Dr. Krek čestita guvernerju
Iz Rima smo prejeli sledeče pismo, naslovljeno na ohijskegu guvernerja Frank Lmscheta ,ki ga priobčamo v celoti:
"Gospod guverner!
Z največjim zadoščenjem, so Slovenci po vsem svetu sprejeli vest, da Vas je demokracija v Ohio izbrala za guvernerja te države.
Prvič v zgodovini je Slovenec na čelu ene najodli-čnejših držav severno-ame-riške Unije.
K Vam, ki ste sfidaj med najvplivnejšimi možmi ameriške Unije, obrača z zaupanjem svoje oči slovenski narod v stari domovini in Vas prosi, da zastavite svoje moči za njegovo osvobo-jenje, za združenje njegove zemlje in za zmago demokratičnih svoboščin nad diktaturami in totalitarizmi, ki ga uničujejo sedaj in mu groze z zasužnenjem v bodočnosti.
S temi prošnjami združujem svoje iskrene čestitke in Vas prosim, da sprejmete izraze mojega najglobljega spoštovanja.
Dd. Miha Krek.
-o-
Odsek je odobril promocijo Elliotta Roosevelta
Washington. — Senatni vojaški odsek je soglasno potrdil povišanje polkovnika Elliotta Roosevelta v brigadnega generala. Povišanje mora potrditi še senatna zbornica. Elliott Roose-ivelt je v armadi šele od leta |1942.
j • -—o-
Poljska vlada je prekinila zveze s Cehi
London. — Poljska vlada v | Londonu je pretrgala diplomatske odnošaje s češko vlado, ker je slednja uradno priznala komunistično poljsko vlado v Lublinu.
FU guvernerja bo-1 J ? dni zaprti vsi |
|m uradi v Ohio.
■•"'S- 0. — Guverner B^ausche je izjavil, da ■p'1 Ohio velika kata-"0(1 P°manjkanja kuri-treba ž njim varče-,treh koncih-in krajih. TVerner ukazal zapreti 1 J« urade v soboto, ne-JDondeljek.
JLm državni uradi osta-kl so potrebni za ja. ■Je ali varnost. Apeli-
■	n:i vse okrajne komi-»«Pane po državi, naj K !cue odredbe. Pripo-J\nai bi v pondeljek I 80le v državi.
tucli guverner odlo-
■	^prejo gostilne, gle-
■	i" vsi javni proginj8c Po vsej državi. B Je Premoga se nam-
■	vsej državi. Pa tudi
■	P'ma zelo primarij-
I flMERIŠKJ\Wo©MOYINJ\
■&MKF	AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	^l^^rH/JO	SLOVENIAN JttuKNlN«*
P11*1-	IN LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME	DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND 3, 0., FRIDAY MORNING, FEBRUARY 2, 1945	-	LET0 XLVIII—VOL. XLVIII
(3 DNI fO URADI RTI
l^jeTpredlog,
■	Ml od urada
tajnika
mT' Senatna zbor-p,fl(j]	12 glasovi'1
■	zd	v bodoče ne ■uSŽena urada trgo-
Bni in RFC- Pred-'
Brilan v Poslansko! m "ebato o i.
BNcii , • s tem Je se-i
hran' i bi bil imen0" L lvši podpredsed-
fan a pa Priliko, da ii.f ZLa trgovinskega ^bL ° P^dsedniki » CriPlSal ^ predlog.
O DLdSednik tega predrl b^Pisal, Wallace ni-kn J n°miniran za oba | tl^b S.^mreč noče Wan hj0nov ^ RFC. L *trdijo, da bo ^om Pri volji sprejeti
^^etnrtletju bodo jJ^OOO ledenic
5ivi?J ZVlšal kvoto le-• jtletje° prebivalstvo za ^>varnn;etošnjega leta.
4 da 7ie\je bil° dano
I	® ade 75,000 le-,
Ktfih se bosta po-Pwed o Sv' Jeronima J" VanSldlak ^^ Cpl.
J&U »vi JosePh Sed-
fik 7 kVla Ave, ženin I%r^nAYa^har iz Vraten- Ave- Sorod-
S'feaši v vabljeni k na^b°ljše r*j par» v novem
II	bn ^ katoliški Ptrehe u prej ka-
p°miaci • - °d sveče> bo J|'.Cveče kotCe j>° Pa prej
/ ln huda v- Strehe- b0 l N J**ma. Tako so
> 5** Hrv*tov
ltmedved 1' a pride na
i^otr-zaj; če
Jf v svoi ! mraz> se zo-in
RUSI SO LE 30-40 MILJ OD BERLINA
Na zapadni fronti se Nemci zelo slabo upirajo, trdijo poročila.
London, 2. febr. — Nemški odpor na vzhodni fronti postaja vedno močnejši. Nemci poročajo, da so dospele ruske čete do zamrznjene reke Odre ter da so 30 do 40 milj od Berlina. Rusko uradno poročilo pa postavlja ruske čete 59 milj od Berlina.
Nemško poročilo trdi, da so bili vrženi Rusi nazaj pri Kustri. nu, 40 milj od Berlina. Naciji so dobili rezerve iz zapadne fronte. Ruski radio je danes trdil, da je nemška vlada ukazala tujim diplomatom, naj se preselijo iz Berlina v Monakovo.
Tudi s fronte armade maršala žukova, ki prodira naravnost proti Berlinu, se zatrjuje, da kažejo Nemci vedno večji odpor in da vsipljejo Nemci vedno nove. rezerve v bojno linijo.
Iz zapadne fronte se pa poroča, da so ameriške čete včeraj zopet prodrle v nemško obrambno linijo južno od Aachena. Amerikanci čutijo le slaboten odpor od strani nemške bojne sile. Vsa znamenja kažejo, da so vzeli Nemci mnogo čet na rusko fronto. Tretja ameriška armada je prodrla tri milje in pol v Nemčijo pa ni bilo videti niti enega nemškega tanka.
Zavezniški letalci neprestano mečejo bombe na mostove, železnice in ceste, da bi ovirali premik nemške bojne sile iz zapad-dne na vzhodno fronto.
—-o-
šesta obletnica
V soboto ob 6:30 bo darovana 'v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Amalijo Mišič v spomin 6. obletnice njene smrti.
Razne vesli od naiih borcev v službi Sirica Sama
Albina Zaletel iz Loraina, 0.( je prejela obvestilo ,da je na 28. decembra padel v Luxembourgu njen mož Pfc. Frank M. Zaletel, star 33 let. K vojakom je odšel meseca maja 1942, čez morje pa je bil poslan lanskega junija. Poleg mlade žene zapušča starše, dva brata, tri sestre in več drugih sorodnikov.
■a n
j Z onstran mroja se je oglasil i Pfc. Vinko Zupan, sin Mr. Ivana Zupana .urednika Glasila KSKJ. Piše, da je zdaj zdrav. Na 7. j a-i nuarja mu je častniški zbor po-, dal dvoje odlikovanj: pehotno odlikovanje za udejstvovanje v bojni liniji in odlikovanje vi-i šnjevega srca za rane, ki jih je dobil v bojih na Anzio obrežju v Italiji. Pred nekaj dnevi je poslal Vinko domov nekaj nemških zastav in znakov, i	n m m
1 Wac S/Sgt. Frances A. Susel,
' hčerka poznane slovenske družine Mr. in Mrs. Anton Susel iz 15900 Holmes Ave. je oni dan prejela bronasto medaljo za iz-redno pogumno in požrtvovalno : delo v skrajno težavnih okolišči-• nah. Citat odlikovanja pravi, : "da-je izvršila mnogo važnih nalog z največjo natančnostjo ter
neutrudljivo zvestobo do svojih dolžnosti." Miss Susel služi pri ženskem pomožnem zboru Wac ter je sedaj na bazi v Normandiji kot glavna uradnica v per-sonelnem oddelku. Naše iskrene čestitke, Francka! Doma je bila vrla načelnica Frances Susel Cadets št. 10 Slovenske ženske zveze.
Cpl. Joseph Bavec, sin Mrs. 1 Terezije Bavec iz 7412 Cornelia • Ave. je prišel domov na dopust ; iz južnozapadnega Pacifika, kjer ■ je služil Strica Sama tri leta. Doma bo ostal 21 dni. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu.
m »<■»*»
S/Sgt. Frank Kosten, sin družine Frank Kosten iz 20667 Miller Ave., je prišel prvič na dopust po dveh letih in pol. Doma ostane do 28. februarja. Dospel je iz Holandske Vzhodne Indije. Uslužben je bil kot mehanik pri letalih. Frank je bil svoje čase mnogo let priden raznašalec našega lista. Prišel je štiri tedne prepozno za materin pogreb. Njegov brat Pvt. Raymond služi pa pri poljskih topničarjih v Fort Bragg, N. I Carolina.
Ameriški rangerii so osvobodili 513 tovarišev iz rok Japoncev
-j
Trgovine in zabavišča zapirajo ob pondeljkih, je določil župan
j Cleveland. — župan Burke je včeraj naznanil, da bodo department trgovine, gledišča, kegljišča, gostilne in biljardnice v Clevelandu zapirale ob pondeljkih, doker bo trajalo pomanjkanje premoga tukaj. | Tega župan ni ukazal, ampak so zastopniki teh podjetij sami določili, da bodo v tem oziru sodelovali ob času krize. Priglasila so se tudi predmestja, da bo-, do v tem oziru sodelovala.
To pa ne zadene hotelov, šol, uradov, prodajalen živeža in le-karen. Restavracije, ki imajo navadno ob nedeljah odprto, bo-. do smele imeti odprto tudi ob | pondeljkih. Naprošene pa bodo, ! da zaprejo na kak drug dan v tednu.
Ta odredba se pa tiče samo prihodnjega pondeVjka. Za pozneje se bo pa še določilo, če bo pomanjkanje premoga še vedno akutno.
Vladni administrator za ku-rovo je včeraj izjavil, da bo premogovna kriza v Clevelandu končana nekako v osmih dneh z novimi pošiljkami premoga. —■——-o ,„ ......
Čehi so zdaj priznali poljsko vlado v Lublinu
London. — Zamejna češka vlada v Londonu je uradno priznala komunistično poljsko vlado v Lublinu, ki je bila formirana v Moskvi. Med obema bodo takoj postavljene diplomatske zveze. Razen Rusije je češka vlada prva, ki je priznala to poljsko vlado. Sliši se, da bo Titova jugoslovanska vlada sledila češki.
Anglija in Zed. države pa še vedno priznajo kot uradno ono poljsko vlado, ki se nahaja v
Londonu.
-_0--—
Jožefovci vabijo
V nedeljo večer bo priredilo društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ zanimiy program v Slovenskem domu na Holmes Ave. Točno ob petih popoldne bo Anton Grdi-na kazal premikajoče slike od lanske jednotine slavnosti v Jo-' lietu in druge zanimive slike. Zvečer bo pa ples ,pa razna fina okrepčila. ičilanstvo KSKJ in drugo občinstvo je prijazno vabljeno.
Nagrade so dobili
• Na seji Zveze slovenskih oltarnih društev v Clevelandu, ki se je vršila 28. januarja pri Mariji Vnebovzeti, so dobili sledeči nagrade: Mrs. Laurich iz Holmes Ave., Mrs. F. Prhne, Barberton, O. Mrs. M. Race, 448 E. 158. St., Mrs. K. Karto-nic, 3880 E. 99. St., in Mrs. Mary Cercek iz 958 E. 209. St.
-o—---
Kupujte vojne bonde!
( Ne odlaiajle! )}
/	Nabavite si	\\
) BESEDNJAK DR. KERNA (( s ( dokler je še zaloga. // i / Naročite ga lahko v na- \ l ) ši upravi. Pošljemo tudi V - \ po pošti, če pošljete $6.00. / . ff Naslov:	)
i )) Ameriška. Domovina V . \\ 6117 St. Clair Ave. / (( Cleveland 3, O. )
ŽUKOV, KI JE REŠIL MOSKVO, BO PRVI V BERLINU
Moskva. — Maršal Gregorij žukov je morda določen, da bo osvojil Berlin. V ]jeseni 1941 je bil žukov, ki je poveljeval ruski armadi, katera je ubranila Moskvo pred Nemci. Pozneje je tudi poveljeval delu armade, ki je ubranila Stalingrad. .
Maršal je star komaj 50 let in nad njim je v ruski armadi samo Stalin, žukov zdaj poveljuje prvi beloruski armadi, ki prodira naravnost proti Berlinu. -o-
Poslanci so sprejeli predlog za mobilizacijo delovne sile
Washington. — Poslanska zbornica je z 246 proti 165 glasovom spi'ejela predlog administracije, da se mobilizira za delo vse moške v starosti od 18 do 45 let. Predsednik Roosevelt je apeliral na kongres za tako postavo. Predlog je šel zdaj v senatno zbornico v na-daljno akcijo.
Ako bo ta predlog postal postava, potem bodo vsi moški med 18 in 45 leti. morali delati tam, kamor jim bo ukazala njih naborna komisija. To se pravi oni moški, ki ne bodo klicani v armado. Kdor se ne bo podvrgel tem ukazom, bo ali takoj klican v armado, ako je pa fizično nesposoben, se ga lahko kaznuje z globo do $10,000 in v zapor do 5 let.
-o-
Iz raznih naselbin
Duluth, Minn. — V bolnišnici St. Mary's se nahaja že več tednov Anton Klun iz Elyja, kjer ima svojo gostilno. V isti bolnišnici se že dalj časa nahaja John Malnar iz Gilberta. Oba se zdravita povoljno.
Gary, Ind. — Dne 19. jan. je dva dni po operaciji za žol&ie kamne tukaj umrl John Jarc, j star 64 let, doma od Mirne peči ! na Dolenjskem.
i McKeesport, Pa. — Dne 1.' i jan. je tukaj umrl Louis Vodo-pivec ml. po tritedenski bolezni.
Owen, Wis. — Jos. Potočnik st. je bil obveščen od vojne oblasti, da je njegov sin S/Sgt. Edward L. Potočnik pogrešan od 23. dec. Omenjenega dne se ni povrnil iz letalskega poleta nad Nemčijo. Služil je na bombniku B-26 kot radioman in topničar. V armadi je od aprila 1943 in preko morja je bil poslan lanskega avgusta. Star je 21 let. Pred vstopom v armado je delal v ladjedelnici v Superiorju.
-o--
Bivši romunski uradniki so pod obtožbo
New York. — Bivši romunski premier Antonescu in večinoma vsi njegovi ministri so bili aretirani ter obdolženi vojnih zloči nov in sodelovanja z Nemčijo.
-o-
Na card party
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ bo priredilo jutri večer prijeten card party v SDD na Recher Ave. Članstvo in njih prijatelji naj se udeleže v velikem številu, ker bo prav prijetno.
Z naglo in drzno akcijo so rešili ujete ameriške vojake iz japonskega taborišča. Med rešenimi je tudi elevelandski Slovenec.
Luzon, 31. jan. — V torek ponoči se je 121 drznih Ame-rikancev, od 6. bataljona rangerjev ter z nekaj domačini splazilo za japonsko linijo na Luzonu ter izpraznilo japonsko taborišče, kjer so se nahajali ameriški vojaki, zajeti na Bataanu in Corregidoru leta 1942. Nič manj kot 513 ujetnikov so rešili predrzni ameriški fantje Japoncem izpred nosa.
Ponoči so se splazili do japonskega taborišča, planili po japonski straži, ki tako daleč za bojno linijo ni pričakovala napada, ter odpeljali na svobodo 486 Amerikancev, 25 Angležev, tri Nizozemce in enega Norvežana. Torej vse, ki so jih imeli Japonci tam ujete.
Drzne napadalce je vodil podpolkovnik Henry Mucci, doma iz Bridgeport, Conn. Od svoje čete je izgubil vodja 27 rangerjev in F'ilipincev.
Ranger j i ali "commandos" so napadli tako preračunano in tako naglo, da ni ostala niti ena japonska straža pri življenju ali da bi se mogla upirati. Napad so izvršili tako previdno, da ni bil noben ujetnik ranjen pri tem.
Ves napad je trajal komaj par minut in.ža j« bilo vseh 513 ujet, nikov na potu k ameriški bojni liniji, 25 milj proč in v — svobodo. Nekaj ujetnikov je lahko hodilo, nekaj so jih pa nesli "cicubacu" krepki ranger j i. Kakih 100 jih je bilo tako oslabljenih vsled sabega ravnanja, da jih niso držale noge.
Ranger j i so pri napadu pobili 523 Japoncev ter jim uničili 12 tankov, s katerimi so jim skušali Japonci preprečiti beg.
Rangerje je vzelo domalega vso noč ,da so izvršili drzno početje. Od ameriške linije so se napotili (121 rangerjev in 286 Filipincev) v času, ko je ameriška zračna armada z bombami motila Japonce. Tako so reševalci dosegli ujetniško taborišče, ne da bi jih Japonci opazili.
Japonska straža je bila v hipu na tleh, toda ko so se vračali ranger j i z osvobojenimi ujetni-I ki nazaj, so jih napadli Japonci z vso silo.
General MacArthur je pripel odlikovanje na prsa Vsakemu teh rangerjev. Ko so se vračali reji-telji z osvobojenimi ujetniki, so jim priredili ameriški vojaki, ko so dosegli domačo linijo, špalir ter jih navdušeno pozdravljali.
Naravno, da so bili rešeni ne-izrecno veseli svobode in so hipoma pozabili na uljesa, na odprte rane, na cunje na sebi in na glad.
Kapetan Prippe, ki je bil tudi med rešenimi in ki je bil zajet v trdnjavi Coregidor, je povedal ipisel svojih tovarišev pri rešitvi, ko je rekel: "Pogled na te zeleno obečene rangerje, ki so planili v naše taborišče sinoči tako nepričakovano, nam bo ostal pred očmi za vse življenje."
Ko so rešitelji začeli vpiti ujetnikom, da je napočila njih svoboda in da naj se takoj vsi zbero pri vhodu v taborišče, so planili na noge tudi taki, ki so prej mislili, da jih noge ne bodo nosile.
1 Nek drug rešeni je rekel: "Ko sem sinoči zaslišal nenadoma streljanje v taborišču, sem mislil, da je prišel zdaj za nas ko-
nec in da so začeli Japonci moriti ujetnike."
Med rešinimi ameriškimi vojaki je tudi Slovenec Pvt. Peter Pirnat iz 716 E. 160. St. Zajet je bil na Bataanu v maju 1942 in od takrat ni dobil od doma nobene vesti, niti sam ni mogel poslati svojcem nobene besede iz ujethištva. Zato lahko razumemo, kako so bili svojci vzradoščeni, ko so zvedeli, da je Peter še živ in zopet na svobodi. Pirnat ima sedem bratov in sester. Pred vstopom k vojakom je delal v Eaton Mfg. Co. na 140. cesti, kjer dela tudi njegova sestra Angela. Ko so jo poklicali v tovarno ter ji povedali vest o osvobojen j u njenega brata, ni vedela, kaj bi počela od veselja.
še vedno~stražijo^ da bo kava racionirana
Washington. — Vedno bolj se sliši glas, da bodo kavo zopet racionirali. Trgovci sicer trdijo, da se to ne bo zgodilo. Zaloge kave v skladiščih je zdaj za dva meseca in pol do tri mesece. Plantažniki v Južni Ameriki zadržujejo kavo, ker bi radi dobili višje cene zanjo. Morda bo naša vlada apelirala na brazilsko vlado, naj nam proda kavo iz državnih skladišč.
-o-"
K molitvi
Članice podružnice 25 SŽZ naj se zbero nocoj ob sedmih v Želetovem pogrebnem zavodu na St. Clair Ave., članjce društva Carniola Hive 498 T. M. pa ob 7:30 istotam, da se poslove od pokojne sestre Jennie Mer-' har. Članice Oltarnega društva fare sv. Vida naj pa pridejo k molitvi istotam danes že ob dveh popoldne.
Nova državljanka
Mrs. Mary -Modic iz 1303 E. 55. St. je postala ameriška državljanka. čestitamo!
OFICIR JE VZEL DENAR ZA UKRADENE CIGARETE
Pariz. — Pred vojaško sodni-jo' se zagovarja ameriški poročnik Jodn Springer, ki je obdol-žen, da je jemal denar, ki so ga dobili vojaki od Francozov za ukradene cigarete.
Dva ameriška vojaka sta pričala, da sta dala poročniku enkrat $400 ,enkrat pa $500. Poročnik je poslal vojaka s 50 kar. tuni cigaret v neko francosko gostilno, kjer so jima plačali zanje $500.
Poročnik in oba vojaka, Pvt. Edward Kelley in Sgt. Edward Palmero, so bili prideljeni. želez-' niškemu bataljonu. Kradli so cigarete in drugo blago iz vlakov, ki so vozili potrebščine na fronto ter blago prodajali francoskim civilistom.
t
AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 2, 1945
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6X17 St. Clair Ave.	HEndersbn 0628	Cleveland 3. Ohio.
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do DOfiti. celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.80. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti Četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznaSalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year. U. S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail. $4.00 tor 8 montha. U. S. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier, $6.50 per year; $3.50 fot 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents.
Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 1879.
fc>88	No. 27
Fri., Feb. 2, 1945
Kaj pravijo uredniki "Prosvete" o partizanih
Francoske oragnizačije, ki so vodile v Času nemške okupacije odpor proti Nemcem, so te dni zborovale v Parizu. Cilj zborovanja je bil, da bi se vse organizacije združile in stvorile eno samo fronto, eno samo politično gibanje. Pa ni šlo. Socialisti so tako odločno povedali, da ne mislijo korakati skupno s komunisti, da je bila enotnost pokopana z 250 proti 119 glasovom. Socialisti smatrajo komuniste za element, ki ni zmožen konstruktivnega dela in je nasproten za socialne reforme. Čaka samo, da se po diktatu iz Moskve polasti oblasti in uvede komunistično diktaturo.
Izgleda, da so socialisti vseh dežel precej istega mnenja. Vsi čutijo, da se morajo bojevati proti totalitarnemu sistemu komunizma za svobodo posameznika in manjših skupin in da je treba boja proti diktaturi v političnem življenju, ker je sicer nemogoče vsako udejstvovanje ljudstva in je prazno vse govorjenje o demokraciji.
To čutijo tudi jugoslovanski socialisti. Zato so slovenski socialistični voditelji v stari domovini proti partizanom in zato srbski voditelj socialistov Topalovič v Rimu dela z vso silo proti diktaturi Tita.
V Ameriki je ta spor med* socialistično gardo in komunističnimi sopotniki prišel do izraza posebno v glasilu SNPJ "Prosveti." Prejšnji urednik Molek analizira partizansko gibanje v Jugoslaviji in prihaja do zaključka, da je partizansko gibanje bilo od začetka in je že danes v interesu Stalinove diktature." Pravi, da je prišel do tega trdnega prepričanja z mirnim opazovanjem dogodkov in s treznim presojanjem poročil komunistične partizanske propagande. Molek se smeje navdušenim zatrdilom, da je narod v večini za partizani, ker ve iz stare izkušnje, kaj je verjeti komunistični propagandi in kako se morejo ljudje svobodno izraziti, če jim sedi za vratom na eni strani Nemec, na drugi strani pa sovjetska policija, ki jo je postavil Tito. Nad to se zgraža celo veliki levičar Edgar Mover, ki je toliko "napreden," da je celo pri "Prosteti" dobro zapisan. Molek trdi, da je "partizanska pesem o demokraciji še vedno le na papirju." Drži se tega, da je v totalitarnem sistemu Titovem prazno iskati kake sledove demokracije in je z vso odločnostjo proti vsaki diktaturi. Pripoveduje nam dalje, da je bil sam navzoč, ko je glavni apostol partizanstva v Ameriki, Lojze Adamič, trdil, da je v partizanstvu petnajst'odstotkov hoodlumovcev ali propalic ter da je Kidrič, tajnik Osvobodilne fronte zločinski tip. Niti mi nismo imeli poguma zapisati tako strašne obsodbe Titovih "junakov." Ker piše ,'Prosveta" za diktaturo ene stranke v Jugoslaviji in za komunizem, v drugih krajih pa se bori za demokracijo, misli Molek, da ta list nosi sedaj dva obraza in ji seveda te dvo-lečnosti ene šteje v zaslugo.
Molek in večina samostojnejših socialistov po Ameriki za njim so torej odločno proti partizanstvu, za katerim vidijo komunizem.
Prejšnjemu uredniku skuša odgovarjati sedanji urednik Garden. -Najprej priznava, da propagandi rad naseda. Tako sam pravi, da je debelo nasedel propagandi za Mihaj-loviča. Takrat je bilo pač moderno biti navdušen za Mihaj-loviča in njegove četnike. Sedaj je moderno nasesti propagandi za partizane. In Garden je moderen in vseskozi do kosti napreden ter progresiven. Potem začne trditi, da v partizanskem gibanju ni totalitarstva. Pri tem mirno preide dejstvo, da priznava Tito samo stranko Osvobodilne fronte, da je pri takozvanih volitvah smela biti samo ena lista, da ni svobode govora in tiska. O, ne smemo pozabiti, svoboda je, pa je kakšna! Poslušajte! Tako-le beremo v ',Prosveti": V Suhi 'Krajini je največje belogardistično gnezdo'. Po domače povedano je prebivalstvo proti Titu. In glejte čudo! Tam so titovci izbrali pri titovskih volitvah celo par nasprotnikov. Zakaj ni večina prebivalstva dobila večine zastopstva — se vprašujemo navadni zemljani, ki ne poznamo skrivnosti partizanstva? Toda izbirali, volili so pač titovci in ne domače prebivalstvo. V tem je skrivnost. In to je "Prosveti" dokaz, da je partizanstvo demokratično. Če v tak dokaz ne verjameš, si reakcionar in klerikalec. — Da bi prinesel kak dokaz, da je večina ljudstva za partizane, se sedanji urednik "Prosvete" niti ne spomni, četudi ponavlja to vpitje za komunisti kot naučena papiga.
Garden dalje zagovarja partizane in njih zločine. Pravi, da se jih je grdilo z nepodpisanimi izjavami. Danes mu lahko povemo — vedel je že itak od drugod — da so tiste izjave in poročila podpisana. Pisal je poročilo o partizanskih divjaštvih in krutostih dr. Milko Brezigar. Niti pri "Prosveti" ga ne bodo proglasili za klerikalca. In v "naprednosti" se bi komaj Garden ž njim meril. Sedaj je v Rimu, kamor je zbežal iz partizanksega raja. Vsi tisti, ki so jih pomorili partizani, so po Gardenovem seveda "navadni izdajalci in največje propalice slovenskega naroda." Pobiti izobraženci, ki niso hoteli za komunisti, 40 slovenskih pobitih duhovnikov, tisoči kmetov in delavcev — same propalice — po Gardenovim seveda. Ali se ni Garden, ko je to zapisal, spomnil na tisti pregovor: Kakršen je falot sam, tako misli o drugih? Pravimo "misli," ker dokaza, da je kdo umorjenih kaj izdal, je ostal častitljivi sodnik Garden seveda dolžan. — Bralci "Prosvete' 'res precej preneso.
Pa se novemu uredniku srce iznova in iznova ogreje za
komuniste. Tako trdi enkrat, da srednje poti ni: ali za osvo-, boditev izpod fašističnega suženstva, ali za kvizlinge. Ker so za osvoboditev komunisti, je treba ž njimi in v zmedi bi Garden raje "izbral sovjetski totalitarizem." Tako se večkrat oglasi navdušenje za Stalina, "ki enostavno likvidira vsakega, kdor se upira njegovim načrtom."
Pa zvemo ob koncu, da je vendarle še srednja pot in še več drugih, kajti "fakt je, — tako trdi — "da smo ljudje kot je tudi vse življenje in njega inštitucije A in B in C in še kaj drugeva." Torej je le še kaj drugega mogoče kot izbira Hitler ali Stalin. In dejstvo je, da ljudje niso za f|ašizem, ne za komunezem, niso ne za kvizlinge, ne za partizane. Ljudje so za svobodo in resnično demokracijo. To ne prinese klanje nasprotnikov, te ni ne pod fašistično, ne pod partizansko diktaturo. To vedo komunistični sopotniki po Ameriki sami prav dobro. V tem, da delajo dejansko proti svojemu narodu radi komunistične propagande, v tem je njih trago-komedija.
Ker ne mislimo spreobračati urednikov "Prosvete," ampak le poročamo o razliki med socialisti in komunističnimi sopotniki, se ne moremo več muditi pri tej polemiki. Naj socialisti sami presojajo, kaj je ostalo na Gardenu v tem pretepu z Molekom še celega. Eno prerokbo pa naj še za konec ponovimo. Takole pravi sedanji urednik "Prosvete": "Če je temu tako (da. je partizanska pesem o demokraciji le na papirju), potem so vsa poročila v slovenskem in ameriškem tisku o'osvobodilnem gibanju najbrže laž, mi navadni plebejei pa glupci, ker jim prilično verjamemo." (Prosveta" od. 23. jan.) Da, laž in gfupci! Zadeli ste žebelj direktno na glavo, gospod Garden.- To drži!
Danes je svečnica. Že ime samo nas spominja na sveče, ki so danes blagoslovljene za cerkveno rabo in tudi za dom. Kadar je bolnik doma ob'hajan, morata goreti dve voščeni blagoslovljeni sveči. Take sveče se dobijo pri vsaki katoliški cerkvi na svečnico. Pri nas bodo sveče na razpolago od 8 pa do maše, ki se prične ob 9. Tik pred mašo je blagoslov sveč. Farani so prošeni, da se na svečnico spomnijo tudi oltarjev in darujejo-sveče za oltarno rabo.
* * *
Naslednje pa je zlasti za matere. Marija je 40 dni po porodu prinesla svojega otroka v tempelj in ga tam darovala Bogu. Krščanska mati! Ali si storila tudi Ti tako? Ali pa si bila med tistimi modern-mi, ki pravijo: "O saj to ni za^-povedano." Res ni zapoved božja, kakor je bila v starem zakonu. Toda sv. Cerkev ima posebni blagoslov za mater in otroka. In, če ima Cerkev tak vblagoslov, potem je to znamenje, da je tako božja volja, ker Cerkev ničesar ne priporoča ali odredi, brez da je božja volja tako ,ker jo vodi sv. Duh. Meni se zdi, da bi matere veliko lažje izhajale, ako bi večkrat iskale blagoslov za svoje otroke — ne le takoj po rojstvu ampak tudi pozneje. Ma-;ti! Ali bi ne mogla pripeljati svojega malega, recimo leto, dve, ali pa več let starega otroka v cerkev takole ob delavnikih, ko prideš k maši, Morda si misliš: Otrok bo kričal v cerkvi. Morda res katero reče. Pošepetaj mu in reci, da tukaj ne sme na glas govoriti. Otrok bo prav kmalu razumel, da je cerkev sveti kraj, kjer se govori le z Bogom. O da bi se odrasli vselej tega zavedali. Potem bi ne bilo tistega govorjenja na glas v cerkveni veži in ne nepotrebnega šepetanja tam od zadaj. Če pa misliš, mati, da ti otroka res ni mogoče držati tihega celo mašo, pa ga pripelji m kratek čas v cerkev ob kaki drugi priliki. Tam poprosi božjega blagoslova zanj in zase. To veliko več zaleže kot preklinjevanje otrok. Le poiskusi.
* * *
Zgoraj sem omenil sv. obhajilo na domu. V tem slučaju naj kdo domačih sprejme duhovnika, ki nosi sv. Rešnje Telo, pri vratih z prižgano voščeno svečo in ga popelje v bolnikovo sobo. Vsi drugi pa pokleknejo in molijo bolj po tihem. Ni lepo takrat zbeža-ti po raznih koti'h in se poskri-ti, kakor mladi fazani, kadar jim preti .nevarnost., Pa še nekaj vam moram povedati!
* * *
Zgodi se, da duhovnik nima
prav nikamor postaviti ali položiti korporale, to je mali pr-tiček, na katerega položi sv. Hostijo. Ni še leto tega, ko sem bil poklican k neslovenskemu bolniku. Vedeli so, da pi'ihajam, saj so me klicali. Toda, ko vstopim v bolnikovo sobo, ni bilo ne mizice, ne kakega stola. Bila je neka omarica v sobi, na kateri je bilo vse polno raznih steklenic in druge šare. Bolnik je izgledal zelo slab, ni bilo časa nositi skupaj potrebnih stvari. Dal sem mu odvezo potem pa položil prtič na posteljo, katera je tudi kričala po žajfi in vodi in sem na tihem dejal Gospodu Jezusu: "Oprosti, prosim Gospod. Ni drugače. Jaz bi ne legel v te zamazane cunje, Ti pa moraš." V bolnikovi sobi naj bo mala mizica, ali vsaj kaka omarica, katera je pospravljena po vrhu in pogrnjena z belini OPRANIM blagom. Med farani, kateri prejemajo sv. zakramente redno, ni nobenih težav. Oni čutijo, kaj je potreba za Najsvetejše. Ni
pa tako med "bogaboječimi."
* * *
Naš "Vestnik" je v delu. Vzelo pa bo še nekaj tednov predno bo izgotovljen in natiskan. Kar sedaj takoj potrebujemo je, da se prijavijo vsi, kateri želijo imeti oglase v Vestniku ali pa potom Vest-nika želijo naznaniti kako zadevo. To vam bo povedal vsak, da je Vestnik najuspešnejši način oglašanja. Ljudje držijo Vestnik celo leto in še dalje. In celo leto, in več, je tak oglas delujoč. Pošljite
svoje oglase takoj..
* * *
Tisti, kateri ste dopolnili svojo kvoto za novo cerkev, pa slučajno niste še prejeli diplome, se zglasite v župnišču, prosimo, ali pa nam sporočite potom dopisnice. Pomote se vrinejo od ene ali druge strani.
* * *
Po opravku sem stopil v hišo Frank Tomšiča na 80. cesti. Potrkam na vrata in prav kmalu mi odpre mali štiriletni fantek. "Mama takoj pridejo," mi cle brez strahu pri vstopu. "No, dobro," mu odgovorim. "Kako pa ti je ime?" "Allen Frank," je bil korajžen odgovor. "Koliko pa si star, Allen?" "Zdaj sem štiri leta. Ko pa pride mo.j rojstni dan bom pa tri." Gledam, če se mu je zareklo in zopet vprašam: 'Koliko si star." Allen zopet zatrdi: "štiri leta, ko pa pride moj rojstni dan, bom pa tri." Kako je prišel do tegji, da bo od štirih šel nazaj na; tri, tega mi ni mogel razložiti. Ko pa sem mu razložil, da bo, ko pride njegov rojstni dan zopet, pet let star, je bil pa
Prejeli smo pismo od Louis Tomazina, enega naših vojakov, ki je na daljnih pacifičnfh otokih. Marsikaj zanimivega pove o onih ljudi, domačinov, ki živijo po ondotnih otokih. Louis je tudi poslal $10 za velikonočno kolekto. Torej je on
prvi to leto.
* * *
Pričakovali smo, da bomo povabljeni na srebrno ohcet zadnjo nedeljo, pa so nam vsi upi splavali po vodi. Frank in Ana Gliha sta praznovala 25-obletnico njune poi*oke tako po tihem, da niti sosedje niso čuli kaj. Frank je bil rojen v Ameriki, pa je na Dolenjskem gor zrastel. Prišel je v Ameriko, čez nekaj let pa zopet šel nazaj po Ančko. Če jo je imel že poprej izbrano, to ne vem. Spominjam se le, da je lepega dne pustil vsa ameriška dekleta na cedilu in jo mahnil čez morje po svojo Ančko. Vse to ljubezen st'ri.
Gliha družina je bila vedno delavna na vseh kraji'h, najsi je šlo za družabno ali pa za cerkveno stvar. Zato je bila družina tudi vseskozi priljubljena in spoštovana.' Glihato-vi imajo tri sinove pri vojakih, dva pa najbrže nista daleč proč. Peter in Pavel sta namreč dvojčka in prihajata v tista leta, ko jih začne predsednik Roosevelt vabiti na južino.
Frank in Ani Gliha želimo mnogo let v zadovoljnosti, sreči in veselju ter miru v sredi svojih otrok. Toda, fržmaga se nam pa vseeno, da nismo bili vabljeni.
* * #
Jezuit Father Lord ima zanimivo vest v Queen's Work listu. Pravi, da celo leto ni prejel nobene besede od gotovega prijatelja iz Avstralije. Ko pa se končno oglasi, mu naznanja, da mu je umrla žena, ter da on sam vstopa h dominikan-cem v samostan, njegova hči pa k sestram Presvetega Srca Jezusovega. Nekateri storijo veliko za svoje zveličanje, drugi pa hočejo biti zveličani brez vsakega napora.
. Ona: "Ko si me peljal pred oltar, ti podlasica, sem te občudovala, ker sem mislila, da si drzen in korajžen fant."
On: "O da! Tako so tudi drugi mislili. Le jaz sem bil slep."
* * *
Vsi jezuitski kolegiji na Nemškem so bili zaprti in Jezuiti sami pa so bi i primorani v vojaško sužbo. Tako dela Hitler, ker bi rad uničil katoliško cerkev, ki se nikakor ne da zainteresirati
za njegove prismojene ideje.
# * *
Protestantovski list, Christian Century ,pravi, da bo Amerika končno vsa katoliška. Pravi, da ima katoliška Cerkev danes v Združenih državah 23 milijonov članov. Vseh ljudi v U. S. je (Nadaljevanje na 3. strani)
"VdovaRDŠlinka"
Cleveland, O. — V pred-pustni dobi se zaljubljenci dogovorijo, kdaj si bodo obljubili "večno zvestobo" in izrekli pred oltarjem zaželjeni "da." Pustna nedelja je pa zadnji čas, v katerem se običajno te ceremonije izvršijo.
Druge poroke v naši naselbini bodo deloma javne, deloma tajne, ampak snubitev in ženitev vdove Rošlinke in njene 'hčere Manice bo pa javna zadeva ,na katero so vabljeni vsi, ki hočejo zvedeti kako je prišlo 45-letni vdovi, ki pa je še brhka pa bahava babnica, na um, da bi se ženila s 24-rlet-nim fantom, kateri ji je tako prirastel k srcu, da ga mora na vsak način dobiti za moža. Do skrajnosti je iznajdljiva in presneto ume razpeti svoje mreže in pokazati svoje čare, s katerimi namerava in upa ujeti ptička. Prav nihče ji ne more te namere preprečiti! Saj se ne boji nobene mlade frklje ne za delo, ne za ples in ne za
Newburske novice
■ kar zadovoljen in je nekako udano rekel: "O!" Allen Fran- ' ces je sinko Franka Tomšič in 1
Anne rojene Kramarič.	<
* * *
Nekdo je zapisal: "Vrbe ob : jezeru so se cel dan priklanja- i le svojemu odsvitu na vodi." ] Ali ni to krasno izraženo? Ali ; vidiš krasoto v tem izrazu? Ali se ti ne zdi, da stojiš ob jezeru poletnega dne in gledaš, kako veter maje vrbe, da se klonijo proti svojim sencam v vodi?
* * *
Popisati ni mogoče globoko žalost, ki jo prizadene domačim zlasti staršem telegram, kateri se navadno začne z: "We regret to say . . ." Tak telegram je dobila C'has. Ho- : čevarjeva družina v Maple Heights. Žalostna vest je prišla in naznanila, da je padel nekje v Belgiji ali v Franciji njih sin Anton Hočevar, kateri je bil že enkrat poprej ranjen in se je povrnil nazaj a bojno polje komaj par dni poprej. Lahko si mislmo, kako težko je prenašati tak udarec vsem domačim, ki so ga videli odhajati zdravega in krepkega od doma.
Za njega samega je morda bolje tako. Njegovega trpljenja je konec. Njegovo zveličanje gotovo in plačilo pa večno pri Bogu, ki ga je Anton ljubil in mu služil vse dni svojega življenja. Anton je bil eden onih mladih, ki se ni dal zapeljati v lahkomišljeno brezbožno življenje, živel je kot dober krščanski mladenič in zato mu danes ni žal. Naj počiva v miru. Domačim izražamo naše globoko sožalje.* * * *
Naš cerkveni odbor za tekoče leto je sledeč: V glavnem odboru so: Louis Ferfolia, Joseph Hrovat, Stanley Kužnik, Mike Muhič, Anton Škrl, Jr. in Mike Vrček, Jr.
Trustees ali zastopniki pa so: West Side: James Stepic, Mike Verbič; Forest City okolica: Frahk Štokar in Frank štibjl, Jr.; Issler in E. 77 St.: Peter Gliha in Joseph Kuhel; E. 71 do E. 76: John Zupančič in Louis Novak; E. 78 in Union: Anton Valenčič, Jr. in Joseph Kenik; E. 80 St.: John Winter in Frank Tomšič; E. 81 St.: Frank Stražar in Louis Grden, Sr.; E. 82 St.: John Baumbich in Edward Volčan-šek; Union in St. Catherine: Frank Kenik in Joseph Mirtel; Ben'ham in Orleans: Joseph Yanchar in Frank Zbykowski; Sandusky in Way Ave.: Joseph Srebernak in John Sre-bernak, Jr.; Reno in Revere: Frank Sadar in John Unučič; Prince: Anton Gross in Frank Lindič, Jr.-; Elizabeth: Joseph Bubnič in Vincent Shuster; Dove in E. 93: Frank Hočevar in Anton Klun; East Blvd.: Frak šuštaršič in Frank Ka-stelic; Rosewood in Vineyard: Valentin Oblak in Frank Ko-čevar, Jr.; Garfield Heights: Frank Shuster in Alfred Huth; Corlett: Frank Mrvar in John Mulh; Maple Heights: Joseph Legan in Joseph Vrček; War-rensvillc Heights: John Stepic in James Yane; Woodland: Ignacij Perko in John Hrovat.
Tako torej. To je naš celotni cerkveni odbor. Vsi okraji naše fare so zastopani po dveh zastopnikih. Vsi zastopniki se snidejo vsako leto štirikrat, da prerešetajo vse zunanje farne zadeve. Po teh zastopnikih imamo tako rekoč stiko z ljudmi. Vsak faran ima seveda, prosto, da sam pove svoje mnenje, pa naj bo to za, ali pa proti delu in postopanju žup-nega urada. Ker pa je še danes precej stara pesem v modi: Tako rad ne grem v župni-šče. Bodo drugi mislili: Bog ve, kaj ima tam opraviti. Saš je že poročen. Umrl mu tudi nifyce ni. Zastopniki so bližje. ; Povej torej njim, če.nočeš priti
sam v župnišče.
.t- *
ljubezen. DvaM Manica je za možit| neumna in otročja. | manov Janez, ki jej šele, pristoja le ki. Zakonski meš| tač, ki je upanje' devic in vdov, ji jes bil, da ji bo priw°! nina, pa naj se Tri^ ne.
Med tem časom še drugi ženini pri I pa samo v nevoljo kar zamalo se ji jo taka hribovska \ vprašati za njeno >r jane muhe so go'U doma, kjer krave gledajo.
In ta zgodba o bila imela morda konec, da niso po«* razmere zavistni 1 je le glavni obris vprizori Dramski^ Cankar" na pusc , 11. februarja in si' g zvečer. To igro J , dobni dramatui'? Cvetko Golar, k>. krepkimi ljudski"1' stvari prav nič 1161 več jo predoči na' to dogaja v resni' nju.	c
Gotovo ste že ^ ^
igrala naslovno v'c0
mediji Cankarjev«
sephine Milavec-1^,
da jo bo in še k' .'
vdova, vzor vseh *
pristojal bi ji ^
si je tako zelo za
pričana sem, da x
iz srca' privoščil. L
nov Janez, katei'e|
precej pri srcu se|
pomišljal, ker
zmotila in omreflf
imela hčere Man'f
ostaja v ničemer j,
terjo, ne v mika^L
temperamentu. '
te, dekleta gredo;
ti 6
bra prisl'ovica v ,
Prvič bo imel bo igral Rožma«0' f tako lepo in važ1 -Cankarju. In ta " ževani fant se bo vžgal enak 5 ostalih vdovah ''s dvorani. Tudi P1! bo zavidal in si ^IL njegovih čevljih "'j del j o.	i.
Vlogo Manice j v a Cankarjeva l Skedel, ki je za O vihane vloge, K i Od svoje materi linke, je celo sv°j| vala. Ubogi <3e i bo odločil.
Torej za-ljub^j beli trije že i"1, barantanju za A1 J gal Rošlinki sv'ef lantač, ki ne kot naš komik Tudi Manica H| svetovalko, v ošfl shetove, ki ji marsikaj ucink01
Že omenjen21 | Rošlinkina snu^l ton Smith in JoM na neljuba gos^g njenih načrtov ^f na in pametna Skuk in Tinko lJ hanega pastirčki rion Belletov in ^ bo zaigral Kif, nov. Tako sm°/( vsemi karakter.'1,
Torej, naj % povedano, da vrstne zabave, ^ "Vdova Rošlinki ji bo še tri tedne j delji.
Tončka Sin#
POZ(
Vsako nefr dne ob 2:f | pod cerkvi^ | i Nobena na $10, zadnja S dite in pripe | lje in sosed®*
AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 2, 1945
V letu 1942 so ameriški tovor .j ni vlaki prepeljali največ tovora j v njih zgodovini; prevoznina je bila povprečno en cent za eno tono tovora eno miljo daleč.
j tudi v svrho preprečitve bolezni i in zdravljenja bolnih.
"Za izvedbo programa za ja-j vno zdravje bo potreba povzeti število korakov. Prvi korak, ki I bo potreben, bo uporaba vse razpoložljive znanosti za prepreče-nje bolezni v vsaki posamezni občini, okraju ali mestu. Obstojajo namreč važni vzroki za bolezni in smrti, ki so sicer prepričljivi, a kljub temu črpajo našo narodno moč — in te vzroke smo šele pričeli izsledovati in odpravljati. Narodni zdravstveni program, izvajan v vseh posameznih krajih dežele, bi se zelo znižal in omejil število in obseg bolezni med prebivavlstvom.
"Socialno zavarovanje na širši podlagi bo veliko pripomoglo k boljšemu javnemu, zdravju, ker bo razširilo in povečalo javne stroške bolezni — toda ne-glede kako popolno oziroma izpopolnjeno bo socialno zavarovanje v bodočnosti, zdravstvenega programa ne bo nikdar predstavljalo, bo pa veliko pripomoglo in doprineslo k naprednemu zdravstvenemu programu ... Kadar mora javnost nositi stroške bolezni, tedaj se z večjo vnemo pobriga za zdravje ljudstva v splošnem.
"Prepričan sem, da bo mogoče razviti v tej deželi javni zdravstveni sistem na narodni j, podlagi in na tak način, ki bo, prilagoden in sprejemljiv za vsako izmed 48 držav Unije v so-j cialnem in ekonomskem oziru. Tega programa pa si ne pred-j štavljam kot docela socializira-nega ali pa docela privatnega: •pod vzet j a. Bil bi nekakšna konu binacija obojega, prikrojen ta-' ko, da bi služil ameriškemu ljudstvu, katero čež'dalje bolj uvide-! va potrebo izboljšanja" javnega! zdravja, ker le zdravi državlja-, hi in državljanke morejo nositi in izvajati naloge in odgovorno-j sti miru, ki bo sledil sedanjim vojnim časom in vojnemu naporu." F. L. I. S.
Junaštvo in Zvestoba
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ženske za oskrbnice
ZA POSLOPJA V MESTU
Poln čas, šest noči v teclnu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo.
Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo.
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
MAH OGLASI
imovinski roman iz časov francoske revolucije,
ženitev
Srednje stara vdova češke narodnosti, ki ima dober dom in dohodke, bi se rada seznanila s Slovencem dobrega karakterja. Kogar zanima, naj piše na sledeči naslov: Post Office Box 306, Station D, Cleveland, Ohio.	(28)
Točna postrežba!
Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473-	(Fri. x)
MALI OGLASI
V Collinwoodu
Naprodaj je hiša za 2 družini, 4 in 4 sobe, jako snažna znotraj in zunaj. Dohodki na mesec $64. Cena je $6,000. J. Knific 740 E. 185. St. (nasproti Muskoka IV 7540 ali KE 0288
Pozor, žene in dekleta!
Pri nas imamo še vedno lepo izbiro zimskih sukenj. Pridite sedaj, dokler je še lepct izbira. Velika izbira lepih oblek, dalje moškega spodnjega perila, ženske blumers z rubarjem, flanelaste nočne srajce, gorke blankete, kovtre, rjuhe.
Velika zaloga vsakovrstnih sweatrov, čisto volnenih, za moške, žene in otroke. Pri nas dobite vsakovrstno blago, ki se ga potrebuje pri družini. Pridite, se vam priporočam.
Anziovar's
vogal 62. SI. in St. Clair
(Feb. 2, 6)
Snažilke
ne stare več kot 50 let Ali iščete
STALNO DELO?
Eno izmed elevelandskih najboljših poslopij ima službe za
ženske
i Dobra plača, overtime in bonus Plačane počitnice Delovne ure od 10. zv. do 6:30 zj. V bližini vseh pouličnih linij in busov
Pokličite CHerry 7094
(27)
KUPITE IN PRIHRANITE
Northeast Sales & Service
Roper, Grand, Norge—plinske peči. Kombinacijski grelci na premog, plin in na olje. Oddajte vaše naročilo za lednico in pralni stroj sedali
Northeast Sales & Service
JERRY BOHINC, lastnik 819 E. 185. St. odprto do 8 zvečer
Ravno smo prejeli 1000 KV0RT0V ROCK & RYE
$2.63 kvort
Ženske
TAPER COIL
Starost 21 do 35 Čisto delo
Dnevni in nočni šiht
Plača od ure in bonus
Reliance Electric & Engineering Co.
MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd, slovenska lekarna
Vam zatekajo noge?
Z gumijasto elastičnimi nogavicami si boste preprečili bo-I ločine nog, če vam ob koncu dneva zatečejo noge. Splačalo se vam bo kupiti par teh nogavic na poskušnjo.
Mandei Drug
Lodi Mandei, Ph. G., Ph. C.
1091 Ivanhoe Rcl
Moški
Dispatcher Clerk Starost med 30 in 40 Nič strojepisja Plača » Kličite GL 3530
Reliance Electric & Engineering Co.
1091 Ivanhoe Rd.
L GRDINA & SINOVI
Pogrebni zavod 1053 EAST 62nd ST.	, JIEndcrson 2088
Ambulančna postuga podnevi in ponoči
• SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd.
Cleveland 10, Ohio
Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah.
DR. P. B. VIRANT - OPTOMETRIST
PREGLED OČI — PREDPIS OČAL
Uradne ure: 9:30 do 12:00; 1:30 do 5:00 Zvečer: 6:30 do 8:30 v sredo in soboto: 9:30 do 12:30
15621 Waterloo Rd. *	Cleveland, Ohio
v poslopju North American Banke
Za sestanek pokličite IVanhoe 6436
MALI OGLASI
Ustanovljeno 1908
Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi
Rodney Adams Heating Service
Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5461 21601 Westport Ave.
HAFFNER INSURANCE AGENCY
6106 St. Clair Avenue
BLISS COAL CO.
PREMOG IN DRVA
Zastopstvo WHITING STOKERS
22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0S08
KADAR vaša električna lede. niča potrebuje popravila, pokličite
Franks Refrigeration Service
15523 Saranac Rd. Tel. GLenville 4627. (Mo., Wed.. Fri. — 50)
V vaše zadovoljstvo
j Ako imate v hiši kako pohištvo, da vam ne odgovarja v vaše zadovoljstvo, naj bo divan ali stoli, ki potrebujejo popravila, vam vse to jaz popravim v vaše zadovoljstvo po zmerni ceni. Pokličite
John Lukanc,
698 E. 159. St. MU 3729.	(F-x)
Plačajte
račune za plin, elektriko in telefon pri nas. Money Order postrežba od $1.00 do $10,000. Mihaljevich Bros. 6424 St. Člair Ave.
(2. & 8. each month)
MERRYMAKERS CAFE
4814 SUPERIOR AVE.
Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino
okrepčila
AVTNA ZAVAROVAL. NINA
za 5 ali..10 tisoč dolarjev "Liability" za samo S20
Nova državna postava zahteva, da ima vsak voznik avtomobila zavarovalnino na avtu. Za nadaljna pojasnila se obrnite na
MIHALJEVICH BKOS. CO. 6424 St. Clair Avenue
POZOR!
HIŠNI GOSPODARJI
Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih. zglasite se pri
LEO LADIHA 1336 E. SSth St. HEnderson 774«
ITS UP TO CABAAERS,UOUS£X -WIV/ES ANO INDUSTRY TO ( K£CP ON PRODUCING AKDl
CON&EBVIMC FATS
TU«N m VOUB US60-CATS TOR CA5H ANO BAT ION OCXNT*
R
J sem, kaj pride, in i/ sem se. On pa se je od-Cn nadaljeval: "Damian, ■ i raš oženiti z bogato de-ern> da moreš, če hočeš, sem iz Pariza; zelo me Damian, častitam ti! eur je baje zelo bogat. t J Pol milijona ima. Poje gospodična lepa in f an£elj, kakor mi je 'emenitnik Montpierre, v aldouleurske in ki mi Pravil o tvoji sreči. !(rga boš videl z nekaj izseljenci pri obedu. i1 m°eel prehvaliti in je i*1 Prekosi še svojo sta-ttftr°. ki ima nekaj vo-,ra sebi. No, kaj delaš jf obraz k mojim bese-feni se ž njo in pripe-
1em! Poskrbel bom, da
mladika dalje zelene
ftiladika dalje zelene-
e a na starem Zurlau-
č| deblu, in Zurlauben-
° najlepši v naši lju-jp!"
" Jj°ter ie postal pri tem J1 navadi mladeniško ' Ko nisem odgovori10 nadaljeval: "Vem | fVPo glavi! Verena ve-1 fdinka Keyzerja! To-f eumno mladostna lju-1 redko kedaj za res-I Je- Ce si hočeš sezi-I ^^ življenje na trdni najprej vpra-1, !n razum za svet, 1 e. Srce in čustvo. Ni J ;uti odgovora zdaj; | ga v treh dneh. |ti tedaj odgovoril
!Mk i p v. v
t|e •	prav ozna-
I0rmiZa Pogrnjena, ker 'L p°stajal že mučen. ^,tedaJ botra gori v l^j1 So naju pričakova-" f0stje- Le s težavo ' ^1 Prijaznega in od-!', h |y[azna vprašanja in j 1,1 j 1 >ko sem se mogel
^Posloviti.
fl prav bi moral iti ;>^tein, da oddam
Mrit njenega očeta-
«tva\Sem moral prej, b'kl mi jih je tako
]l'°Va ukazovalna
'' jej 5 sem samotno pot
IKift^ pokopa-
i grobu ;kjer semr
Pbdo? V0]ega očeta' Pel ice sv. Vere-
> SaTdel P°d k0Šat°
J W 1 nizd°l na me-.'o Jezersko gladino.
-lika ki jo el lo jesensko soln-s Pomirila mojo no-
in „ . , tla " razum," sem si
šele !et!! raestu; srce is n, 1 dl'ugem. In oče I
Pravi a.	•
drž.,,; da Je moja
^ ^ 1 Pn zaroki dano
0 doli me sili ^vale-|il n ega botra, ki me Pak0rSVOje broške in
F »mor,! Za SVoJe^a sina, žl,ve* v stiski, zakaj ,|da ^^ svojega nag-Ječer psani staremu nj°govega živi j e-|ulei4r1
^ ne 0 bogastvo bi
){°d^kMPravil0 do tega'
if Tod	mladostni
|B0jf A tako?—Mislim, ^ateri 7? določil! Tudi življe}li 1! Pripravim ha Dobro naj se |
^ nal\dni- LeP°b0 T IzahPlfUrlaubenskem Valdouleur-
1 j "bila ko Ve-f> Posl,?aj uPam tako. ftiin^ aj tedaj glas
h in £ P°tlačiti to-^agal 0 sem mislil, tla ^teint; odsel sem proti
!Ži kitala prla
' Zakaj da pri-
ihajam šele zdaj, ko me je Ve-renka čakala ves dan; ravnokar je odšla ven. Potem, zakaj da sem pripravil Verenki toliko skrbi in solza z svojim življenjem v Parizu. Če bi ne vedel, da Katra govori vse iz ljubezni do Verenke, bi se še hudo-val nad njo. Tako pa sem se je skušal brž odkrižati in sem vprašal po Verenkini teti. Šel sem gori v izbo k njej in jo našel, ko je pletla po svoji navadi. Tudi ona me je okregala kakor Katra, le bolj milo, in pripovedovati sem ji moral vse, kar se je dogodilo v Parizu. Iz-pil sem ž njo skledico kave in čakal nekaj časa; Verenke pa le ni bilo nazaj. Poslovil sem se tedaj in odšel proti domu.
Dan se je že nagibal, in bil je že čas vrniti se k materi. Nikogar drugega nisem dobil pri njej kakor Verenko.
Kakor druge dneve, je prišla tudi danes k bolnici, da pople-te in se kaj pogovori pri njej. Ko sem vstopil, je hitro vstala in mi stegnila obe roki naspro-ti.
"Damian," je rekla in zadrževala solze, "mati mi je povedala vse. Odpusti mi! Vsega sem kriva jaz. Nikdar bi ne bila smela verjeti, kar so obreko-valno govorili o tebi, dasi mi je brat to govorjenje potrdil. Morala bi bila govoriti vsaj s tvojo materjo o tem in citati tvoje pismo. Sedaj moram in I hočem trpeti kazen za to. Oče Sekundus prav govori: Ti si navezan na svojo obljubo, in jaz se nočem ustavljati, da bi je ne izpolnil. Bodi srečen Damian. Moliti hočem zate! Zate in tvojo nevesto!- Zdaj pa zbogom! Vem, da tudi tvoje srce krvavi. A Bog in sveta njego-I va Mati bosta že našla zdravila za sajini ranjeni srci!"
Po sestersko me je poljubila na čelo, in gorka solza je padla iz njenega očesa na moj obraz, potem pa se je odtrgala od mene. "Zbogom! Bog bodi s tabo! Ne išči me več; to bi mi zadalo le novih bolečin. Bodi
I srečen!"
S temi besedami je. odhitela iz hiše, ko si je naglo osušila solze. Gledal sem ves zmešan za njo in sem videl, ko je izginila v vratih cerkve sv. Ožbal-da. Občudoval sem jo bolj ko kdaj prej. Kako odločno je zatajila in žrtvovala svoje srce, ko sem se jaz tako obotavljal!
Tudi mati je jokala, ko sem stopil k njeni postelji. "Hotela sem poravnati in sem vse pokvarila," je vzdihovala. "A bodi miren, otrok! Bog bo že našel sredstva in poti, da ne izgubiš tega bisera." 1	TU1LERIJE
Vihar se bliža. Prvi teden meseca vinotoka sem prejel pismo od velikega sodnika Keyserja. Šele sedaj sem verjel, kar sem že čital v časnikih, da je kralj sprejel novo ustavo. Veliki sodnik je pisal, da je kralj storil to sko-ro gotovo le radi tega, da za-brani hujše zlo. Upa, da odvrne marsikaj slabega, ker mu nova postava pušča pravico, za-braniti vsak zakon, ki mu ni po volji. Tudi krivične postave proti cerkvi misli polagoma odpraviti. Kralj je zopet zadobii svojo moč in zdi se, da se bodo stvari v bližnji bodonosti obrnile v miren tok. Narodni zbor je razpuščen in na njegovo mesto se prvega vinotoka zbere postavodajalna skupščina. Tudi ni sedaj nobenega vzroka, da bi odpoklicali Švicarske polke. Na koncu je Keyser še pripomnil, da lahko skrajšam svoj dopust, če hočem, ker je narodni zbor razen drugih pomilostil tudi tiste, ki so pomagali pri kraljevem begu.
(Dalje prihodnjič.)
NEWBURSKE NOVICE
(Nadaljevanje z 2 strani)
nekako 133 milijonov. Torej smo še daleč od tega. Vendar pa Bogu ni to nemogoče, "še druge ovce imam. Tudi te moram pripeljati v moj hlev in bo en hlev in en Pastir." Tako Gospod. Eno je gotovo: če bi mi katoličani večino in povsod tako delali in se tako obnašali kakor nam veli naša vera, bi prav hitro z našim zgledom spreobrnil
vse brezverce in tudi krivoverce. * * *
"Stanovanje mi je drugače všeč. Le to okno od zad je premajhno. V sučaju sile bi ne pomagalo nič."
"O tukaj ne bo takega slučaja. Rent boš plačeval vedno v naprej."
# * *
Na svetu je 139,872 katoliških misijonarjev, kateri se trudijo, da bi prinesli luč sv. vere med en bilijon in pol ljudi, ki še ne poznajo Kristusa, ne Njegovih zveličavnih zakramentov.
Katoličan ,ki izgubi vero, nikdar več ni zadovoljen ;pa naj se obrne sem ali pa tja.1 Za nekaj časa se da zadušiti glas. ki kliče po Bogu in po pametnem razlogu za življenje. Toda končno se zopet oglasi, če je tak človek moder, bo znova začel iskati resnico in jo bo končno zopet našel — tam kjer jo je pustil. Ako pa je trmast in svojeglaven ter hoče na vsak način zamoriti vest, petem životari naprej, se zaletava zdaj sem, zdaj tja, se pro-tivi Bogu .sovraži vero in vernike, dokler smrt ne naredi konec srčnih in telesnih muk, nikakor pa ne dušnih in večnih, človek brez vere je v resnici pomilovanja vreden.
—--o-
Za narodno zdravje
Naielnik urada za javno zdravje priporoča zdravstveni program
Dr. Thomas Parran, načelnik 7 i
Javnega zdravja v Zed. državah,; smatra, da J.e.xden.!glavnih ciljev ameriškega ljudstva za povojno dobo program za'splošno — javno zdravje in je 'v tem smi- ^ slu tudi predložil program za splošno javno zdravje, potom ka-l terega bo omogočeno in zagotov-^ l.jeno boljše zdravje in zdravni-j ška oskrba za prebivalstvo vse! dežele.
"Javno zdravje, v katerem se odraža v splošnem pregleduj zdravje posameznika, je največja briga javnosti," pravi Dr. Parran. "V skupnem prizadevanju in sodelovanju javnosti, ^ zdravstventih oblasti in zdravni-Štva bi bilo mogoče doseči demokratični cilj enakopravnega dostopa vsega ljudstva do zdravniške oskrbe in boljšega ljudskega zdravja v splošnem."
Tekom zadnjih let, je 'dejal Dr. Parran, je sijajen napredek zdravniške znanosti vzbudil veliko pozornost med ljudstvom, ki se je spričo tega začelo bolj živo zanimati za zdravstvene za- . deve. In v programu kakršnega je on predložil, pravi, da je vključeno vse kar je potrebno za zadostno zdravniško in bolniško oskrbo bodisi doma ali v bolnišnici, a obenem pa program določa tudi obsežno delovanje v pogledu preprečitve bolezni in raznih epidemij potom izboljšanega higijeničnega stanja v splošnem. Po tem načrtu bi bilo zdravstveno delovanje lokalizi-rano, a prirejeno navzlic temu tako, da bi moglo služiti zdravstvenim potrebam posameznih držav. Načrt bi bil financiran potom zavarovalnine, davkov ali potom obojega.
"Zdravstveni program,,za katerega se potegujemo," je dejal Dr. Parran, "bo zagotovil najboljše zdravje in bolniško oskrbo vsemu prebivalstvu. Bolnišnice imajo danes pred seboj I večjo odgovornost kot kdaj koli. Bolnišnica bodočnosti mora biti ustroj splošnega ljudskega zdravja z napravami in izurjenimi močmi, ki naj služijo v .prid boljšega javnega zdravja, kot
"ifH.'i	■'■e'.i., », i mi i * ""'i,'1'« i "ji'i" irrr "V "kMfiarTrttiP3*1
pOXn^^ ini immm
II W	t®- M3S. AMKRtCA
|l mt^sj^	mtmrnšm
SI
I S^E	Ct6 392 512 E
4. BONO SERIES lu/	. , .
■ >	W"; • A.- . .v	.
BUY THAT
EXTRA $100 WAR BOND TODAY!
DELO DOBIJO DELO DOBIJO
(34)
(34)
5 ur na dan
Je vse, kar vzame za vaše delo , v naši kafetiriji. Predznanje ni j potrebno. Odprta pozicija za pripravo sočivja in drugo. Hra-j na in uniforme proste.
Vprašajte za Mr. Watts
i Colonnade Cafeteria
; 524 E. Superior (Leader Bldg.)
_. (32)
BODITE PREVIDEN VOZNIK
Mnogo nesreče se pripeti radi pokvar- | Jenih oči. Dajte si pregledati oči. da se boste počutili varne. Vid mora biti tak. da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi.
Imamo 30 let izkužnje v preizkovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru.
Mi imamo polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle žile.	^
EDWARD A. HISS
Lekarna—farmacija in optopietristične potrebščine.
7102 St. Clair Ave.
Mi imfimo v zalogi pasove za pretrga-nje, za moške in ženske.
(X)
Why Pay More ?
CLEVELAND TRUST PERSONAL LOANS
ARE LOW-COST EASY TO ARRANGE
AMERIŠKA DOMOVINA, FfcBftUARY 2, 1945
Ne odlašajtj
z ureditvijo vašega dohodninskega davka
INCOME TAX
Vsem, ki so podvrženi dohodninskemu daVM prijazno svetuje, da zadevo istega uredijo, kal(C tro dobijo od svojega delodajalca listek (Form ki izkazuje zaslužek preteklega leta in v tovarn1 držani davek.
Dotični, ki imajo tudi dohodke od svojih PoS in najemnin, je potrebno, da take dohodke vkljuc zaslužku, to je nato, ko so stroški za vzdržava"Wf sestev pravilno odbiti.	|
Firma AUGUST KOLLANDER ima v vseh! Vah, ki se tičejo dohodninskega davka, večletne j nje, in se vam za to delo, ki bode pravilno in točni jeno, toplo priporoča.
Pridite čim prej, kajti kadar je dovolj & vsaki malenkosti lahko posveti več pozornosti, koncu je pa navadno naval in je težko vsem tako postreči kot bi se želelo. Čas za ureditev davka 15. marca. Torej za točno in pravilno ureditevv dohodninskega davka se čim prej obrnite na!
AUGUST HOLLAND*
v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clc'r'
6419 St. Clair Ave. Telefon HEndersofl
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
THE MAY CO.
Vi bi popravili razbito okno
naqlol
Vendar še VEČ mrzloie lahko pride skozi stene!
Sanforized-vnapreJ
skrčene! Skrbno-ukro jene! Izborni stili!
Nihče ne,bi sedel pri razbitem oknu, dočim bi divjal zunaj blizard. Bilo bi blazno! Nihče bi tega ne storil.
Toda delate skoro isto, če trpite izgubo druge gorkote, ki je ne vidite . .. izgube, ki vas stane morda še več.
Na primer izguba toplote skozi streho ali stene lia šipe pri oknih, ali toplote, ki uhaja skozi razpoke pri vratih in oknih.
044
čisto nova izbera teh P £ oblek, pripravnih za nO'f celo leto, je vam na So skrbno ukrojene, v blagu, ki vam bo ugaj^' | najljubših stilih . . • "'I dokaz, da je naša Marth3 ington izbirka odgovor .prošnje za "dobre lObleke."
Inzulacija, zimska okna in vrata in drugi pripomočki ustavijo izgubo gorkote skozi luknje, ki jih ne vidite. To delo se lahko stori sedaj. Od 15% do 25%' se navadno prihrani na kurjavi, ako se to stori. Delo se lahko napravi vsak čas tekom leta.
Vprašajte vašega stavbenika in graditelja za ta material in postrežbo. Pokazal vam bo, kako naglo se vam izplača inve-stacija za zimske pogoje v vaši hiši. Plačate ko hranite, z lahkim odplačevanjem.
A. Klasična "coat" obleka, v ^ rah od 14. do 42. Rozaste, rj»v' -J pisane in bele barve.................."" fl
iSm
B. "Shirt-frock" v rozasti, nO zeleni barvi. Oglejte si natan®n,,« v pisani obleki. 12 do 20.............I
DAYTIME OBLEKE . .
NADSTROPJE
i
TRPLJENJE MLADE MATERE
ROMAN
Ali Paddy se ni zmenil za
uradnikove besede, zakaj, on je imel samo izjavo umirajočega pred očmi, izpoved, ki jo je hotel uveljaviti ter pripeljati k smrtni postelji sodno osebo, saj je šlo samo za Freddyjevo rešitev. In odhitel je.
Toda nadzornik, izkušen mož, je imel prav, kakor je izgledalo. Mornar je govoril zmedeno ter mahal z rokami.
Potem pa je začel pripovedovati še nadalje.
"Fu-Tang je šiloma vzel dekletu denar," je- vzkliknil, "pri-mite Fu-Tanga! Pahnil je deklico z nasipa v vodo. Hej, ali vidite tamie jezdeca? Po nasipu prihaja. Jaz skočim na njegovega konja -— tako se morem rešiti--rešiti —
Nadzornik se je spogledal z bolnikim strežnikom v znak sporazumi jen j a.
"Pojdite ,obvestit zdravnika," mu je velel nadzornik, "s Kitajcem je prikraju. Obraz se mu že izpreminja. Kar govori tu vsekrižem, je nesmisel. Nič več ni pri zavesti; nič več, ne ve, kaj govori,"
Strežnik je šel, kakor mu je bilo naročeno, a nadzornik je ostal pri umirajočem Kitajcu. Glas tega je bila hripavejši in slabši. Še nekaj glasov je spravil iz sebe, oči so mu ostekle-nele, in roke so se mu krčevito stisnile v pesti.
Takoj nato pride službujoči zdravnik s strežnikom h .Kitajcu.
Nadzornik je pošepetnil zdravniku1 par besed na uho.
"Prikraju je z njim," reče zdravnik. "Brez zavesti je. Tekom četrt ure nastopi smrt."
Črnec je ^el radi izpovedi po sodnika' '.pripomni nadzornik.
"Čemu to? Prvič pride sodnik prepozno, in drugič je ta človek izpovedal nekaj v nezavesti," odgovori zdravnik. "Kako naj bi bila taka izpoved kakšnega pomena!? Da, če bi bilo to včeraj, ko je bil še pri polni zavesti! Nikar ne dopuščajte takih ljudi do bolnikov. Tako imamo samo nepotrebne sitnosti !"
Kineški mornar je ležal z zaprtimi očmi na svojem ležišču. Ustne so se mu premikale samo še mehanično, in zdaj pa zdaj je prišel kak zamolkel glas z njih. Njegovo telo je drgetalo. Bleda barva njegovega rme-negfa obraza je izdajala, da že sega smrt svoje roke po njem.
Malo minut po tem'je izdalo zamolklo hropenje, da je Tse-
CLEVELAND ORCHESTRA
RUDOLPH RINOWALL. dirigent SEVERANCE DVORANA Četrtek 1. feb. 8:30 Sobota 3. feb. 8:30 Program vsebuje dela Marcello, Tschaikovsky, Gould in Ravel. Vstopnice: Severance Hall. OE 7300

Kung prenehal živeti.
Malo hipov zatem je bilo čuti bližajoče se korake in glasove po hodniku. Vrata so se odprla.
Paddy je dal sodniku Ilart-wello stopiti v sobo ter potem mu sam sledi. Posrečilo se mu je po dolgem moledovanju pregovoriti sodnika, da je prišel v bolnišnico.
"Kjer je mornar?" vpraša Hartwell.
"Tamle, gospod, tamle!" odvrne hitro stari Paddy ter pokaže proti ležišču, ob katerem sta stala še oba moža. "Izpoved je podal. Tudi priče so na razpolago."
Sedaj stopi zdravnik k sodniku Hartwellu.
"Žal mi je, gospod, da ste'bi-li ponepotrebnem nadlegova-ni," mu reče zdravnik. "Umirajoči Kitajec ni bil več pri zavesti, ko je govoril tiste besede vsekrižem in popolnoma zmedeno."
"Vsekakor, gospod," izjavi zdravnik.	'
"Ali izpoved je bila pravilna, gospod," se obrne Paddy do zdravnika, "izpoved —"
"Kaj hočete," preseka zdravnik besedo črncu." Tu imamo
posla s človekom, ki je bil v svojih zadnjih trenotkih nezavesten!"
Paddyja je ta zdravnikova izjava zadela kakor strela iz jasnega. Nada, ki ga je napolnjevala s takim veseljem — naj bi bila namah uničena. To je bilo grozno. Mornar je bil mrtev. Hartwell je prišel pre-! pozno!
j Ali bliskoma mu je prišlo nekaj na misel, in na njegovem obrazu je bilo namah opaziti znake novega življenja. Črnec stopi k Hartwellu ter pokaže na mrliča.
"Ta je mrtev. Umrl je vsled ran, gospod. Rane mu je zadal Fu-Tang. Ali naj ostane on nekaznovan ?"
"Nikakor ne. Zaslužena kazen ga mora doleteti," odgovori Hartwell. "Kako se oglasi vaša izjava o smrtnem vzroku tega človeka?" se obrne potem do zdravnika.
''Smrt je nastopila radi zadanih ran," odvrne zdravnik. "Rane so bile zadane z nožem."
"In zločinec je ušel, gospod," pristavi Paddy, ki mu je bilo sedaj samo na tem, kako dobiti Fu Tanga pod ključ.
"Ali je policija obveščena o tem slučaju?" vpraša Hartwell.
"Kolikor je meni znano, gospod, išče policija storilca," reče Paddy. "Ali ne bo ga lahko dobiti. In če bodo uvideli, da je zaman njihovo iskanje, bodo vso stvar opustili. Ali ker gre za dognanjem, ali je tisti Fu-Tang obremenil svojo kosmato vest tudi s smrtjo deklice v Dia-bolo-močvirju, ali ne, je zelo važno, da pride pravici v pest."
Hartwella so, kakor se je videlo, zelo zanimale Paddyjeve besede.
Truplo je treba pregledati," je odločil. "Ker so smrtni vzroki ugotovljeni, in ker se ve, da je to storil Fu-Tang, bom napel vse sile, da zadene kazen krivca, kakor jo zasluži! Poj-diva " reče sedaj Paddyju. "Vi mi boste izpričali vse, kar se je pripetilo včeraj. Tisti Kitajec nam ne sme uteči!"
Mary in nadpaznik.
Mali vladni parnik, ki je posredoval zvezo kaznilnega otoka z mestom, je ležal zasidran pripravi j a je se na povratek na otok. V tem hipu je prihitela mlada žena, ki je bila vsa zasopla in jako razburjena.
To je bila Mary, ki je izpovedala svojo izjavo o zločinih črnca Jayja ter dokazala svojo lastninsko pravico na otoku.
Jaya so zato zaprli v ječo.
Prosila je tudi uradnike, naj bi ji izposlovali sestanek z možem, ki je bil zaprt na kaznil-nem otoku. Uradniki so sicer občudovali Maryjino odločnost in pogumnost, ali imeli pa niso pravice, da bi se vmešavali v nadpaznikove zadeve. Zato. so ji nasvetovali, naj se obrne do tistega uradnika s svojo prošnje.
In tako je Maryja stopila na parnik ter se peljala na otok, da stopi pred nadpaznika ter ga poprosi za dovoljenje, sniti se s svojim možem. Prišedši na otok vpraša po nadpazniku, v čigar hišo je bila odvedena. Sto-pivši v sobo, kjer je bil tisti uradnik, je morala nekaj časa počakati, ker je imel nadpaznik ravno nekaj posla z nekim pod-
uradnikom.
Ko je opravil s tem, se je obrnil do nje, ter Jo vprašal, česa želi. Ta mu pove, po kaj je prišla.	i
"Vi ste žena kaznjenca Beck- l erja?" jo vpraša nadpaznik ter I premeri z neprijaznimi pogledi i od vrha do tal. "Saj menda ve- J ste, kaj se je zgodilo? Becker ( je nevaren človek."	j
Te besede so Mary zbodle v dušo.	"	'
"Moj mož da bi bil nevaren | človek? Ali nimate srca za nesrečneža, ki trpi ponedolžnem? Usmilite se, gospod! Postavite i se sami na mesto rriojega ubogega moža, pa se vam bo gotovo smilil!"
"To ni moja stvar! Meni je vsak jetnik enak vsem drugim! Pri meni ni nobene izjeme."
"Vse njegovo življenje je uničeno in vsa njegova sreča pokopana, gospod! Nesrečen slučaj je vse to zakrivil! Rada bi dala polovico svojega življenja, da bi mogla dokazati, da je moj Freddy popolnoma nedolžen. Oh, poznati bi,ga morali, vedeti bi morali, kako nedolžno je njegovo srce, in kako hoče vedno le dobro!" je dejala Mary, ki so ji solze stopile v oči. "In sedaj bo moral ločen od mene prebiti tukaj vse svoje žive dni! To je grozna usoda ! To lahko splavi človeka ob vso vero in pamet!"
"Vi torej še vedno držite s svojim možem, čeprav si je naprtil tako grozno obtožbo in da-si je tukaj med kaznjenci?" jo vpraša nadpaznik.
"Če vsi ljudje obsodijo moje-
ga moža, čeprav mislijo vsi, da je kriv, gospod, jaz vem in lahko tudi prisežem, da ima čisto
vest," odgovori Mary šenjem.
(Dalje prihodi*
Striped Chambr
Klasične oble!
h
THE EAST OHIO GAS CO.