?
Lepa slavnost se obeta v nedeljo popoldne ob pol 3 v Providence Heights pred Groto Matere Božje. Tam bo Father Slaje, duhovni vodja S. ž. Z., blagoslovil krasne nove simbole, Vere, Upajna in Ljubezni, ki jih je Zveza nabavila za kadetinje. Po blagoslovi j en ju simbolov bosta kratka govora, slovenski in angleški, potem pa se vršijo pete litanije in blagoslov z Najsvetej-im. Ljudje so v splošnem vabljeni.
* * *
"MATI DOBREGA PASTIRJA" se pravi "Šmarnicam," ki jih letos beremo. Precej dolge so, pa so lepe in zelo poučne, škoda je le to, da je udeležba tako majhna. Za našo faro bi morala biti še enkrat tolikšna. Pre-velikokrat se mlajši rod izgovarja, da ne razume. Pa bo v tem več lenobe kot resnice. Meni se
tako zdi. Kaj pa vi mislite?
* * *
če pa že govorimo o Dobrem Pastirju, naj omenim zanimivo zgodbico. V Philadelphia živi katoliška mati, katera je bila še pred par leti protestantka. "Na svojih potih v mesto sem morala iti mimo katoliške cerkve," tako sama pripoveduje. "Vselej ko sem šla mimo, me je nekaj vleklo notri. Vstopila sem in malo ■pomolila. Tam je bilo vse tako mirno in pripravno za molitev. Čudno je to, da v svoji lastni protestantovskj cerkvi tega nisem nikdar čutila. In, če se mi je mudilo, da sem mislila mimo cerkve, kar nisem mogla naprej, dokler nisem vstopila vsaj za par besedi. Sedaj, seveda vem, da me je vabil Jezus, ki tam prebiva, k sebi. Takrat pa nisem vedela." žen"a '';je; končno začela proučevati katoliško vero in jo sprejela, kot jo sprejme vsak, kateri se dobro pouči o njej. Katoliško vero sovraži tisti, ki je ne pqzna, pa naj je katoličan —
bil, ali pa kaj drugega.
* * *
Alj veste, da ima umpire "Red Ormsby" dvanajst otrok? In ali veste, da če tudi je od doma, ko gre za "base ballom" od mesta do mesta, pa vseeno vsako jutro prejme sv. obhajilo? To si vtaknite za ušesa tisti, ki zaničljivo gledate na starše, kateri imajo več otrok in ki radi pristopajo k mizi Gosodovi. Pameten je tisti, ki božje zapovedi izpolnuje
in živi kot stan veleva.
* * *
Koliko vstopnic za naš cerkveni piknik ste že prodali pri vaši hiši? Vem za nekoga — Matt Ožbolt — ki jih je prodal že deset knjig. Vem tudi za drugo osebo — Mrs. Mary Miklič — ki jih je vzela trideset knjižic in jih morda polovico že razprodala. Koliko pa ste jih VI prodali? Eh? Govorite. Za dva tisoč dolarjev vstopnic mora biti prodanih Se*ta mesec. Ne čakajte do zadnjega. Prinesite odrezke nazaj takoj. Ves denar prinesen za te delnice na avtomobil bo vpisan kot darovan za novo cerkev. In veste, sedaj je čas "mrvo delati?" ko sonce sije. Sedaj jc čas, da se potrudimo, da tem več dolga na cerkvi odplačamo
sedaj, ko se dela.
* * *
čas je tu, ko bodo nekateri starši zopet mislili na taborišče za otroke — Camps. Skrbite, da pošljete vaše otroke v take kem-pe, katere imajo preskrbljeno za službo božjo ob nedeljah in to ne kako protestantovsko, ampak sv. mašo. Naj bo človek kjerkoli, na počitnicah, ali pri delu, poleti ali pozimi, vsako nedeljo je dolžan pod smrtni mgrehom iti k sv. maši. Tako veli prva cerkvena zapoved, tako veli Bog sam, ki pravi :"Zapomni si, da posvečuješ Gospodov dan." Ako ne ve- i
ste, kje so take kempe, kjer bodo otroci varni na duši in na telesu, povprašajte svoje duhovnike. Ena taka zelo pripravna je na Kelleys Island, kjer ima Father Chaluopka odgovornost čez njo. Druga pa je C. Y. O. kem-pa doli nekje okoli Akrona. Otroke pošiljati v kempe, kjer ni preskrbljeno za mašo ob ne-dajali odgovor za to.
dajeli odgovor za to.
♦ * *
Dva pocestna viteza sta soln-čnatega popoldne sedela v ladji in "tko za fan" držala trnek v vodo. Velika riba je zagrabila za trne kin se ujela. "Lejga spa-ka," je rekel tisti, ki je držal za kol, sedaj ga bom moral pa še ven vleči." To je višek lenobe in takih je še danes nekaj. Danes malo manj kot, da delo leta za ljudmi, pa se še dobijo zdravi, močni in še mladi ljudje, kateri postopajo brez dela po mestu.
Poslušajte toraj:
* * *
V nedeljo po vsaki maši je prilika, da- se vpišejo za delo moški in ženske od 16 pa do 24 leta.
(Dalje na 3 strani)
Ne bodite sebične!
Ker je razstava naših ročnih del že tu, zato vas prosim, da nobena ne izostane, vsaka naj pokaže svoje umetnosti. Nikar ne bodite sebične, kakor sem že slišala, da se je neka oseba izrazila, da ne mara, da bi druge videle kaj ima ona ročnih del, ker potem bi še druge tako napravile. Vprašam vas, kaj vam pa koristi vaš trud in znanost, če se pa v temi stara in gnije?
Vsaka ali vsak sme biti ponosen, da je zmožen kaj lepega narediti ter lahko koga kaj pouči. Vse komaj čakamo, da bomo videle kaj lepega in zanimivega, zato pa na dan vsaka s svojimi okraski, mogoče boste še deležne kake nagrade.
Apeliram na vse, da si preskr-bite vstopnice že vnaprej ter gotovo pridete na razstavo, ki bo nadvse zanimiva. Poleg razstave pa bodo tudi zanimiva predavanja o kuhi, petje, godba, ples itd. Servirali bodo tudi vsakovrstna okrepčila.
Torej ne pozabite, da se nocoj prične razstava in sicer ob sedmih zvečer, v soboto in nedeljo pa bodo vrata odprta že ob štirih popoldne. Vse na razstavo ženskih ročnih del v Slovenski dom na Holmes Ave.
Kristina Filip.
SLOVENSKI LOVSKI KLUB BARBERTON
članstvu našega kluba naznanjata, da se vrše naše strelske vaje vsako prvo, drugo in tretjo nedeljo v mesecu. Vsem prav toplo priporočam, da se kolikor mogoče vsi in točno udeležujete strelskih vaj.
Vsak naj se zaveda, da so pred nami strelske tekme in če se ne bomo požurili, se nam lahko zgodi, da nam bodo odnesli zastavo kakor jo je Hitler v Evropi že mnogim državam, če hočemo obdržati zastavo v našem varstvu, tedaj nam je potrebno, da se tudi dobro pripravimo na boj, v katerem se b0 odločalo o zastavi. Pridite v nedeljo na vaje, pričnemo s streljanjem ob dveh popoldne.
Povedati vam tudi moram, da smo že precej dobro streljali golobe zadnjo nedeljo. Zahvaliti pa se moramo tudi našim boljšim polovicam, ki so nam pripravile tako okusno kosilo. Z lovskim pozdravom in na svidenje v nedeljo na strelišču.
J. Lukežič, tajnik.
V nedeljo bo svatb"
Navadno se poroke vrs« tednom in zadnje čase se P8 včekrat vrše ob sobotah' hodnja svatba pa bo v 18. maja v Slovenskem nar<" domu na »0. cesti v Netfb"1 To pa ne bo svatba kakJ navadno, to bo prav za Prft, min na staro domovino 'n so se svatbe vršile tam-
kateri izmed čitateljev se vo še spominja na
mladosti Jod; ko se je mogoče v vaši vasl la svatba in ste šli kot^ ] fantje voglarit. Tam ste .j fe i vadno dobro najedli in ^ Lji potem pa napravili Še .^a spas v svoje
zadovoljstvo^
bavo svatov. Nekaj P°d jj S se bo vršilo v nedeljo P0™« ;'«itic Slove« ^ 80. < Pri
l\ Jak
ijeg
$ s j**
>1
51
m zvečer v našem ^ a narodnem domu na
Father Slapšak ima P1 bro izvežbane igralce, k' J do predstavljali svate i'1 ^ ji bodo pa tudi napravi'1 je. S seboj bodo Prigll'„[<fl,*u kamelo, ki jo bodo po^JJ li svatom. Vprizorili Pa več drugijh (zabavnih: ^ j kateri so bili v navadi tud <
u- ml ilt!
Sedaj je vse skupaj ^ ?,0 .
rem kraju.
" "	u ta5'
od vas samih, kako bo
itn8

izpadla. Gotovo PraV ostanete doma, prav pa, če se odzovete va dete na "ohcet, dovolj nizka, samo tj, ^

■op(
Ali
Kdor pa hoče biti me° pa stane en dolar. »a slite si, da boste za en ^ tolkal ko sedeli med svati, a'1 volj poceni?	^iii
Prav prijazno ste ^ |0v jaki iz širnega	fv2<
okolice, da pridete v poldne ali zvečer v ^s \'j r venskega narodnega o ^ cesti. Rečem vam, & p «1 ^ nasmejali za vse PoletJ^ Si* sti preostanek od ^."jjJ p n ne bosta spravila sta, ampak bo šel za 11 SjSe cerkev sv. Lovrenca- . ]
Odbor skupnih dr^J \ « dolgo pripravlja za ta ^ I ^ ^ prav gotovo bi bili če bi bila dvorana V* še tole povem in tudi ^ je bilo na vsaki svatb1 ■ m ij^. domovini dovoljeno v ^ tudi tukaj se bomo P^jil '<> stari navadi lahko J ,sltr zato pa bo skrbel f *avi
kov orkester, ki se P . ^ ^ vadi, da nam bo zai£ p ^
domače polke in val^^o njih prostorih pa ^gfiO
pokrepčali in med se vorili.	z„i
—	* i-a<' D \ u,
Opisani so bili ze fe;
ri in dogodivščine^ ^jfl1' |t(je boste v nedeljo sliš3'1 [,,
dogajale v stari
11
,t f
S
s
Tte
>
ri ^Kl^n deli svate sedeti P1 ^ J ^
pevati na vasi
g vo
bo godec uganjal , se bodo gotovo va^ r fV
! S
e
nazaj v staro dom0 jeni pa bodo dobi11 ^pl
preživeli srečno
bi"
dogodkih v stari
do*°v vsi
Upam, da boste r ni, ki se boste vabilu in gotovo Pa 0# dovoljni vsi, ki	j
Kateri ne bo
gotovo r^oi
ma.
svatbi, bo "škoda, da sem sem tako zamudil 1 u pega
"Tako smo se
Udeleženci Pa .$|i,
nf0cete
bilo kaj." Torej, ce11 v
diti tega veselja, seJfle<l( udeležite te svatbe ^ maja popoldne in ^ venskem narodnem	^
cesti v Newburghu- ^J^
če sem pa kate1'
Vhc
Sh 'usti Vk '* ii lil H a r
f
eg* g»
el


s svojimi dopis1 ^ oproščen j a, ker ^o ^ boljši namen, da nil našo tu rojeno 1 . 1. čaji v stari dom°v v na gvidenJ® 2:30 111
P
vsem in popoldne ob 7:30.

'Stii
K ] Mi
:0ci
M M>o

\
rse
SATAN IN IŠKARIOT
Po nemškem Izvirniku K. Mays
iro' 'bili
ravin
jlsrs
'v'ta kača pa je bil pošte-značaj en človek, vsekakor nego je napovedovalo* %>vo ime. Mož beseda je , je zdelo, upal sem, da bi
^ . 3fti©l z njim pogoditi. Povrh 4Uubil Židinjo.
se stn«
ot

VO"1
od^M, p of.
)V0l
In


ilu
Pogajati sem se mislil z ll!n za Judito. Recimo kar, '^ti sem jo mislil njemu za izseljencev, svojih roja-upal sem, da mi bo kup-a Uspela.
ljubil jo je. Če sem jo pri-1 Se je polastil, kar ni bilo lv nič težko, sem ga dobil v z njim vred vseh tri sto ,S1Il0v pa še Meltona povrh. "jNal bi Judito za rojake. } fljel bi jo bil že tisti večer, je odšel Zvita kača. Pa *Čan sem bil, kakor reče-\ tiči kje v bližini. Razen asi še nisem bil čisto na jas-
0	položaju v Almadenu. sem prispel v votlino
jjprfi j,^Padni steni hriba. Zvita a Je najbrž že stopil po se-
1	steni za Judito, nisem ga f »Pazil.
. 'tnbrenjo me je nepotrpež-■ eakal. Radovedno, pa se-^oštljivo je začel: Jal sem se za Old Shatter-p Dolgo ga ni bilo! Mi-Sfiftl pogledati za njim."
mladi brat se je brez . e bal! Poizvedovanje mi ?°J°lnoma uspelo." J1 si je Old Shatterhand ijJal okolico Almadena?" j si nisem utegnil po-^ Srečal sem poglavarja ?„°v> ki straži j o Almaden." >1 se je.
. c# pr»v
n
/
iab Tjrii :udifS
&
35c >
do" li
A
«el »
rt**" loifl* o se
je
in
m
ill
Hoj
Ydvoril z njim?" J me videl. Šel je v Alma-
/i
JT,
t ^u bilo treba vedeti, kaj doživel. Judite ni po-^JUnega pogovora bi ne
nje in prod, široka odprtina je zazijala, ki se je v njo vdrlo Herkulu, ko je bežal pred Yu-mami. Našla sva kamene, iz katerih je Herkul sestavil stopnice, da se je rešil iz rova. Oklesa-ni so bili, zasodil sem, da rova niso zidali Indijanci, ampak be-lokožci, najbrž španski osvoje-valci Mehike. Pošev je držal v notranjost hriba na levo, na desno pa položno navzgor.
Prižgala sva plamenice in krenila naj prvo na desno. Že po nekaj minutah sva bila na robu prepada, ki je na njegovi drugi strani ležala Playerjeva votlina. Nisem se zmotil, ko sem zaslutil, da je votlina vhod v rov in da prepad zapira vhod —.
Konja sta naju spoznala in prišla na rob prepada. Prebila sta noč v votlini, nista se več plašila, pa preblizu prepada ju nisem smel pustiti, nagnal sem ju nazaj. In ko sem Hatatitli zaklical"Hatatitla, iteškuš — lezi, —!", je koj ubogal in Ilči je legel poleg njega. V dobri šoli sta bila, mirno sem se lahko zanesel, da ne bodeta vstala, dokler jima ne zapoveva.
Posvetila sva po tleh in kmalu našla na robu prepada štiri štirioglate jame, odgovarjale so onim na drugi strani. Res je držal svojčas most črez prepad.
Vrnila sva se in šla preisko-va rov navzdol.
Nekaj nad moža visok je bil, ni se mi bilo treba pripogniti, čeprav sem precej velik človek, in kake tri čevlje je bil širok. V živo skalo je bil vsekan, na stenah so se še videli sledovi dleta in krampa. Mestoma se je še tudi videlo, da so skalo vrtali. Razstreljevali so jo. Rov so ko-
NEWBURSKE NOVICE
fttinel, o svojih načrtih pa . Sem mogel govoriti, ker si k ^ nisem bil na jasnem, kaj ^®%enil.
°ld Shatterhand je sto-
M
(H
k ■je1
I\
i!Wa
11 jim in si pogledal vrh
Ni bilo varno. Pot si
n s%;i|l/aVa morebiti jutri.
plep«iut .Pa P°Jdeva 8Pat- 0ba raV r^ena in jutri odideva z * delo."
l'a 'iff VrbeI sem še za lton-ia pa
k1' v odejo ter kmalu trd-8Pal po napornem, vro-
lie. ✓
jrff r
K
•eZI i t*'1' ,oie Ji
%
evu.
II
Pod zemljo.
k^nji mrak je gledal [Jtj ' ko sem se prebudil. 1 reP.io je še trdno spal,
V h:
m i)^ f,:
Je bil,seveda utrujen ko f ^esti sem ga moral, da se hJMil, in ves pijan je bil '^v^a, ko je stopil na noge delo naju je čakalo ti-
iS.
ati.
Rov sva nameravala
(Nadaljevanje z 2 strani)
Vpisovanje se bo vršilo v šolski dvorani po vsaki maši. Od 16 do 18 leta bodo delali samo v poletju, to se pravi, učili se bodo delati, zato tudi plača ni velika. Drugi pa se vpišejo v "National Youth Administration," kjer se bodo istotako učili in delali zraven, tisto kar jih veseli. * * *
Ko je katoliški misijonar — prišel v neko mesto na Jugu, v katerem ni bilo do tlej nobenega katoličana so otroci, naščuvani od zagrizenih staršev, blato metali nanj. To je nekatere bolj izobražene meščane tako bolelo, da so ga prišli prosit odpuščanja in so obljubili, da bodo prišli k njegovim govorom. Prišlo jih je vedno več. Končno je bilo toliko konvertitov, da so ustanovili svojo župnijo in danes je tam več tisoč katoličanov. Res čudna
so pota božja.
* + *
Albin Petelin, je pred nekaj leti odšel na West. Ustavil se je v Denver ju, Colo. Tam sem ga srečal leta 1937. Pozneje je odšel v Leadville, Colorado kjer je srečal neko deklico, katera se mu je tako -dopadla, da je vrgel prednjo sebe, svoje srce in vse kar je imel. "Brez tebe mi ni živeti," je dejal. In deklica se ga je usmilila, mu podala roko, z roko mu je podala srce. Zadnji teden so se pa Albin Petelin, njegova žena in hčerka pojavili
rekli Father Slapšaku. In sedaj je Fr. Slapšak že cel teden v skrbeh in si beli glavo, kje bo dobil vso to "rištngo." Bomo videli. Vabimo na "kranjsko oh-cet" za v nedeljo 18. maja popol dne in zvečer. Pogrnjene mize in godba bodo tudi na dnevnem redu.
* * *
En sam teden po birmi je že polovico "republikancev" manjkalo pri kršanskem nauku. Vsi otroci, ki hodijo v publik šole so dolžni vsaj dvakrat na teden prihajati h krščanskemu nauku, to je pri nas ob sobotah in nedeljah, in sicer od 6. do 15. leta. Starši, kateri ne pošiljajo svojih otrok
k nauku, se močno pregrešijo.
* # *
V San Francisco, Calif, so predkratkem dogradili neko poslopje, ki bo služilo za živinsko razstavo. Poslopje so "blagoslovili" s tem, da so "krstili," (Christen) mladega teleta. Ali se ne pravi to norčevati se s zakramenti, katere nam je dal Zveličar? Take reči uganjajo ljudje, kateri nimajo nobenega pojma o svetih rečeh. Taki bodo tudi naši otroci, ako se bomo samo izgovarjali: "naš je že odpravil," in jih ne bomo pošiljali k nauku. Nekateri starši bi prav lahko vzeli nalogo teleta, tako so sami malo poučeni in tako malo skrbijo za nauk svojih otrok.
so začeli trtam posvečati še večjo pozornost in zasajati nove vinograde. Toda strokovnjaki so jih opozorili, da je njihov račun napačen, kajti ne sme se pričakovati, da bo vsako leto v drugih delih države tako slaba vinska letina, kakor lansko jesen. Za lansko letino menijo, da je v Dalmaciji dala okrog 900,000 hektolitrov vina. Trgovina dobro uspeva in liter belega vina velja povprečno do sedenj liter črnega pa do šest dinarjev. Strokovnjaki in oblastva so vinogradnikom nasvetovali, naj plodno zemljo rajši pose je j o z žitom, da si bodo pridelali več hrane, ki bo potrebnejša od vina.
MALI OGLASI
Peč naprodaj
Naprodaj je skoro nova ku-hinska peč, 5 stolov in miza; proda se jako poceni. Oglasite se na 771 Thornhill Drive, ali v uradu tega lista.	(117)
Stanovanje se odda
Odda se stanovanje 5 sob, kopališče, furnez in garaža. Vprašajte na 1086 E. 71. St. (116)
Delo dobi
operatorica za lepotilni salon, mora imeti 4 do 5 let praske ter mora imeti licenco poslovodki-nje. Pokličite Margie's Beauty Shoppe, GLenville 8139. (116)
Kdor želi
sa stalno, ako se delo dobi. Z njimi je pa prišel tudi Edward šuštaršič iz Denverja, ki bo tudi tukaj ostal (tako on misli, mi mu pa ne vrjamemo, kajti, kdor je rojen na West, se ne privadi lahko našim razmeram po vzhodnih mestih.) Vseeno pa so dobrodošli in če bodo mogli pre-pali gotovo belokožci. Kjer je magati tisto "Westotožje" in bodo res ostali tukaj, bomo veseli. * * *
Nekdo vprašuje: "Ali more žena, ki ima divorce od moža,1 Lepe grahaste piščance od 2 do
na naših cestah. Prišli so sem prejemati zakramente in živeti 4 funte težke po.....30c funt
po katoliško?"	j Sliced bacon.........27c funt
Mož in žena, ki sta vzela di-| Telečja pljuča ...... 6c funt
vorce, pa živita vsak sam zase Pot roast ...........23c funt
zamoreta prejemati sv. zakra- j Teletina za pohat----28c funt
mente in živeti (vsaj primero-J Teletina za filat.....18c funt
ma) po katoliško, ako se ne sku- Suha rebra .........20c funt
sata v drugič poročiti s kom dru- j Lepa zaloga mlade prasetine. gim. Zadevo naj predložita svo- Se vljudno priporočam vsem
'51
m
A,
m
•es1
V bela sva konje, vzela šop \ s seboj in zlezla iz ja-iitjv sva zasula. Lahko da •V^j . kdo mimo, videl bi luk-I,, Je prej ni bilo, šel gledat fL° našel konja, la sva se po
zadel na razpoke in vdrtine, so ga obzidali s klesanci.
Vse globlje sva stopala navzdol, rov je bil dobro ohranjen, nobenih ovir nisva srečala. Tudi zrak je bil znosen, da, svež, česar bi ne bil pričakoval v ži-vosrebrnem rudniku.
Pa kmalu sem. našel vzrok. Pogledal sem po plamenici. Ni gorela naravnost kvišku, narahlo, komaj vidno je vela v rov. Vleklo je po rovu, sveži zrak je prihajal za nama in odhajal po rovu.
Nekje pred nama je bil rov kakorkoli v zvezi s svežim zrakom —. Ali se je stekal y pre-duh —? Mogoče. Verjetno je bilo že radi tega, ker je potekal proti vzhodu, v notranjost hriba. In v sredini hriba je bil navpičen preduh, ki se je odpiral na ploščadi.
Kakih tri sto korakov daleč sva prišla, ko je Mimbrenjo pokazal na vzidano ploščo.
"Napis —l" je dejal. "Pa ne v pismu Indijancev." Posvetil sem in bral: Alfonso Vargas of. en min..
y comp. A. D. MDCXI
Hyrgokv v-nedelje bo brhko. V nedeljo bomo imeli "krajnsko ohcet" v dvorani. Ni nam bilo povedano kdo se bo ženil, zagotavlja pa nas Mr. Resnik, da bo treba imeti posebno močan pas. Ne vem, kaj vse že imajo pripravljeno poleg "kamele" in drugih takih zverin. "Vi pa dobite ženina in nevesto," tako so
j emu župniku, kateri bo posredoval pri škofu za nju in dejal njune zadeve v tak stan, da bosta mogla živeti vsaksebi po kr-šansko, če res drugače ni izhajati.
IZllOMOVINE
—Dalmatinci hočejo povečati površino vinogradov. Dobre cene letošnjega vina so izpodbudi-le dalmatinske vinogradnike, da
gospodinjam.
Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave.
Naprodaj
Poceni se proda razno čebelarsko orodje kakor panje, vosek itd. Zglasite se zvečer ali v nedeljo popoldne na 18305 Neff Rd.	(116)
Delo dobi takoj
Takoj dobi delo krojač, za šivanje in likanje. Oglasite se na 631 E. 185. St.	(116)
SPECIALS
Friday — Saturday Fancy Sliced Pineapple 2 Big No. ll/z Cans ..35c Morton Salt, 2 Boxes .15c Aeroplanes "Free" With
Each 2 Boxes Quaker Farina,
2 Boxes...........15c
Kirkman's Soap Flakes (Deal), 2 Big Boxes 33c Fresh Selected
Eggs, Doz..........25c
Fresh Roll Butter, lb. .37c Campbell's Pork and Beans, 3 Tall Cans... 20c Ice-Cold 6% Beer At a Low Price.
SPECH FOOD STORE
1100 E. 63rd St. HE-0674
Ustavite sel
Kadar obiščete svoje znance v Geneva, O., ustavite se v Max Bar
43 E. Main St. kjer boste fino postrežem.
(Fri. x, June 13)
Cena $4,300!
Hiša 6 sob, 2 garaži, lot 50x 150, na 900 E. 237. St., v Euclid, O. Bo odprta v nedeljo od 1 do 6 pop., da si jo lahko ogledate. Gotovine $800, drugo kot rent.
L. Petrich
18613 Kewanee Ave.
KEnmore 3198-W Imam še več drugih hiš naprodaj.
ODPRTIJA MESNICE Naznanjamo odprtijo mesnice in sicer v soboto 17. maja, znano pod imenom
CLAIRAIRE MEAT
MARKET Toplo se priporočamo vsem gospodinjam za obisk in jamčimo dobro in točno postrežbo. JOHN TAUCHER, JR. lastnik 18110 St. Clair Ave.
C
m'FMGMMM*
A-V
dO*1111
f«jjl('"'-11a sva se po sipkem krenila okoli skale in le-|*ieni levi, severni strani Isj. V Tako me je poučil fc^kul, da bom našel
i ^ine se je videlo v tabor j *' Hič se še ni genilo med sPali g© še, varne so se
Napis je bil v španskem jeziku in skrajšan ter je pomenil:
Alfonso Vargas oficial en minas y companeros anno Domini MDCXI. Kar pomeni po naše: Alfonz Vargas, rudniški nadzornik, in tovariši, leta Gospodovega 1611.

M,
p \ f
So res španski osvojevalci Previdno sva lezla po' prvi kopali živo srebro v Alma-ll^ih navzgor. Kmalu sva denu in dali rudniku tudi ime# [i v strmini luknjo, mesto, Od tistih dob je minilo seveda K^e vdrlo Herkulu. I že nad dve sto petdeset let. Pre-1". je, da je luknjo zade-'pisal sem si napis, zanimal me
1941 Model IS-6
Only $
.75
Priporočilo znancem
Zavarujte pri nas svoje hiše in druga poslopja proti ognju ali nevihti (tornado), enako tudi vaše pohištvo ali drugo lastnino. Zavarujemo vaše pločnike, takoKjvani Sidewalk /Insurance ali Property Liability. Za vaš avto vam po vaši želji pre-skrbim takozvani Liability 5-10-5 in Property Damage, kakor tudi zavarovalnino proti tatvini ali ognju ali koliziji. Preskrbimo vam tudi Surety Bonds. Vsa dela točna in zanesljiva. Se priporočam John Prišel 15908 Parkgrove Ave. Tel. KEnmore 2473-R
Lastnik prodaja
Zidano hišo, 7 sob, kopališče, parna gorkota, vse udobnosti, velik lot, garaža za 3 avte, kokoš-njak, 10 sadnih dreves; v bližini šole, mestnega busa in cerkve ; med Lakeland Blvd. in Lake Shore Blvd. Lastnik se nahaja na 976 E. 250. St. Bo hišo razkazal, če ga pokličete KEnmore 4927-J.	(May 9, 16, 23)
Poceni ledenice
7 ledenic v dobrem stanju, se dobi po $1.00 komad in sicer od 10 do 1 ure čez dan. Vprašajte spodaj v kleti na 736 E. 93. St.
(116)
Trgovina naprodaj
Proda se konfekcijska trgovina. Vprašajte na 6718 St. Clair Ave.	(115)
Redka prilika
Prilika, ki se nudi samo enkrat v življenju. Naprodaj je slaščičarna in delikatesna trgovina, z vsemi električnimi pritiklinami, velika zaloga, na glavni cesti, ki vodi preko mesta; dela dober denar, jako dober promet. Se mora videti, da se jo more prav ceniti. Lastnik mora prodati radi smrti v družini. Za sestanek pokličite HEnderson 8409, 1151 E. 71. St. Trgovina je vredna mnogo več, kot se pa vpraša zanjo.
(115)
Naznanilo
Vljudno naznanjamo vsem našim klijentom, da je tudi vsled smrti Mr. Breskvarja vseeno urad odprt in posluje; v vseh ozirih naj se ljudje zaupno obrnejo na naš urad, kjer bodo točno in solidno postrežem,
Haffner Insurance Agency 6106 St. Clair Ave.
ENdicott 5127	(May 17)
BODITE PREVIDEN VOZNIK
Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi.
Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsajcem oziru.
EDWARD A. HISS
lekarna—farmacija in optometrističue potrebščine 7102 St. Clair Ave.
| GIANT OF THE SIXES 6% cu. ft. capacity!
Pay LESS than you expected I Get much MORE I
More Food Storage Capacity. Larger size gives you more room for everything! Cold Storage Tray has 325 cu. in. capacity.
More Shelf Space. 1 more shelf than you find in 6's of most other makes 1
More Usable Frozen Storage Space. 710 cu. in. plus 4 pounds of icel
More in Ice Service. Has exclusive Quickube Trays. Plus a double-width tray with built-in tray release.
'!)} , MW,	J^ -------J" —T-" "
? 'ie ni lahko najti, Old je
Nisem vedel, da so prišli.
VJlV
^Stfld pa da jo bo že na- Španci že tako zgodaj v tiste
■
j 7 Poznal divjine, m ve-% imajo ljudje v divjini f(.H ci- Zadelal je luknjo ta-^]Aačetniško, da bi jo našel i\k kaj razborit človek. 'it0 0ra se ni videlo na tisto stoje sva se lotila dela 110 sva odstranila kame-

fti bilo tako hudo. Atlet oddaljene kraje Mehike.
Vse dalje in dalje sva prodirala po rovu in nenadoma ga je Zadelal je luknjo ta- zmanjkalo. Stena iz klesanih
kamenov ga je zapirala. Plame-nica pa je vela še vedno naprej, proti steni, čeprav v njej ni bilo videti nobene odprtine. (Dalje prihodnjič.)

//
ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Ino. d016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113
,Many
other duaUtV

Več koi 6 milijonov F RIGID AIRE je bilo že narejenih in prodanih
Cene na FRIGID AIRE lahko dobite od $£9-85 naprej. Lahka mesečna odplačila.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
JERRY BOHINC in JOHN SUŠNIK,
6104 St. Clair Ave.
lastnika
819 East 185th St.
MACCABEE PROMOTION CLUB
priredi ples v avditoriju SND. danes zvečer ob 8 uri. Igrala bo godba Johnny Pecon orkester.
Vljudno se vabi vse cenjeno občinstvo zlasti članstvo društva Carniola Tent št. 1288 in Carniola Hive št. 493 ter Collinwood Hive.	' ^ \
Vstopnina je samo 25c, Vabi odbor.
VENETIAN BLINDS WINDOW SHADES DRAPERY FIXTURES CLEANING & Repairing J. L. Venetian Blind Sales & Service 1058 Addison Rd.
ENdicott 0448 Proračun zastonj.
(Fri-x)
Ignac Slapnik, st.
CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE. HEnderaon 1126
MOLLY'S TAVERN
7508 St. Clair Ave.
PIVO—VINO—ŽGANJE —DOBRA JEDILA— Se priporočamo
SLOVENSKO PODJETJE
BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO.
NajboljSi premog In dfcrra. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE.
TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo tudi po pošti.
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd., Cleveland, O.
cms Y "x yy.ir^sr'y iir^'yyy
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM PohiStvo In vse potrebščine za doia 6613 ST. CLAIR AVE. ilKnciersnti 2918
S'iiM
// • •V//'///'
bogati sorodniki pustili na cedilu; njenemu možu se je zgodila velika krivica — toda Naak-kve pretirava, ko pravi, da je po njih zaslugi postal gostija črvov. Tudi sama ima precejšen delež drivde na sebi, prav gotovo — predvsem pa sta bili Erlendove žalostne smrti kajpada krivi njegova nespamet in obupna trmoglavost.
No — in kljub temu ji ni po volji, da je Skule zdaj pri Bjarnetu Erlingssonu.
Ali res ne bo nikdar doživela dneva, ko je ne bosta venomer mučila strah in nemir —. O Jezus, spomni se strahu in skrbi, ki jih je tvoja blažena mati pretrpela zavoljo tebe, usmili se mene matere in potolaži me —!
Celo Gaute jo Je hudo skrbel. Fant je kazal, da bo dober kmet, a bil je zaverovan v misel, da mora svojemu rodu znova pripomoči do blagostanja. Naakkve ga v ničemer ni oviral — in Gaute je imel glavo polno neštetih načrtov. Zdaj je z nekaterimi drugimi možmi iz doline zopet začel pridobivati železo iz močvirij v gorovju. Prodajal pa je veliko preveč, ne samo od desetine, marveč tudi od dejanskega donosa kmetije. Kristina je bila prej vedno navajena, da so bile kašče in sked-nji na njenem dvoru nabito polni, in ni je malo jezilo, kadar je Gaute radi kakšnega žaltavega masla vihal nos ali se norčeval iz deset let stare slanine, ki ji je visela v kašči. Ona pa je hotela živeti v zavesti, da na njenem dvoru nikdar ne more zmanjkati hrane; ni ga bilo sjromaka, ki bi moral oditi brez daru z njenega dvora, kadar je dolino obiskala slaba letina. Tudi ne smejo ničesar pogrešati, ko bo tukaj na tem starem dvoru zopet napočil čas za svatbe, krstije in gostije.
Častihlepni načrti, ki jih je
imfela s svojimi sinovi, so splahneli. Zadovoljna bi bila, ako bi se njeni otroci naselili tukaj v dolini. Kristina bi mogla z zamenjavo in dedovanjem tako zaokrožiti svojo posest, da bi trije od njenih sinov lahko živeli na lastnih dvorih. In Jorund-gaard s tistim delom Laugar-bruja, ki je ležal tostran reke, bi lahko preživljal tri najemnike. Živeli sicer ne bi ravno po gosposko, reveži pa tudi ne bi bili. Tukaj v dolini je bilo mirno — o vsem. tem vrenju med deželskimi velikaši so tu le malo izvedeli. Četudi bi [ljudje imeli takšno ureditev rodbinskih prilik za propad moči in
ugleda rodu—je vendar v božjih rokah, da pomore njenim potomcem k boljšemu življenju, ako bo v tem videl zanje kakšen prid. Toda ona najbrž zastonj upa, da bi kdaj videla svoje sinove tako zbrane okrog sebe — saj se ne bodo tako hitro pomirili, ti njeni otroci, ki so imeli Erlenda Nikulaussona za očeta. i
V tem času je njena duša našla mir in tolažbo, kadar so njene misli romale k otroeičema, ki sta počivala gori na pokopališču.
(Dalje prihodnjič)
Nacijski bombniki so obiskali tudi Irsko. — Nemški bombniki so poleteli nad Severno Irsko, kjer so odvrgli tudi več bomb in posledico rnirn kaže zgornja slika, ki je bila■ posneta v Belgast, kjer je bilo zadeto poslopje tamkajšnje bolnišnice.
"ne
rrr
William Mailander, star 15 let, je bil preiskan V°'' 12 jaškem zdravniku in priznan, kot najbolj zdrav fu>nt v j stu Neiv York. Dr. Harry Zeller posluša bitje njed°v srca in pravi, da je brezhibno.
Douglas Fairbanks, mL, filmski igralec, se je V° ^c željo državnega departments na potovanje v Južno riko, kot odposlanec "dobre volje." Z njim rut slik11' ^ gova soproga, Mrs. Fairbanks. Ustavila sta se v P. R., kjer sta se pokrepčala z hladnim in svežim kokosovega oreha.
slovenian grocers flSSOClAT
Special Prices Effective May 16 to 24,
HOMEMAKING S
1 Larse 23c. Small 10c
RINSO ,2/or,fc '
Small 2 for 17c LUXTsoap 3 for
LIFEBUOY 3 for 17^ SPRY 3,bfor
Mi-Vegetable , fnr 1 "t Shortening 1 ID. I"' *
222P
Huux^-K
TontTsoap 5
THESE ARE THE ONLY SOAPS EXCLUSIVELY ENDORSED BY
BRING IN YOUR
targe 2 for Small 2 for H^
WE GLADLY REDEEM THEM
SILVER DUST
23c
With BIG Cannon Dish Tow«)
the refw^rator WITH A BUTTEK
CONDITIONER^
kot
kdaj
se
V tej ledenici ni treba sekati trdega sirovega masla. Pridite in poglejte, kako se obdrži sirovo maslo, da je takoj za na mizo.
GENERAL ELECTRIC
oblak furniture c0-
HEnderso11
6612 St. Clair Ave.
Bolj zaposleni
# Ohio in ostala dežela ima najboljšo telefonsko opremo na svetu in ta oprema ima še dodatek za porast in potrebo. Oboje, porast in potreba sta tukaj. In dodatek se že rabi.
Bell sistem ima dve stvari, ki mnogo pomagajo v teh dneh. Ima preizkušene izdelovalne zrno-
Naravnajte "The Telephone cb 7 zvečer na WT,AM,
žnesti ter zanesljivo organizacijo po vsej deželi. Oboje je v rokah sistema Western Electric, ki izdeluje Bell telefon in njega aparate. To je bila dobra smernica že generacije. Nobenkrat pa niso bile koristi tako jasne kot zdaj, ko je dežela pod pritiskom.
Hour" v pondeljkih WLW in WSPD
THE OHIO BELL C$J TELEPHONE CO.
borili zoper njega, prodrejo prav po tisti poti, ki jo jim je bil on pokazal, ko je po njihovi zaslugi postal gostija črvov. Komaj so mu usta zatlačena s prstjo, se tisti, ki mu poprej niso segali niti do kolen, nič več ne pomišljajo pritrjevati njegovim besedam;"
"No, že lahko mogoče, sorodnik," je pomirjevalno rekel Jammaelt, "ne rečem, da nimaš prav. Tvoj oče je prvi izmed mož premišljeval o tem izhodu iz močvirja — on je sprožil misel o dveh bratih na kraljevskih prestolih pri (nas in na Švedskem. Preudaren, moder in velikodušen gospod je biil Erlend Nikulausson, priznam. Toda pazi na svoje besede, Ni-kulaus, saj menda vendar ne maraš, da se začno o tebi razna-šati govorice, ki bi mogle Sku-letu škodovati —."
"Skule me v svoji zadevi ni prosil za dovoljenje," je ostro odgovoril Nikulaus.
"No, gotovo mu ni prišlo na misel, da si zdaj polnoleten," je odgovoril Jammaelt kot poprej, "in tudi jaz se nisem spomnil tega — torej je z mojim privoljenjem in mojo željo prisegel na Bjarnetov meč •—."
"Mislim, da se je tega presneto dobro zavedal — toda fant je vedel, da jaz nikdar ne bi bil pristal na kaj takega. Gospoda z Giska pa sta pemara potrebovala to mazilo za svojo slabo vest —."
Skule Erlendsson je namreč stopil v službo k Bjarnetu Erlingssonu. Sešel se je z mladim vitezom, ko se je o božiču mudil na obisku pri teti na Aelinu, in Bjarnetu se je posrečilo fantu dopovedati, kako se je predvsem Erlingovi in njegovi pri-prošnji zahvaliti, da je bil Erlend takrat pomiloščen — brez njune podpore bi Simon An-dresson nikdar ne bil dosegel, da bi bil kralj Magnus uslišal njegovo prošnjo. — Ivar je bil še pri Ingu Flugi.
Kristina je vedela, da je na Bjarnetovih besedah nekaj resnice, prav dobro so se namreč ujemale s tem, kar je nekoč Simon pravil o svojem potovanju v Tunsberg. Kljub temu je vsa ta leta z veliko bridkostjo mislila na Erlinga Vidkunssona. Zdelo se ji je, da bi bil s svojo veljavo mogel njenemu možu pripomoči do boljšega življenja, ako bi bil le hotel. Bjar-ne takrat najbrž še ni imel velikega vpliva, saj je bil še tako mlad. Kljub temu ji ni bilo preveč po volji, da se je Skule pridružil temu človeku — in poleg tega ji je skoraj šapa zastajala, ko je slišala, da sta dvojčka ravnala kar na svojo pest in se odpravila tako daleč po svetu—saj sta prav za prav še otroka, si je mislila —.
Po tem Jammaeltovem obisku je njen nemir tako naras-tel, da skoraj misliti ni več mogla. Ako je res tako, kot ljudje govorijo, ako se bosta blagostanje in varnost dežele zares tako neznansko povečala, brž ko se bo ta mali deček na tunsberškem gradu imenoval norveški kralj, bi bilo ljudstvo vendar že deset let lahko uživalo te koristi, da ni bil Erlend— Ne, o tem noče razmišljati, kadar misli na .rajnega. Kljub temu ji ta stvar ni šla iz glave, ravno zato, ker je opazila, da je oče v očeh sinov tako krasen in popoln, najodličnejši junak in voditelj brez napake in graje. Sicer pa je sama vsa ta leta živela v veri, da so Erlenda njegovi stanovski tovariši in
— Sam Bog vedi, ali bi mogel Naakkve brez greha opustiti svojo namero, čeprav se je bil že zaobljubil službi Device Marije. Nazadnje pa mora vendar vsakdo prebiti v samostanu poskusno leto kot novinec, šele potem ga posvetijo — med tem časom še vedno lahko izstopi, ako začuti, da ni poklican za to, da bi na ta način služil Bogu. Kristina pa je tudi slišala pra--vi'ti, da je tista laška grofica, mati dominikanca in slavnega doktorja bogoslovja, gospoda Tomaža Akvinskega, zaprla svojega sina skupaj z lepo in razuzdano žensko, hoteč ga odvrniti od namere, da bi zapustil svet. Kristini se je zdelo to najgrše, kar je bila kdaj slišala — pa vendar je tista žena umrla spravljena z Bogom. Potemtakem pač ne more biti tako strašen greh, ako misli, da bi zdaj Tordiso s Skjenna z odprtimi rokami sprejela za svojo snaho.
Jeseni je prišel na Formo Jammaelt Halvardsson ter potrdil glasove o velikih dogodkih, ki so segli tudi v to dolino. Po skupnem posvetovanju z najvišjimi cerkvenimi očeti, vitezi in gospodi iz norveškega državnega sveta je gospod Magnus Eriksson sklenil, da razdeli svoje dežele med sinova, ki ju je imel s svojo kraljevsko družico, gospo Blanko. Na zboru velikašev v Vardbergu je mlajšemu, plemiču Haakonu, podelil naslov norveškega kralja. Učeni in neučeni imenitni-ki so pri vsem, kar je svetega, prisegli, da bodo branili deželo pod njegovim vodstvom. Šel je glas, da je lep in obetaven trileten otrok ter da ga bodo vzgajali v domači deželi. Štiri najodličnejše viteške gospe so mu določili za rednice, dva duhovna in dva posvetna odlična gospoda pa za rednika, za tisti čas, ko bosta kralj Magnus in kraljica Blanka na Švedskem. Govorilo se je, da so si ta izbor kralja zamislili gospod Erling Vidkunsson ter škofa iz Bjorg-vina in Osla. Bjarne Erlings-son pa da je stvar pri kralju kar najbolje podprl; kralj ima baje Bjarneta izmed vseh norveških vitezov najrajši. In vsakdo se nadeja največjih koristi za norveško državo, ako bo ljudstvo spet imelo kralja, ki bo živel in prebival v državi ter branil njene postave, pravice in blaginjo, namesto da bi zapravljal čas, moč in blagostanje države s pohodi v druge dežele.
Kristina je bila zvedela o kraljevem izboru, kakor tudi o sovražnosti zoper nemške trgovce v Bjorgvinu in o kraljevem vojskovanju na Švedskem in Danskem. Toda vse to je ni prav nič bolj vznemirilo kot odmev groma med gorami, kadar se v veliki daljavi vali nevihta čez dolino. Pač pa so njeni sinovi med seboj razpravljali o teh stvareh. In ko je Jammaelt zdaj o tem pripovedoval, so se silovito razburili. Bjor-gulf si je z rokami podpiral glavo, tako da si je zakrival slepe oči, Gaute je poslušal z napol odprtimi ustnicami ter pri tem oklepal z roko ročaj svojega bodala, Lavrans je dihal tako močno, da ga je bilo slišati, in venomer pogledoval od strica k Naakkveju, ki je sedel na častnem sedežu. Najstarejši je bil bled v obraz in oči so se mu svetile.
"Marsikateremu je tako usojeno," je rekel Naakkve, "da tisti, ki so se v življenju najbolj