•o Its ïo -en im icn !o o\ Ledeni novoletni potop v Velenjsko jezero Št. 1/Leto 66/Celje, 4. januar 2011/Cena 1 EUR Osvežilna prvojanuarska kopel v Savinji wmMHi 1 ^ 90,6 95,1 95,9 100,3 [(i^iy DNI INPE1 IK rEK □ Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn Celjska porodnišnica prvi je bil Jaka m Tudi letos je naša medijska hiša obiskala celjsko porodnišnico in v tradicionalni akciji s pomočjo sponzorjev obdarila mamice. Prvi je na svet prijokal Jaka in razveselili mamico Brigito Pristalič (desno) , druga pa je bila deklica Evita Romane Košir. Gospodarstveniki: bilo je težko leto Nasveti za ponovoletno hujšanje Maček čaka na sojenje, pes sedel na strehi, Kos pa v zaporu DOGODKI NOVI TEDNIK Razigrano v novo leto Novo leto so mnogi pričakali na prostem. V Celju so silvestrovanje tudi tokrat pripravili na Trgu celjskih knezov, kjer se je zbrala večtisočglava množica. Ponovno je zbrane zabavala skupina Čuki. Množica je v novo leto vstopila ob voščilu župana Bojana Šrota ter ob razkošnem ognjemetu, ki je ob polnoči razsvetlil nebo nad Celjem. BA, foto: SHERPA » ^ pet, štiri, tri, dve so odštevali župan Bojan Šrot in njegov pooblaščenec Marko Zidanšek ter Čuk Jože Potrebuješ. Na Trgu celjskih knezov se je zabavalo mlado in staro. * ^Tfl ■. " .■ C -.t t.' :. ■ : » ^ T. ■ % NOVI TEDNIK REKLI SO - DOGODKI Po čem si bodo zapomnili leto 2010 Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje: »Ponavadi za preteklo leto vedno rečemo, da je bilo lepo, dobro in uspešno. Leto 2010 ocenjujem kot povprečno. Kar je seveda dobro glede na krizo, v kateri smo. Zame se je leto začelo zelo mrzlo, saj sem se 1. januarja kopal v Savinji. Zagotovo mi bodo v lepem spominu ostale letošnje lokalne volitve, na katerih sem dobil že četrti mandat za župana Mestne občine Celje. Na to sem ponosen in mi predstavlja veliko čast. Minulega leta pa se bom spominjal tudi po tem, da sem praznoval abrahama. « Bojana Mazil Šolinc, direktorica Doma ob Savinji Celje: »Uspelo nam je do konca prenoviti zdravstveno negovalno enoto. To pomeni, da smo na novo uredili talne obloge, zamenjali notranje stavbno pohištvo, pohištvo za stanovalce in tudi pre-pleskali prostore. Konec leta smo dobili tudi priznanje za lepo urejeno okolico, ki ga podeljuje Turistično društvo Celje. Tega smo zelo veseli, saj skrbimo, da so prostori in zunanjost našega doma Bojan Šrot vedno lepo urejeni. Predvsem je pa pomembno, da negujemo medosebne odnose: med zaposlenimi, stanovalci in svojci ter vsemi, ki prihajajo v naš dom. Naša želja je, da bi v domu prenovili še ostala nadstropja, ki so nam ostala. Vsekakor pa se mi zdi najbolj pomembno to, da se med seboj poslušamo in da se slišimo. « Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava: »Za leto, ki se je končalo, lahko rečem, da je bilo uspešno. Kot šola smo uspeli vstopiti v pri- Spet v škodo kupcev Potem ko je v Sloveniji že štiri desetletja uzakonjena obvezna garancija za t. i. tehnično blago, jo, vsaj po opozorilu Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), spremenjen predlog zakona o varstvu potrošnikov preprosto ukinja. Obvezna garancija je pomemben dejavnik varstva potrošnikov, opozarja ZPS, saj kupcem zagotavlja, da bo proizvajalec ali prodajalec najkasneje v roku 45 dni brezplačno odpravil morebitne okvare na izdelku, če se pojavijo v določenem (garancijskem) roku, ali pa mora izdelek zamenjati z novim. Poleg tega je zagotovljeno servisiranje izdelkov, saj zakon določa obveznost organiziranja ustrezne servisne mreže in preskrbe z rezervnimi deli tudi določen čas po izteku obvezne garancije. Ker je danes na trgu čedalje več izdelkov slabe kakovosti, ki posledično ekonomsko oškodujejo potrošnike, hkrati pa njihova slaba kakovost pomeni tudi potencialno nevarnost za zdravje in življenje potrošnikov, je obvezna garancija pomembna varovalka za potrošnike. Tudi statistika vprašanj oziroma pritožb potrošnikov, ki jih beležijo pri ZPS, potrjuje, da so najpogostejši problemi pri odpravljanju okvar na izdelkih. Zato je predvidena popolna ukinitev obvezne garancije nerazumna, saj pomeni bistveno znižanje varstva potrošnikov, je prepričana Breda Kutin, predsednica ZPS. »Za brezhibno delovanje izdelka iz skupine t. i. tehničnega blaga je po sedanji zakonodaji odgovoren proizvajalec izdelka skupaj s prodajalcem. Kršitelje zakonodaje lahko kaznuje tržna inšpekcija. Po novem pa teh pravil ne bo več, trgovec ali proizvajalec se bo sam odločil, ali za svoj izdelek ponudi garancijo za brezhibno delovanje, za koliko časa in kako bo urejeno servisiranje izdelkov in zagotavljanje rezervnih delov. Tako se v kriznih časih na široko odpirajo vrata za prodajo nekakovostnih izdelkov.« Potrošniki bodo lahko svojo pravico do brezhibnega izdelka očitno uveljavljali le s tožbo na sodišču, če prodajalec ne bo prostovoljno odpravil okvare ali zamenjal izdelka. Tudi zato ZPS poziva ministrstvo za gospodarstvo, da podaljša nerazumno kratko obdobje za javno razpravo, saj so prepričani, da so predlagane spremembe v nasprotju s programom varstva potrošnikov na nacionalni in tudi evropski ravni. US Bojana Mazil Šolinc dobivanje certifikata kakovosti, kar je v šolskem prostoru v Sloveniji še izjemno redka stvar. Leto je bilo za našo šolo uspešno tudi zaradi številnih odmevnih akcij. Na osebnem področju pa bi izpostavila izvolitev v mestni svet. Prepričana sem, da bom ravno tu lahko tudi letos doprinesla največ na tistih področjih, ki so mi zelo blizu. To je na področju izobraževanja, kulture ter sociale. Sicer pa pravim takole: če bom še naprej imela toliko energije, optimizma in navdušenja, potem bom tudi dosegla vse svoje cilje. « Janko Parfant, direktor družbe Kapitol: »Leto 2010 si bom zapomnil po ogromno skrbeh med ljudmi in nasploh v ozračju. Kljub temu smo opazili, da smo zelo dobro prodajali rablje- na stanovanja. Kar pomeni, da so ljudje pripravljeni na nove izzive, čeprav jih skrbi, ali bodo imeli službo in podobno. Želim, da bi letos bila klima v našem podjetju odlična, da bi se dobro razumeli, da bi bile stranke dobro postrežene ter seveda, da bi ustvarili zadosten promet in da nas ne bi vsak mesec skrbelo za denar. V osebnem življenju pa si želim, da bi bila družina vesela, sproščena in da bi bili z menoj vsi zadovoljni. « Marko Zidanšek, direktor družbe Simbio: »Moram reči, da je bilo zahtevno leto. Vseeno ga lahko ocenjujem kot uspešno, predvsem z vidika povečanja ločeno zbranih frakcij. Na to smo se pri gospodarski javni službi zbiranja in odvoza odpadkov tudi osredotočili. Odstotke ločeno zbranih odpadkov smo uspeli povečati, naš cilj pa je, da bi rezultat še izboljšali in se po številu ločeno zbranih odpadkov uvrstili ne le nad slovensko povprečje, ampak v sam slovenski vrh. « Janko Kos, župan Občine Žalec: »Minulo leto ocenjuje kot dobro in pozitivno, saj sem uspel uresničiti svoja in pričakovanja ter želje mnogih drugih. Toda to je šele začetek poti, ki sem si jo zadal kot župan. Občane prosim predvsem za veliko strpnosti in razumevanja. Zlasti, kar se tiče porabe proračunskih sredstev, saj Marko Zidanšek je več kot očitno, da denarja ne bo dovolj za uresničitev vseh želja. Vemo, da je najpomembnejša gradnja griške šole, ki si jo vsi zelo želimo. Preostanek denarja pa želimo pošteno in uravnoteženo porazdeliti. Moja osebna pričakovanja so vezana na uspešno županovanje ter da bi čim več časa, obveznostim navkljub, posvetil družini. Marjan Ferjanc, direktor celjske bolnišnice: »Leto 2010 je bilo izjemno turbulentno. Vse leto smo se dogovarjali z zavarovalnico, pogovarjali o aneksih in reševali stvari z arbitražami. Bolnišnica je bila finančno prikrajšana za 7 odstotkov, kar je 6 milijonov evrov manj v primerjavi z letom prej, in je ustvarila za slab milijon evrov izgube. Pogodba z zavarovalnico je pomenila, da smo morali narediti več programa za enak prihodek. Uspešno smo pridobili program vstavljanja srčnih spodbujevalcev, vendar žal brez ustreznih finančnih sredstev. Svoje sta dodala tudi umik soglasij zdravnikov za delo preko polnega delovnega časa in oktobrska stavka. Marjan Ferjanc Tudi do konca leta nismo prišli na >čisto<, zato si letos želim čim več uspešnih dogovorov, realizacij in prestrukturiranj programov ter uspešno dokončanih projektov, ki so pred nami. « Frančiška Škrabl Močnik, vršilka dolžnosti strokovne direktorice celjske bolnišnice: »Največji uspeh je robotska kirurgija, do katere so bili nekateri skeptični. Imamo že več kot 50 uspešnih operacij, kar bomo širši javnosti predstavili kmalu po novem letu. Ponosni smo tudi na žilni center, ki pod eno streho združuje veliko strok, predvsem pa pacientom prikrajša >tavanje« od vrat do vrat in dogovarjanje za datume. Projekt ustanovitve urgence poteka že četrto leto. Vanjo bo vključenih več zdravnikov različnih strok z namenom, da sprejme več bolnikov hkrati in jim nudi celovit pregled. Želimo, da bi v letu 2011 nadaljevali uspešno delo in sprejeli vrsto strokovnih odločitev, po katerih bi ljudje prepoznali trud in delo cenjenih kolegov ter bolnišnice. « BA, MJ Foto: arhiv NT 1 d Marijana Kolenko Janko Parfant Janko Kos Frančiška Škrabl Močnik izobraŽevanja zaposlovanja največji karier« dogodek regije 2. FIZ prinaša: » preko 30 razstavljavcev, » več 10 konkretnih prikazov poklicev, » multimedijsko točko, » aktualne razprave o penpektivah zaposlovanja... www.ce-sejem.si organizatorji: Zavod RS za zaposlovanje. Območna služba Celje Območna obrtno-podjetnižka zbornica Celje Regionalna gospodarsita zbornica Celje Celjsiti sejem d.d. Cl CBngsEa INVENTURA2010 NOVI TEDNIK Predsednik vlade Borut Pahor medobiskom v Steklarni Rogaška Zvezde stalnice v plusih in minusih Pregled dogajanja v gospodarstvu na Celjskem Čeprav smo s pomočjo šestih imen, ki so se lani najpogosteje pojavljala tudi na slovenski sceni, »obdelali« kar nekaj dogajanja v gospodarstvu na Celjskem, pa velja, da gospodarskih strani Novega tednika niso pisale le zgodbe iz Vegrada, Gradisa, Termoelektrarne Šoštanj ^ Tudi lani je bilo izjemno pestro dogajanje, je pa res, da so se kot zvezde stalnice pojavljale težave samo v nekaterih podjetjih, druga so izšla iz najhujšega, spet tretja so nadaljevala svojo rast. Seveda ne moremo mimo Vegrada in zgodb nesrečnih delavcev. Ti so sicer večinoma pristali na zavodu za zaposlovanje, vendar si nihče ne upa napovedati, kdaj in kako bo končan stečajni postopek. Kar nekaj stresnega dogajanja je povzročil tudi stečaj v celjskem Gradisu, ki se zdaj nadaljuje z razprodajo premoženja. Velikokrat smo pisali tudi o dogajanju v podjetjih Biva hiše in Biva pro, še večkrat Bohor Les in Rogaška Les. V vseh štirih so uvedeni stečaji, podane tudi nekatere ovadbe, stečajni upravitelji pa opozarjajo na kar nekaj nepravilnosti oziroma na »šokantne podrobnosti« , ki jih odkrivajo. Precejšnjo vlogo je odigral tudi prisilni upravitelj šentjurskega Alposa Andrej Marine, ki je že predlagal stečaj podjetja, vendar se v Al-posu z načrtom finančne reorganizacije še držijo zadnje bilke. Razplet naj bi bil znan konec tedna. Kdaj bo znan razplet z neplačevanjem prispevkov za Steklarsko novo, ne vemo. Vmes je odmeval spor med regijsko razvojno agencijo oziroma Borisom Klančni- kom in župani v občinah Savinjske statistične regije. Kot kaže se je končal z ustanovitvijo nove Razvojne agencije Savinjske regije, hkrati pa smo bili konec leta priča poskusom združevanja oziroma zbliževanja gospodarstva in politike v celotni regiji. Drobci gospodarskega mozaika Sicer smo v začetku leta pisali o poskusu privatizacije Elektra Celje, Mikovem preboju na tuje ter združevanju Cometa in Swatyja. Začele so se težave v žalskem Jutekstu, kar nekaj dogajanja pa se nadaljuje iz preteklih let. Tako so na primer uspeli prodati prvi Hudournikov helikopter, medtem ko Almin dom še vedno čaka na kupca. Zaživela je Turška mačka, del Bohor Lesa je odkupil Jagros, Kili pa Keramika Bojnec _ Slovenski žičničarji, tudi »naši« , so opozarjali, da jim bodo skupne počitnice odnesle kar nekaj denarja, podobno kot globa, ki je je bil zaradi dogovarjanja deležen Unitur. Vmes smo se ustavili v številnih drugih podjetjih, tudi v nazarskem BSH Hišnih aparatih, pa celjski Kovi, kar nekaj nostalgije je vzbudilo vračanje znamke Toper _ Če lani nismo doživeli obiska vlade, pa se je v podjetjih na Celjskem pogosto ustavil predsednik vlade Borut Pahor. Med drugim je tipal pričakovanja v velenjskem Gorenju, kjer so ob dobrem poslovanju, tudi odmevnem prevzemu švedskega Aska, doživeli tudi nekaj udarcev, od neuspele dokapitalizacije do odstopa prve finančnice Mirjane Dime Perko. Sicer v Gorenju za letos napovedujejo še večjo rast. Ustavil se je tudi v Tešu. Po začetnem navdušenju lahko mirno zapišemo, da kakšnega posebnega učinka za gradnjo bloka 6 njegov obisk ni prinesel. Upamo le, da je dal vetra v jadra Papirnici Radeče, kjer je predal namenu nov stroj - podobno kot v Steklarni Rogaška, ki očitno doživlja nov razcvet. A ne zaradi Pahorja, si drznemo pripomniti. Čez mejo, točneje v Srbijo, je pogledal celjski Maksim, odprtja pocinkovalnice pa se je udeležil tudi slovenski premier. Obiska predsednika vlade ni doživela Pivovarna Laško, ki se skuša izkopati iz težav. Aprila je odmeval odstop prvega nadzornika Toneta Turnška, vmes so se večkrat oglasili mali delničarji, leto pa so laški pivovarji sklenili z napovedjo o prodaji deležev v najbolj zvenečih podjetjih. Nezanemarljivo vlogo je igralo tudi ministrstvo za okolje, začenši z izjavo ministra Roka Žarnica, da Cinkarna Celje ne bo dobila okoljevarstvenega dovoljenja. Seveda ga je dobila, ob tem pa izjemno povečala promet. Ministrstvo še vedno, vsaj tako bi lahko razložili, nagaja z dovoljenji za valjarno v Štore Steelu, na srečo pa se je končala zgodba o zahtevah po rušenju sončnih elektrarn. Pri tem ima nemalo zaslug dr. Uroš Mere, direktor Bisola in zagotovo eden od menedžer-jev, ki je celjskemu ter slovenskemu gospodarstvu dal kar precejšen plus. Ko smo že pri sončnih elektrarnah, so imeli zahtevo po rušenju tudi na Celjskem sejmu, od koder poročajo o dobrih sejemskih Bilo je težko. Bo bolje? Ocena lanskega in napovedi letošnjega leta v očeh gospodarstvenikov s Celjskega prireditvah, še vedno pa ni čisto končana zgodba o grožnji obrtnikov, da ne bodo sodelovali na letošnjem Mosu. V ospredju tudi imena O nekaznovanem kršenju delovne zakonodaje bi lahko pisali nadaljevanko, tudi potrpežljivosti delavcev smo veliko srečali. Na primer v celjskem delu Merkurja, kjer so se že sredi leta pojavile prve razpoke. Te so se skladno z dogajanjem v Naklem tudi v Celju vse bolj večale. Na drugi strani pa stavke in grožnje z njimi, tudi v Tešu, kjer bi lahko za sabo potegnili celotno elektrogospodarstvo. Ali pa vseslovenske stavke, med katero je vlada v mesnice »nagnala« veterinarje. Tudi v Celjske mesnine, ki so kupile Pršutarno Lokev. Doživeli smo tudi nekaj menjav, in sicer je vodenje celjskega Cetisa prevzel Roman Žnidarič, mestinjskega Vitala Mira Močnik, polzel-ske tovarne nogavic Franci Ogris _ Zagotovo smo koga spregledali, podobno kot se to dogaja med uradnimi »naj« , s katerimi se ponašamo tudi na Celjskem. Menedžer leta je Zdravko Počivalšek iz Term Olimia, v vrhu slovenskih gazel se je znašlo podjetje KLS z Ljubnega z Mirkom Straškom na čelu, med najbolje plačanimi je med prvimi s Celjskega direktor Nivoja Danilo Senič. Seveda nismo pozabili na najbogatejšega Slovenca Mirka Tuša. Govorice o majanju, da ne rečemo celo padcu njegovega imperija ne potihnejo, do podrobnih številk praktično nemogoče priti. URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupaA Da je bilo lansko leto težko tudi za gospodarstvo in da so v mnogih podjetjih bili boj za preživetje, ni nikakršna skrivnost. Leto 2010 bi lahko po eni strani ocenili kot leto stečajev, agonije, brezposelnosti in, kar je najhuje, izjemne brezbrižnosti. Seveda pa imamo tudi na Celjskem mnoga podjetja, kjer so se uspešno spopadli s kriznimi razmerami in z upanjem gledajo v prihodnost. In naj dodamo, da smo na različnih prednovoletnih sprejemih srečevali predvsem direktorje, ki se lahko pohvalijo s plusom. Sicer napovedi za leto 2011 na splošno niso optimistične. V Sloveniji se bo verjetno povečala brezposelnost, za večino gospodarstva bo leto prav tako negotovo in naporno kot lansko, tako da se bodo tudi v nekaterih podjetjih srečevali s težavami. Seveda pa - upamo, da bo takšnih čim več - mnoge čaka tudi boljše leto. darstvu Saša regije precej neprijetna. « Janez Jazbec, direktor Razvojne agencija Savinjske regije: »Zagotovo bo tudi letos problem pri pridobivanju denarja, ki bi ga, tudi kadar ga je veliko, želeli še več. In res je, da je za utripanje srca in krvni pritisk regije vedno potrebnega nekaj denarja. Savinjska regija sicer ima razvojni denar, vendar ta ni vedno pravilno usmerjen, saj se dogaja, da ne najdemo skupnih ciljev in nastopov. Če bi te našli, bi bil denar, ki se zdaj prevečkrat razprši, bolj učinkovit. Prepričan sem, da če bi regija skupno nastopila, bi bila naša moč bistveno večja. S skupnim, tudi argumentiranim nastopom do države, ali če hoteče tudi do tujine, bi letos zagotovo lažje in učinkoviteje dosegli več. « Franci Kotnik, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice: »V predelovalni industriji, ki ima pomemben delež v strukturi gospodarstva Saša regije, so se v primerjavi s predlani lani povečala naročila, s tem pa obseg produkcije in zaposlovanja. V tem segmentu je bilo lani bistveno bolje. Žal je bila povsem drugačna slika v nekaterih drugih panogah, na primer v gradbeništvu, ki je v zelo težkem položaju. Zelo zaostrene so tudi razmere v malem gospodarstvu, ki ga pestijo problematika finančne nediscipline in težki pogoji za pridobivanje sredstev za tekoče poslovanje in naložbe. Povečuje se število podjetnikov, ki imajo blokirane transakcijske račune, in kar se tega tiče, ne moremo biti zadovoljni. Če k temu prištejemo še negotovost, ki se je pojavlja s ključnim projektom naše regije, gradnjo bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj, je situacija v gospo- Jakob Presečnik, poslanec v državnem zboru: »Upam, da se bosta gospodarstvo in politika v Savinjski regiji letos bolj povezala. Pomembni so skupni projekti tako na gospodarski kot občinski ravni. To nas lahko v bodoče požene k večjemu razvoju. Tega si želim v teh hudih časih, žal pa se dogaja, da se predvsem politiki >ravsamo< za druge zadeve, ki največkrat niso v prid razvoju gospodarstva in s tem države. Pričakovanja gospodarstvenikov - večje razvojne spodbude, več posluha za gospodarstvo, od malih NOVI TEDNIK GOSPODARSTVO do samostojnih podjetnikov in seveda večjih sistemov - so seveda na mestu in jim je treba nameniti več pozornosti. Torej ustvarjati boljše pogoje z manj čiste politike, ki ne prinaša koristi. Razprave okrog nepomembnih zadev prevečkrat prikrijejo prave odločitve. Lansko leto si bom zapomnil po težavah v marsikateri panogi, predvsem pa v gradbeništvu, na katerega me vežejo poklic, prejšnje aktivno delo in tudi prizadevanja, da bi v državi ustvarili več naložb. Skratka, ne le zaradi gradbeništva, temveč gospodarstva nasploh, si bom leto 2010 zapomnil bolj kot žalostno leto.« teh dneh kakšnih nepričakovanih in neprijetnih zasukov v negativno smer. Dejstvo je, da imamo dovolj naročil, ki pa jih ne moremo v celoti realizirati, ker nimamo materiala, s tem pa niti neke stabilne proizvodnje. « Boštjan Gorjup, direktor področja gospodarjenje v BSH Hišni aparati Nazarje: »Za nami je precej dobro leto, ki smo ga zaključili z dvoštevilčno rastjo prihodkov. Zaključili smo tudi vse projekte, ki smo jih načrtovali, tudi naprej pa nam ostaja kar nekaj načrtov, predvsem želimo v Nazarjah izdelovati več visokokakovostnih izdelkov. Je pa tudi res, da smo v delo oziroma v to, kar smo dosegli, vložili veliko več truda, in to z vsakim kupcem posebej. Res je bilo kar nekaj naporov vloženih v to, da smo izpeljali vse načrtovano. Za letos samo upam, da se bo rast nadaljevala v obsegu, ki smo ga začrtali. In mogoče je želja tudi to, da bi bilo čim manj neprijetnih presenečenj. « Rado Marot, član uprave šentjurskega Alposa: »Zagotovo si ne želim, da bi se še kdaj ponovilo leto 2010. V resnici nismo pričakovali, da bomo morali tako delati za rešitev družbe. Želim si, da bi vsi napori, ki smo jih zastavili, tudi v sodelovanju z mnogimi posamezniki izven matičnega podjetja, dali pozitiven učinek - s tem bi bile poplačane vse aktivnosti, lahko bi rekel tudi trpljenje, ki smo ga bili deležni čez leto. Zagotovo so naša pričakovanja realna, tudi precej pozitivna. Upam, da v odločitvah pri upnikih ne bo še v podjetje pridobilo v razvoj-no-raziskovalnem potencialu ter izobrazbeni in strokovni usposobljenosti ljudi. « Zdravko Počivalšek, direktor Term Olimia in mene-džer leta 2010: »Leto si bom zapomnil po smelih načrtih, planirali smo namreč 17 odstotkov več prometa in se hkrati zavedali, da bo načrte težko uresničiti. Leto je bilo precej hudo, nenehno smo morali prilagajati ponudbo v smislu >več za isto ceno<. V bistvu sem bil ob koncu leta vesel, ker smo se približali zastavljenim ciljem. To je bil po moje v letu, ki je bilo krizno in v resnici izredno izredno hudo, največji uspeh. Kar se tiče naslova, je posledica večletnega dela, ne le mojega temveč tudi mojih sodelavcev. Vendar ostajam trezen, tudi v prihodnje nas čakata delo in ustvarjanje ugodnih rezultatov. « beležili pomanjkanja razstavljavcev, pri določenih sejmih se lahko pohvalimo s še večjo ponudbo. Mogoče je bil občasno res manjši obisk, vendar to za razstavljavce ne pomeni manjšega uspeha. Kar se tiče sodelovanja z Obrtno zbornico Slovenijo, ne gre za grožnje o odhodu z Mosa, temveč za nova pogajalska izhodišča, ki lahko pomenijo razvoj. Vsi vidimo priložnost v skupnem nastopu, zato sem prepričana, da bomo nove priložnosti znali izkoristiti. Smo partnerji in partnerji ostajamo, gre le za podrobnosti, o katerih se je treba dogovoriti in jih rešiti. Letos bodo v ospredju projekti internacionalizacije, saj pripravljamo kar nekaj projektov na tem področju, in skupaj z razstavljavci vidimo nove priložnosti v odpiranju navzven. « Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin: »Za nami je leto brez posebnih dogodkov, razen da smo povečali družino z nakupom Pršutar-ne Lokev. Zdaj smo, kar se tiče mesnega programa, zaokrožili ponudbo. Vsi ostali kazalci so nekako v okviru načrtovanega poslovanja. Seveda nas je kriza udarila, a nam, tudi zaradi pametnih odločitev in naložb v preteklosti, ni toliko prišla do živega. Seveda bi lahko bilo bolje, če tega dogajanja ne bi bilo. Letošnje leto bo po moji oceni težje, ker se bomo srečevali s pomanjkanjem in z dvigom cen osnovnih surovin, poglablja pa se tudi kriza pri potrošniku. Na splošno menim, da v slovenskem gospodarstvu ne bo boljše, kvečjemu bo še slabše. « Breda Obrez Preskar, izvršna direktorica družbe Celjski sejem: »Krizo smo sicer čutili na vseh segmentih, vendar ugotavljam, da mnogi še vedno jemljejo sejme kot dodatno priložnost. Zato so bile prireditve dobro obiskane, nismo Stanko Stepišnik, direktor Emo Orodjarne: »Glede na to, da smo lani zaposlovali, lahko rečem, da je za nami nekoliko boljše leto, vsi pa upamo, da bo letošnje še boljše. Seveda je treba zastaviti ustrezne korake, tudi poskrbeti za motivacijo in izobraževanje zaposlenih _ To ni le denar, gre za dobre odnose, za druženje, da se upošteva tudi socialna ekonomija, ne pa zgolj trdi kapitalizem, ki delavce le izkorišča. Veste, uspeh leta se ne kaže samo v številkah. Te so sicer izkaz poslovnega uspeha, tudi izpričujejo, koliko je treba komu dati, državi na primer. Vendar sam ocenjujem uspešnost poslovanja tudi po tem, koliko je Dušan Drofenik, predsednik uprave Banke Celje: »Glede na okoliščine, v katerih poslujemo, smo lahko zadovoljni z minulim letom. Sam si ga bom zapomnil po tem, da je bilo precej težko, hkrati pa nič posebnega. Ker so okoliščine tudi za naprej nepredvidljive, nas ustrezno skrbi za letošnje rezultate. Kriza ne sme trajati predolgo, ker se je bomo navadili. Glede prodaje Banke Celje kot predstavnik menedžmenta odločitev lastnikov ne bi želel komentirati. Dovolil pa bi si pripomniti, da je Banka Celje že dolgo v tem položaju in da se menedžment s tem vprašanjem ne ukvarja. « Kitajci zakrivili padec Svetovni kapitalski trgi so zadnji teden leta začeli z manjšim popravkom navzdol. Za to je bila najbolj odgovorna kitajska centralna banka, ki je čez vikend znova, že drugič v zadnjih treh mesecih, zvišala ključni obrestni meri za posojila in denarne vloge. Kitajske oblasti želijo s temi ukrepi zmanjšati posojanje in ukrotiti inflacijo. Centralna banka je sporočila, da bo za 0,25 odstotne točke dvignila letni obrestni meri za posojanje in denarne vloge, ki bosta narasli na 5,81 in 2,75 odstotka. To je po oktobru drugo zvišanje obrestne mere vse od leta 2007. Višanje ključne obrestne mere na Kitajskem je v začetku tedna potisnilo navzdol tudi evropske delnice. Nemški Dax je izgubil 1,5 odstotka in se tako spet spustil pod mejo 7.000 indeksnih točk. Največ so izgubile delnice avtomobilskih podjetij. Delničarji velikanov, kot so BMW, Daimler in Volkswagen, so v začetku preteklega tedna utrpeli 5-odstotni padec, kar je povezano z odločitvijo Pekinga, da bo zaradi obupno onesnaženega zraka v prestolnici omejil uvoz novih avtomobilov. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 27.12. IN 30.12.2010 Oznaka Ime 1 Enotni tečaji Promet v tEUR |%spr.| CICG Cinkarna Celje 58,16 1,80 0,00 CETG Cetis 27,00 0,00 68,64 GRVG Gorenje 13,49 496,60 2.12 PILR Pivovarna Lašl(o 15,99 26,30 3,80 JTKG Juteks 29,00 8,70 3.57 ETGG Eto! 107,00 1,90 0,00 V nadaljevanju so delnice na pomembnejših borzah v Evropi in ZDA ostale skoraj na mestu, kar je bil odziv na nepričakovano znižanje kazalca zaupanja potrošnikov ter pritiska na cene stanovanjskih nepremičnin v ZDA. Zaupanje potrošnikov se je decembra kljub drugačnim napovedim zmanjšalo. Kazalec zaupanja se je znižal s 54,3 točke na 52,5 točke, ekonomisti pa so pričakovali, da se bo zadnji mesec leta na račun s prazniki povezane večje potrošnje povzpel na 55,8 točke. Cene stanovanj in hiš v večjih mestih so se oktobra glede na september znižale za 1,3 odstotka. Analitiki ocenjujejo, da se bodo cene zniževale tudi letos, saj nepremičnine kupuje vse manj Američanov. INDEKSI MED 27.12. IN 30.12.2010 Indeks Zadnji tečaj Marjan Mačkošek, direktor Štore Steel: »Za lansko leto lahko rečem, da gre za velik obrat v pozitivnem smislu, saj smo leto zaključili z več kot enkrat povečano proizvodnjo v primerjavi z letom 2008. Lahko trdimo, da smo iz najhujšega izšli, tudi leto smo zaključili brez izgube. Tudi obeti za letos so zelo pozitivni, ponovno načrtujemo dvig za 30 odstotkov, kar je posledica delovanja na trgu in seveda opreme, v katero smo vložili 22 milijonov evrov. « US, foto: Arhiv NT iiiiiiiiiiijaiEoGelje.coiii sbitop 850,35 1,46 Vrednost največjih svetovnih indeksov je teden končala negativno. Indeks DAX je končal 1 odstotek nižje in je v sredo dosegel 7.000 indeksnih točk. Francoski CAC40 0,3 odstotka nižje, angleški FTSE100 je izgubil 0,5 odstotka. Ameriška SP500 in Dow Jones sta v sredo trgovanje zaključila 0,7 in 0,9 odstotka višje glede na teden prej. Indeks NASDAQ se je podražil za 1,2 odstotka vrednosti ter v sredo dosegel 2.232 indeksnih točk. Po manjši volatilnost je vrednost evra v razmerju do dolarja ostala enaka in se je v sredo gibala pri 1,3130 za dolar. Med surovinami se najbolj draži nafta. V sredo se je tečaj gibal pri 91 dolarjev za sod. Analitiki napovedujejo, da naj bi se dražila tudi letos in dosegla vrednost med 100 in 110 dolarjev za sod. Lansko rast delniških trgov bo letos težko ponoviti. Velika verjetnost je, da se bodo trgi januarja nekoliko obrnili, zlasti zaradi unovčevanja donosov in upočasnjevanja rasti Kitajske, ki je zdaj glavna gonilna sila rasti svetovnega gospodarstva. ROMAN GOMBOC, borzni posrednik ILIRIKA d. d. , Slovenska 54, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d. d. Rimske terme uspešno zaključile dokapitalizacijo Rimske terme so na zadnji dan minulega leta uspešno zaključile dokapitalizacijo, ki je bila potrjena na 9. seji skupščine term in je znašala dva milijona evrov. Vplačilo vseh sredstev omogoča nemoteno dokončanje naložbe, ki naj bi se predvidoma zaključila konec marca. Vse do takrat bodo Rimske terme zaprte za obiskovalce. »Veseli smo, da smo leto 2010 zaključili s pomembnim dejanjem - vplačili novih denarnih sredstev družbenikov skladno s sklepom 9. skupščine. S tem so izpolnjeni vsi pogoji bank po kreditni pogodbi kot tudi pogoji za uspešno dokončanje investicije, « je ob tem dejala direktorica Rimskih term Marjana Novak. Dodala je, da bo leto 2011 za Rimske terme prelomno, polno izzivov in trdega dela. Trenutno v termah s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov pospešeno zaključujejo oblikovanje programske ponudbe - spektra storitev, ki bo omogočil razlikovanje od ponudbe ostalih zdravilišč in bo predstavljal tudi konkurenčno prednost Rimskih term na trgu turističnih, poslovnih, zdravstvenih in sprostitvenih storitev. BA iNVENTURA2010 Laško: najboljše v letu 2010 je, da ga je konec NOVI TEDNIK S sanacijo Friderikovega stolpa je celjski Stari gradu zasijal v novi in lepši podobi. V Celju vsega po malem Celjani so se lani na eni strani veselili novih pridobitev in dosežkov ter se na drugi branili načrtovanih naložb. Občanke in občani so ponosni na novo knjižnico, ki pomeni veliko pridobitev ne samo za Celje, ampak za celo regijo. Zadetek v polno je bilo tudi odprtje nove kavarne v Osrednji knjižnici Celje, ki je prispevala svoj del k oživitvi starega mestnega jedra. Že skoraj na burlesko je mejilo dogajanje okoli stopnic pri novem objektu, ki jih je občina zgradila na črno. Stopnice so enkrat zasuli, pa spet odkrili, nato so se nadnje spravili z vr-talniki, skratka kup ceremonij so imeli z njimi, preden so jih uspeli legalizirati. Nič kaj navdušeni niso bili Celjani nad novo celjsko tržnico, ki so jo dobili ob izteku leta 2009. Branjevke in obiskovalci so na njej odkrivali pomanjkljivosti, ki so se kazale ne samo v mrzlem, ampak tudi v vročem vremenu. Najbolj glasni in nezadovoljni so bili ekološki kmetje, ki so jeseni, tik pred volitvami, le dosegli, da so jim nad stojnicami postavili nadstrešek. Tržnica je ob tem dočakala še nekatere druge izboljšave. Prah se je dvigal tudi okoli načrtovane gradnje Tuševega skladiščno-distribucij skega centra na Ljubečni in Simoničevega štirinadstropnega stanovanjsko-poslovnega objekta na Hudinji. Krajani so bili odločni, da tako megalomanskih objektov v svojem okolju nočejo. Pritrdili so jim tudi mestni svetniki, ki so soglašali, da se bosta morala Tuš in Simonič zadovoljiti z manjšima. Objektoma, seveda. A se nista. Tuš je namreč kmalu zatem sporočil, da odstopa od načrtovane gradnje. Krajani pa so si oddahnili _ Na področju turizma sta bili največji celjski pridobitvi prenovljen Friderikov stolp in ureditev območja Šmartin-skega jezera. Stari grad, ki je v zadnjih letih dobil novo podobo, je lani postal še privlačnejši in še bolj množično obiskan. Obnovljen Friderikov stolp z novim vhodom in lesenim mostovžem služi kot razstavno galerijsko stopnišče, ki se na vrhu zaključi s pohodno razgledno ploščadjo. Pravi tu- ristično-rekreacijski magnet za obiskovalce od blizu in daleč je z ureditvijo pešpoti postalo tudi Šmartinsko jezero. S sprejetjem uredbe o državnem prostorskem načrtu za območje jezera pa so od avgusta lani dani vsi pogoji za nadaljnji turistični razvoj Šmartinskega jezera. Premikati se je začelo tudi glede javnega avtobusnega mestnega prometa. Mestni svetniki so v obravnavo končno dobili odlok o mestnem prometu. Avtobusi naj bi tako po Celju začeli voziti letos. Prav tako je Celje gostilo nekaj pomembnih dogodkov. Spomladi je celjske ulice s celodnevnim dogajanjem in živahnim vrvežem napolnil svetovni dan zdravja, junija se je večtisočglava množica zgrinjala na Slovenski evhari-stični kongres v Celje. Žal je bilo mesto v letu 2010 ovito tudi v žalost. Svojo življenjsko pot sta sklenila podžupan Stanislav Hren in častna meščanka Darinka Pa-vletič Lorenčak. BA, foto: SHERPA (arhiv NT) Nič nenavadnega, da so se v Laškem z občinskim slavjem od leta 2010 poslovili predčasno, torej že 30. decembra. Do laške občine je bilo minulo leto milo rečeno precej neprijazno. Zastavili so ga investicijsko optimistično in še malce dlje kot do polovice leta jim je šlo vse kot po maslu. V predvidenem roku so začeli graditi večnamenski objekt z gasilskim domom v Rimskih Toplicah ter s pomočjo interventnih državnih sredstev, v veliki meri, a tudi z lastnim denarjem, se je začela gradnja POŠ Šentrupert. 1. septembra so otroci vstopili v novo šolo, zaradi ugodnih razmer na trgu pa je občina pri gradnji krepko privarčevala; namesto predvidenih več kot dveh milijonov evrov so šolo dokončali za 1,5 milijona. Občini se tako ni bilo treba dodatno zadolževati. Nov objekt v Rimskih Toplicah so odprli malo zatem. A september je bil za Laško črn mesec. Poleti so na ministrstvo za okolje naslovili precej besno pismo, kdaj bo država izpolnila svoj del obveznosti in po dolgih letih obljub začela s prestavitvijo struge Savinje na marijagraškem ovinku. Njihove zle slutnje so se v septembru uresničile, saj so v poplavah, ki so zajele širše Celjsko, »plavali« tudi Laščani. Rekordnih dvakrat v 24 urah. Posledica? Po omejitvenih kriterijih ministrstva, ki je iz popisa škode črtalo škodo v kmetijstvu, škodo zaradi izpada dohodkov v dejavnosti _ je v Laškem v poplavah bilo za 6 milijonov evrov škode. Potem so se po občini prožili še plazovi; do konca septembra so jih našteli okoli 150. In nikar se ne zgražajte nad nizkimi temperaturami, če bi se zima ves čas obnašala primerno in decembra ne bi »poskrbela« za nenormalno otoplitev, bi ostalo pri tem. Tako pa se je pred koncem leta sprožilo še novih REKLi so »To je bilo leto, ki bi ga v Laškem najraje pozabili. Hvaležen sem občinski upravi za odlično delo ter volivcem za zaupanje še za en mandat. Naravne katastrofe so pač dejstvo in zoper to ne moremo nič. Bojim pa se, da tudi gospodarske krize še zdaleč ni konec in da bomo morali še pošteno stisniti zobe. « Župan Franc Zdolšek o letu 2010 »Veste, prej sem delal kalkulacije, pa seje izkazalo, da je >tak luštkan< razporejeno. Na vaših koncih poplavlja vsakih pet let. To pomeni, da bo kar v redu, če se bo projekt protipoplavnih ukrepov začel čez dve leti. « Poplavne kalkulacije okoljskega ministra Roka Žarnića ob obisku na celjski regionalni gospodarski zbornici teden po poplavah. Laščani, ki jih je poplavilo tudi v letu 2007, so mu očitno ušli iz evidence. 17 plazov, tudi tam, kjer jih prej niso poznali. Dva ogrožata stanovanjski hiši, ostali so dobesedno zmaličili več cestnih odsekov. Že od septembra vodi do več kot 30 hiš v Majlandu pri Zidanem Mostu le pešpot. Žalostni statistiki sta se decembra pridružili še naselji Trnov Hrib (15 gospodinjstev) in Oj-stro (tri hiše) , do koder prav tako ni več cestnih povezav. Sanacija bo grozljivo draga in zahtevna, tako ali tako pa se pred pomladjo ne bo mogla začeti. Pa še takrat le, če bodo Laščani napraskali dovolj denarja iz lastnega proračuna. Od države še vedno čakajo na okoli 600 tisočakov interventnih sredstev za najbolj nujna dela (no, čakajo še na sredstva za sanacijo po poplavah in neurjih iz let 2005 in 2007) . Do zdaj so prejeli le 28 tisočakov, medtem ko so iz svojega proračuna dali za sanacijo poplav in plazov že skoraj milijon evrov! POLONA MASTNAK Foto: SHERPA (arhiv NT) Prevrat na vrhu Predvsem na Šentjurskem so se vrstile otvoritve najrazličnejših novih pridobitev, vseeno pa se je za piko na i zgodil prevrat, ki je nepričakovano tako v Šentjurju kot Dobju odnesel oba dolgoletna župana. S tako napetim družbenopolitičnim vzdušjem se lahko pohvalijo le predvolilna leta. V šentjurski občini so se predvsem sredi leta skoncentrirale otvoritve najrazličnejših cestnih odsekov, vrtcev, po desetletjih celo ga- lerije. Če bi še živel, bi v preteklem letu sto let obeležil zadnji umetnik iz dinastije Ipavcev, Joži Ipavec. Vseeno klenih 100-letnikov v preteklem letu ni manjkalo; vsaj dva sta na svojih zabavah tudi plesala. Predvolilno dogajanje je dalo polet nadstrankarskemu Gibanju za občino Šentjur, ki je na volitvah blestelo poleg svojih rivalov iz stranke SDS. Scenarij dveh volilnih krogov izpred osmih let - takrat je izgubil Malovrh - je tokrat odnesel Tisla. Dve desetletji izrazito desno usmerjeno šentjursko volilno telo se je tako prvič obrnilo v drugo smer. Še pred letom praktično povsem nepredstavljivo se je zgodilo tudi v Dobju. Brez dvoma »oče občine« Franc Salobir je že v prvem krogu izpadel iz boja za županski sedež, vsa družina pa tudi iz občinskega sveta. V lanskem letu se je začela velika investicija obnove stare šole, krajani pa so znova obudili 30 let staro idejo o povezovalni cesti Repuš-Jezerce. StO NOVI TEDNIK iNVENTURA2010 Kanalizacija in volitve Tradicionalne ponovo-letne sprejeme v Žalcu je lani »popestril« predsednik nadzornega odbora Gvido Hribar, ki je sredi januarja skoraj spektakularno vložil obvestilo o nepreklicnem odstopu nadzornikov. Svetniki so tudi uradno potrdili gradnjo griške šole, ki so jo, prav tako uradno, začeli podirati teden dni kasneje. Šole še danes ni. Že marca je bil imenovan nov nadzorni odbor, kljub temu pa je na sejah občinskega sveta postajalo vse bolj vroče. Po mnogih zapletih, ki naj bi imeli politični predznak, je bil november končno pravi mesec za začetek gradnje griške šole. Državna revizijska komisija je konec julija razveljavila razpis za gradnjo šole in ugodila Cestnemu podjetju Kranj, ki se je pritožilo zoper diskriminatoren razpis. Po ponovni objavi razpisa sredi avgusta se je nanj pritožil neznan ponudnik. Slavnostni podpis pogodbe s podjetjem CM Celje je končno doletel novega žalskega župana Janka Kosa. Pred slovesnim podpisom so se namreč morale zgoditi lokalne volitve. V vseh šestih spodnjesavinjskih občinah so te najbolj odmevale prav v Žalcu, kjer se je za mesto župana potegovalo skupaj kar sedem kandidatov. Takratni župan in ponovni kandidat za županski stol Lojze Posedel, neodvisni kandidat na volitvah, je sredi avgusta prepričan v zmago napovedal kandidaturo za četrti mandat. V prvem krogu volitev ga je za dobra dva odstotka prehitel protikandidat Janko Kos. Posedel se je odpovedal aktivnostim v drugem krogu volitev in županski stol brez boja predal Kosu. Kot razlog je navedel sestavo občinskega sveta, v katerem kot morebitni župan ne bi imel dovolj velike podpore za tvorno sodelovanje v dobro občine. Za dom upokojencev je padla hmeljska žičnica, na tem mestu pa doslej stoji samo eden od nakupovalnih centrov. Kot rdeča nit so se v prvi polovici leta vlekle težave hmeljarjev zaradi prepolnih skladišč in prenizkih odkupnih cen. Preboldčani so se sredi poletja razveselili odprtja doma starejših. Po dolgotrajnih zapletih zaradi neurejenega lastništva je bila občina prisiljena plačati 200 tisoč evrov odškodnine dedičem lastnika zemljišča, na katerem stoji novozgrajeni objekt. Kljub zapletom se je vselitve najbolj razveselila prva stanovalka doma in domačinka 98-letna Angela Žagar. Nekoliko več sreče so imeli Taborčani, ki so uspešno položili temeljni kamen za gradnjo devetletke in na ta način obdržali svoje otroke v kraju. Vse leto pa se je smola držala savinjske kanalizacije. Vegra-dovi križi in težave so celo leto »parali« živce podizvajalcem, povzročali sive lase županom in vnašali slabo voljo med občane. Čemur še ni videti konca. Namesto februarja lani se bodo dela za gradnjo kanalizacije in razpis za novega izvajalca del zavlekli globoko v prvo polovico letošnjega leta. Nastala je ogromna gospodarska škoda, ki se veča iz dneva v dan. 10 milijonov evrov vredna nova čistilna naprava v Kasazah tako ne služi svojemu namenu in velikopoteznim načrtom, da bodo nanjo že kmalu lahko priklopili 60 tisoč populacijskih enot. US, MJ Foto: GrupA (arhiv NT) Čistilna naprava v Kasazah je že nekaj časa zgrajena, kanalizacija pa še vedno ne. Podrobnosti za bogatejše življenje V sedmih občinah Zgornje Savinjske doline so leto preživeli brez hujših pretresov - še na volitvah so zmagali vsi stari župani (Ivo Suhover-šnik v Mozirju, Vinko Jeraj na Rečici, Stanko Ogradi v Gornjem Gradu, Ciril Rosc v Lučah in Alojz Lipnik v Solčavi) , razen na Ljubnem in v Nazarjah, kjer sta dolgoletna županja Anka Rakun in župan Ivan Purnat predala vodenje občin Franju Nara-ločniku oziroma Majdi Pod-križnik. Sicer smo v minulem letu pisali o posameznikih, ki so po svoje oblikovali življenje. Tako smo čistili Slovenijo s pomočjo Mozirjanke Urše Zgojznik, spoznavali Pobrežana Alojza Jeraja, z Matevžem Lenarčičem brisali meje na zemlje- vidih, z Janijem Prgičem pa iskali nove izzive v mediaciji. Rečičan, vitez Jožef Ciraj, je približal dogajanje v zadimljeni Moskvi, v Mozirskem gaju so se razveselili obiska predsednika Danila Turka, v Novi Štifti pa kardinala Franca Rodeta. Vodenje Upravne enote Mozirje je prevzela Milena Cigale, na najvišje ležeči kmetiji, pri Bukovniku nad Solčavo, so se prvič razveselili pošte, sicer pa smo se udeležili tudi večine tradicionalnih turističnih prireditev, spremljali gradnjo hotela na Golteh ter seveda pisali še o mnogih podrobnostih, ki so v minulem letu zaznamovale Zgornjo Savinjsko dolino. Že tako ranjeno Lokovico pri Šoštanju je že v začetku leta vznemiril nov plaz, sicer Gradnja Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju Veliko gradbišč Iz Slovenskih Konjic so odmevali zapleti z novogradnjo Lambrechtovega doma za starejše občane. Po dveh letih, odkar so dom odprli, različne napake še niso odpravljene. Med drugim je prišlo do za-makanja v pritličnih prostorih, ki so jih letos izsuševali, rešili so problem odstopanja podov, med drugim ostajajo še napake na strehi. Stanovalci se prav tako pritožujejo zaradi hude vročine, saj je poleti v bivalnih prostorih temperatura do okoli 30 stopinj. Vse kaže, da bo Občini Slovenske Konjice uspelo rešiti propadajoče območje dvorca Trebnik, ki je na robu mestnega jedra, vendar dvorec še ne bo takoj v občinski lasti. Po dolgih prizadevanjih je občini uspelo podpisati sporazum o razvezi pogodbe z Gostinstvom Jelen, ki je Trebnik kupilo od občine pred štirinajstimi leti. Podjetje se je nato znašlo v prisilni poravnavi ter s hipotekami na premoženju. V Konjicah so leta 2010 prav tako začeli urejati bližnji Stari trg. V Zrečah so konec leta začeli graditi dva hotela, prizidek hotela Dobrava ter večnamenski objekt na Rogli, kjer bodo tudi nočitvene zmogljivosti. Objekt na Rogli, ki ga bodo potrebovali za priprave športnikov, bodo med drugim uporabljali med univerzijado leta 2013 ter za tekme tekaškega svetovnega pokala. Začetek gradnje na Rogli pomeni konec gradnje smučarskega tekaškega centra. V Vitanju, ki je tesno povezano s pionirjem vesoljskih poletov Hermanom Potočnikom Noordungom, so začeli graditi Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij. To je posebej pomemben projekt tako za občino pod Pohorjem kot najširše. Opis projekta je na primer slovenski predsednik dr. Danilo Turk med nedavnim srečanjem izročil ruskemu predsedniku Dimitriju Medvedjevu. Vojnik in Dobrna v preteklem letu nista doživljala večjih sprememb. Vsaj na mestih županov ne. V Vojniku je prvi mož ostal Beno Podergajs, na Dobrni pa Martin Brecl. Do večjih sprememb ni prišlo niti pri sestavi občinskih svetov v Vojniku, kjer v 18-članskem svetu še vedno prevladujejo člani stranke SLS. Na Dobrni pa se je sestava občinskega sveta precej prevetrila. Potem ko so imeli v prejšnjem mandatu večino trije svetniki SDS, je v tem mandatu večino prevzela županova SLS, ki ima kar pet svojih svetnikov. Na Dobrni so imeli tudi odprtje težko pričakovanega novozgrajenega kulturnega doma ter knjižnice, dogradili in prenovili so osnovno šolo ter zgradili čistilno napravo za 4000 populacijskih enot. Še vedno pa jim ni uspelo pridobiti vseh služnostnih pogodb za gradnjo javnega kanalizacijskega omrežja v južnem delu občine, kjer jim težave povzroča naselje Vinska Gorica. Vojnik se je v prvi polovici leta proslavil z novim zbirnim centrom za ločeno zbrane odpadke in kosovne odpadke. Precej težav jim je v lanskem letu povzročal vodni zbiralnik Šibanc na Frankolovem, saj so morali krajani ob vsakem večjem nalivu vodo prekuhavati ali je sploh niso imeli. Vojniški osnovnošolci pa so se razveselili nove strehe, na katero so postavili sončne kolektorje in se tako pridružili mnogim, ki so začeli pretvarjati sončno energijo v elektriko. To so storili tudi v podružnični osnovni šoli v Novi Cerkvi. MK BJ pa je Šaleška dolina preživela izjemno nemirno leto. Na življenje in utrip v vseh treh občinah je zagotovo vplivalo dogajanje v Termoelektrarni Šoštanj, ki je po svoje družilo Šaleško dolino, še bolj pa dogajanje v Vegradu, zaradi česar se je ponovno izkazala dobrodelnost ljudi. Kot enega večjih dogodkov omenimo vseslovensko druženje čebelarjev v Velenju ter Šoštanjčana Bojana Rotovnika, ki je prevzel vodenje Planinske zveze Slovenije, seveda pa je bilo vmes obilo manjših dogodkov. Manjših seveda po zapisih, mnogi pa so bili izjemno pomembni za ljudi. Kar nekajkrat smo sicer omenjali trejo razvojno os, ki je, vsaj tako navzven, še vedno na začetku. US V Štorah je občina po dolgih prizadevanjih lani vložila civilno tožbo v zadevi Hudournik. Zaradi oškodovanja občine zahteva od Franca Jazbeca, Stanka Zakelška in Irence Ocvirk solidarno plačilo 2,8 milijona evrov, gre pa za posledico nekdanjega občinskega prevzemanja poroštev in drugih finančnih obveznosti v korist zasebnega podjetja Hudournik, za kar naj bi bila odgovorna omenjena trojica. Občini je prevzemanje obveznosti v korist zasebnega podjetja povzročilo, da mora zaradi Hudournika plačevati izjemno visoke zneske, česar se ne bo rešila še dolga leta. Občini Štore je prav tako po dolgih prizadevanjih lani uspelo, da so po skoraj treh letih njen račun deblokirali. Poravnave z upniki so sklenjene za obdobje od sedmih do dvajsetih let. BJ Eni v kontejnerje, drugi pred kriminaliste Gradnja nadvoza čez železniški progi na Grobelnem, kjer je pomembna prometna ovira Obsotelja in Kozjanskega, je z vladnim sprejetjem uredbe o državnem prostorskem načrtu za gradnjo nadvoza korak bližje. Projekt nadvoza je tako usklajen z vsemi upravljalci prostora, od Arsa do Slovenskih železnic, ter z javnostjo, saj je bila opravljena v občinah Šentjur in Šmarje pri Jelšah javna razgrnitev. Po sprejeti uredbi je mogoče začeti s pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, mo- goče je tudi odkupiti potrebna zemljišča. V Šmarju pri Jelšah so se lani mučili z reševanjem problema selitve iz občinsko-upravne stavbe, ki je po ugotovitvah strokovnjakov nevarna. Tako so se med drugim lotili postavitve bivalnih zabojnikov, kamor bodo za več let preselili upravno enoto, za kar mora poskrbeti država. Odločitev o rušitvi obstoječe stavbe je odvisna od občine, saj je v celoti v njeni lasti. Iz občine Rogaška Slatina je po zadnjih lokalnih volitvah šokirala novica, da je pet kriminalistov - od teh kar štirje iz Ljubljane - preverjalo poštenost tamkajšnjih volitev. Po anonimni prijavi, ki so jo prejeli nekaj dni po končanih volitvah, naj bi izvoljeni župan mag. Branko Kidrič članu volilne komisije plačal podkupnino. Kot pravijo na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju, ugotovljena dejstva kažejo na to, da je anonimni prijavitelj podal zlonamerno in neresnično prijavo. Ker ni bil z ničimer potrjen sum kaznivega dejanja, so zadevo zaključili. BJ 8 iZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Trgovci mamijo ■ v ■ ■ z nizjimi cenami ANKETA Prodajalka Nika iz Celja: »Zdi se mi, da je vsako leto manj ljudi v trgovinah, ker so že prej različna znižanja. Razprodaje so izgubile svoj pomen, povrh vsega pa so prehitro po novem letu. « Roman iz Celja: »Celo leto >šparamo< za razprodaje. Šalim se. Verjetno bom kaj kupil, saj so takšni časi, da je treba kupovati takrat, ko je znižano. Verjetno bom kupil kak del športne opreme. Alja iz Celja: »Razprodaj ne čakam, ker mislim, da kupci že vse prej poberejo. Če slučajno vidim kakšno stvar, ki mi je všeč, potem jo kupim. Razprodaje bi morale biti pozneje, ne v začetku leta, saj bi se moral kaos okoli božiča in novega leta prej umiriti. Pa še ljudje imajo takrat stanjšane denarnice. « Žana iz Celja: »Meni kot dijakinji je super, da so razprodaje. Sploh v trgovinah, kjer imajo dražje obleke. Na razprodajah kupujem kar veliko, najverjetneje bom kupila kakšno obleko in čevlje. « Včeraj so vrata nekaterih trgovin odprli bolj na široko. Začele so se namreč zimske razprodaje tekstilnega blaga, obutve in športne opreme. Večina trgovcev izdelke ponuja po od 30 do 50 odstotkov nižjih cenah. Objava o uvedbi razprodaje mora vsebovati podatek o vrsti blaga, odstotku znižanja in času trajanja tovrstne razprodaje. Blago, ki je na razprodaji, mora biti označeno s ceno pred znižanjem in z znižano ceno. V času zimskih posezonskih razprodaj bo na delu tudi tržna inšpekcija, ki pa opozarja, da je potrebno pri pravicah potrošnika razlikovati med zahtevki zaradi napake na izdelku in željami potrošnika po zamenjavi izdelka, ki mu ni več všeč oziroma si je premislil. Če izdelek nima napake, prodajalec takšnega izdelka ni dolžan zamenjati ali vrniti plačane kupnine, razen če je to obljubljal. Kot opažajo, se vsako leto obisk zimskih razprodaj manjša, kar zaradi decembrskih popustov ni nič čudnega. Podobno je tudi v nekaterih celjskih trgovinah, kjer je ena od prodajalk potar-nala, da znižanja niso več, kar so bila. Menda je odziv ljudi slab, na splošno pa se pozna, da je veliko akcij in popustov že v decembru. MOJCA KNEZ Foto: GrupA Katarina iz Celja: »Z razprodajami je tako, da najprej zvišajo, nato pa znižajo cene. Letos se jih kot ponavadi najverjetneje ne bom udeležila, ker kupim tisto, kar mi je všeč in takrat, ko to potrebujem. « S »kuhančkom« do evrov za pomoč Člani Leo kluba Celje Celjski vitezi, podmladek lionistov, so decembra v mestnem središču Celja trikrat pripravili dobrodelno stojnico s kuhanim vinom, medico in božičnim čajem. S prodajo so zbrali tisoč evrov, ki jih bodo podarili dru- žinam z majhnimi otroki iz Šentjurja, ki nujno potrebujejo finančna sredstva za hrano in šolske potrebščine. Del zbranega denarja pa bodo podarili tudi mlademu moškemu, ki si po zdravljenju odvisnosti počasi ureja svoje življenje izven ustanove. Verjamejo, da si zasluži Proti malemu delu Študentska organizacija Slovenije in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije sta včeraj začeli z zbiranjem podpisov za zahtevo za zakonodajni referendum o zakonu o malem delu. Če bo pobudnikom v 35-dnevnem roku uspelo zbrati potrebnih 40 tisoč podpisov, mora državni zbor v sedmih dneh razpisati referendum. »Zakon o malem delu je zgrešen projekt v času, ko bi morali mladim ponuditi kakovostna delovna mesta, ne pa malega dela, « je dejal predsednik zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič. Malo delo bodo lahko po predlogu poleg študentov opravljali tudi upokojenci in brezposelni. To delo bo obdavčeno in omejeno po obsegu in zaslužku. V zbiranje podpisov se bodo vključili tudi v Območni organizaciji Savinjska. »Malo delo je konkurenca rednemu delu. Delalo se bo lahko za minimalno plačilo, brez bolniške, dopusta, regresa je povedal sekretar Vojko Korošec, ki, podobno kot ostali sindikalisti, opozarja, da bo malo delo le še pospešilo trend zaposlovanja v negotovih oblikah dela. Sicer sindikalisti za letos napoveduje neizprosen boj za delavske pravice. Poleg tega zagotavljajo, da bodo storili vse, da poleg zakona o malem delu ne bo uveljavljen niti zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Za slednjega bodo z zbiranjem podpisov za zahtevo za zakonodajni referendum začeli v četrtek. US Premogovnik na tuje V Premogovniku Velenje minulo leto ocenjujejo kot uspešno tako v proizvodnem kot poslovnem smislu. V primerjavi z letom prej so bili lani preseženi vsi parametri proizvodnje. Z manj delovnimi dnevi in s skoraj 9 odstotkov manjšim številom zaposlenih so v premogovniku nakopali več premoga in presegli 4 milijone ton odkopane-ga premoga. Dosežena kurilna vrednost je znašala več kot 11 gigadžulov na tono. Skupno je bila presežena planirana proizvodnja tako v tonah kot po energetski vrednosti. Premogovnik se skupaj s hčerinskima družbama, HTZ in RGP, vse bolj prebija tudi na trge, ki niso povezani s proizvodnjo premoga, in to ne le v Sloveniji, ampak tudi v tujini. Po uspešno zaključenem projektu modernizacije rudnika Mramor v BiH velenjski strokovnjaki nadaljujejo s projektiranjem novega podzemnega rudnika v Makedoniji. Hkrati na pobudo nekaterih turških rudnikov pripravljajo projekt prenosa tehnologije odkopavanja po velenjski odkopni metodi tudi v Turčijo. US Uspešno v Kovintradu Kot kažejo rezultati, se je s krizo in z recesijo uspešno spopadla tudi celjska skupina Kovintrade, kjer so zelo zadovoljni z letošnjim poslovanjem. Skupno so ustvarili več kot 231 milijonov evrov, kar je več, kot so načrtovali, bruto dobiček pa naj bi po ocenah presegel 1,5 milijona evrov. V letu 2011 v Kovintradu načrtujejo približno 230 milijonov evrov prihodkov iz prodaje, pri čemer računajo na 2,4 milijona evrov bruto dobička. V skupini Kovintrade so ustanovili novo Divizijo Instalacije in kemija, ki bo začela delovati s 1. januarjem. Razpolagajo z ustreznimi skladiščnimi kapacitetami in dobro logistiko. Prepričani so, da se s širitvijo dejavnosti na področje strojnega in elek-troinštalacijskega materiala, kemije in papirja odpira tudi veliko novih priložnosti za povezovanje in sodelovanje s poslovnimi partnerji na domačem in vseh tujih trgih, kjer so že prisotni. US Praznično in veselo zadnje dni leta Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je zadnje štiri dni lanskega leta pripravil že tradicionalno prireditev Veseli december za najmlajše, ki se je začela z obiskom Božička in nadaljevala z različnimi igricami. Letos so jo popestrili z bo-žično-novoletnim sejmom s praznično ponudbo. Otroci so uživali ob gledanju igric Kako je Nejc prevzgojil babico, Prava princeska, ob lutkovni predstavi Snežinka in Rožica, nastopu Baletne šole Stevens in plesne Superstar, med nastopom čarodeja, v igri s pravljičnimi bitji in pri poslikavi obraza. V ekomuze-ju hmeljarstva in pivovarstva so z delavnicami predstavili dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo. Posebno veselo je bilo na silvestrovo, ko so imeli malčki svoje silvestrovanje že dopoldne v avli Doma 11. slovenskega tabora, zaključili pa so ga ob dvanajstih, ko so si nazdravili in si zaželeli vse najboljše. Otroke so zabavali številni ani-matorji, pevka Taja pa je prepevala zabavne otroške pesmi avtorja 1gorja Korošca. TT človeka dostojno življenje, ki pa si ga s trenutnim socialnim položajem ne more privoščiti. Mladi lionisti so tako s skupnimi močmi dosegli, da je bil letošnji izkupiček iz stojnic res izjemen. To jim je spodbuda, da že pripravljajo nove dobrodelne akcije za to leto. BS Tako so novemu letu nazdravili najmlajši. NOVI TEDNIK REPORTAŽA Jaka s tremi deklicami v novo leto Tudi letos je naša medijska hiša pripravila že 46. obisk porodnišnice in obdarila mamice Pred celjsko porodnišnico 2. januarja dopoldne ni bilo toliko avtomobilov kot na podobne dneve prejšnja leta. Vzrok je bil v številčno močno zmanjšani ekipi, ki je po novoletni tradiciji obiskala porodnišnico in čestitala mamici, ki je prva rodila v komaj rojenem letu. Akcija je bila tako kot vedno doslej namenjena tudi vsem tistim ženam, ki so bile takrat v porodnišnici, ter ljudem, ki za njih skrbijo. Da nas je bilo manj, je kriva omejitev obiskov zaradi prehladnih obolenj in odpoved programa s petjem in igranjem tria Vikija Ašiča ter kvarteta Grmada, ki so vsako leto poskrbeli za posebno vzdušje. Prijazno nas je sprejela glavna sestra na ginekološko-porodniškem oddelku Marija Šišmanovič. Hitro smo se dogovorili za sistem obiska, ki je potekal v dveh sobah. V eni je bila mamica, ki je lani rodila zadnja, v drugi pa mamici, ki sta rodili prva oz. druga letos. Mitja Tatarevič, radijski tehnik, je pripravil vse potrebno za posnetek gradiva za radijsko reportažo, prvič pa je sodelovala tudi odgovorna urednica Radia Celje Janja Intihar, ki je zastopala organizatorja akcije, našo medijsko hišo. Vsaki mamici je povedala nekaj izbranih pozdravnih besed in izročila darila hiše in Banke Celje. Pridružil se je tudi podžupan Mestne občine Celje Marko Zidanšek in v imenu občine obdaril mamice. Lepo cvetje sta izročila oče in sin Alojz in Dominik iz cvetličarne Ocvirk, ki je pri akciji domala od vsega začetka. Zadnja leta sodelujejo tudi slikarji amaterji, ki s svojimi deli dopolnjujejo razstavo slik na hodnikih porodnišnice in tako skrbijo za prijetnejše razpoloženje. Milan Golob iz Laškega, ki sodeluje zadnja leta, je pritegnil še Vlada Novaka iz Žalca in tudi on je bil letos prvič v naši dobrodelni akciji. Tri deklice V prvi sobi smo srečali Tatjano Balog iz Maribora, ki je rodila v celjski porodnišnici zadnja lani in sicer dvojčici Mineo in Mio. Minea je varno počivala v maminem naročju, Mia pa spala v posteljici. Tatjana ima doma že tri otroke, 16-letnega Prvorojeni Jaka z mamico Brigito Pristalič Rolanda, 7-letno Sanjo in Maria, ki bo 21. januarja letos star komaj leto dni. Porod v celjski porodnišnici je Tatjana Balog utemeljila s tem, da so se prvi trije otroci rodili v Mariboru, ker pa partner živi v Celju, sta zadnji dve rojeni tu. V drugi sobi pa smo srečali Brigito Pristalič in Romano Košir. Brigita prihaja z Gomilskega in je 1. januarja ob 3.09 rodila dečka Jako, ki ga doma že čaka sestrica 3 in pol letna Ana. Romana je prišla iz Boštanja pri Sevnici in je ob 21.13 rodila svojega prvega otroka, deklico Evito. Deklica je z rojstvom za nekaj dni pohitela, kar pa mamice ne moti, ker bosta rojstna dneva, ki ju imata le nekaj dni narazen, praznovali še bolj lepo kot sicer. Srečne mamice so vse v en glas hitele zagotavljati, da je doma za naraščaj dobro poskrbljeno in da bodo za njih vsestransko skrbeli tako starši, bratci in sestrice, stare mame in dedki, pa še kakšna teta bo rada v času morebitne krize priskočila na pomoč. V eni uri končali Po končanih obiskih in pogovorih nas je na hodniku sprejel še dežurni ginekolog Igor Pirc ter lansko leto v celjski porodnišnici ocenil za uspešno, kar pa je tudi povsem razumljivo, saj se celjsko osebje s svojim delom uvršča med najboljše v Sloveniji. Predstavil je dežurno ekipo v noči, ko smo se veselili na različnih prizoriščih ali doma v času slovesa od Tatjana Balog z dvojčicama Mineo in Mio, ki sta se rodili zadnji v minulem letu. starega in pričakovanju novega leta, pri njih pa so bili v popolni pripravljenosti, čeprav je od zadnjega lani in prvega letos poroda letos minilo kar nekaj časa. Dežurali so: zdravnika Filip Simoniti in Ratko Delić, instrumentarka Metka Grobelšek, nadzorna medicinska sestra Ana Justin, babici Angelca Cimperman in Andrijana Marguč ter bolniška strežnica Milica Melanšek. Gostiteljica Marija Šišmanovič nas je po uradnem opravljenem delu, ki smo ga tudi posneli in še isti dan popoldne kot novoletno reportažo predstavili v programu Radia Celje, odpeljala na kavo, sok in piškote. V slabi uri smo končali. Bili smo uspešni kot pri povprečno trajajočem porodu. Obujali smo spomine na prejšnje novoletne obiske, ki so bili živahnejši in tudi v slovenskem prostoru nekaj posebnega. Prav celjska porodnišnica se lahko po zaslugi Vi-kija Ašiča, častnega godca Slovenije, pohvali s kar šestimi prav za to akcijo napisanimi prigodniškimi pesmimi. Melodije je prispeval Viki Ašič, besedila Ivica Cvikl, izvajalci pa so bili kvartet Grmada in trio Vikija Ašiča. Oboji so bili tako kot lani tudi letos zaradi »višje sile« prikrajšani za sodelovanje. Pa vendar smo veseli, da je bilo v celjski porodnišnici uspešno leto. Jaki in trem deklicam, pa tudi vsem ostalim želimo srečno pot v mlado življenje. TONE VRABL Foto: SHERPA Lani so imeli v celjski prodni-šnici 2.166 porodov ali 56 več kot v letu 2009. V 71 odstotkih so bili pri porodu prisotni partnerji. Dečki so s 1.114 proti 1.086 premagali deklice, ob tem pa je bilo tudi 34 dvojčkov. Zadnji porod lani v Celju so imeli ob 9.20 in dve minuti kasneje, saj je šlo za dvojčici. Marko Zidanšek je obdaril porodnice v imenu celjske občine. Na sliki Romana Košir, ki je rodila druga v novem letu. Cvetličar Alojz Ocvirk je obdaril tudi dežurnega ginekologa Igorja Pirca. V ozadju Tone Vrabl in Milan Golob (levo) Mamice je pozdravila odgovorna urednica Radia Celje Janja Intihar. - Št.1-4.januar2011 - 10 REPORTAŽA NOVI TEDNIK tu V Ledeni potop v novo leto Velenjski potapljači prvemu dnevu v letu 2011 »nazdravili« pod vodno gladino Na zdravje letu 2011 v Velenjskem jezeru! Člani Društva za podvodne dejavnosti Jezero iz Velenja s simpatizerji že od leta 1996 pripravljajo novoletni potop v Velenjsko jezero in tudi tokrat se je našlo kar nekaj pogumnih fantov in deklet, ki so pod vodno gladino nazdravili novemu letu 2011. Sicer se je »praksa« kopanja v ledeni vodi, pa naj gre za morje ali reke, v zadnjih letih precej razširila, a Velenjčani gotovo v tem sodijo med pionirje in tradiciji se niso nikoli od samih začetkov izneverili. »Stanje na terenu« na dan 1. januarja 2011? Na Velenjskem jezeru plast ledu, temperatura vode pa »prijetnih« 5 stopinj! Kar pa pogumnim Velenjčanom ter pridruženih potapljačem Podvodne reševalne službe Slovenije, ki so sicer tudi dobro pripravljeni in usposobljeni za posredovanje v tako ekstremnih razmerah, ni prekrižalo načrtov. Tako se je na bregu jezera zbralo lepo število gledalcev, ki so prišli spodbujat »ekstremiste« , ter seveda tistih, ki so se podali pod vodno gladino. Verjetno ni treba poudarjati, da penine niso posebej ohlajali. V vodo in pod vodo se je podalo kar 28 potapljačev, med njimi tudi ena potaplja-čica, ki so se zbrali v krogu, nato pa pod vodno gladino dobro razpoloženi in polni adrenalina »nazdravili« novemu letu. Na ta način so velenjski potapljači ter člani drugih slovenskih potapljaških društev, kot že v letih do sedaj, otvorili tudi novo potapljaško sezono. In seveda poželi nemalo navdušenja in občudovanja med gledalci. PM, Foto: TimE »Tole pa >pašeZadevščna< postaja tradicionalna! « Precej je bilo tudi žensk. Gospa Boža je dejala: »Bilo je super. Poučili so nas, da bo prvi trenutek >stisnilo< pljuča, toda vse je minilo brez težav. Zdaj pa bi lahko stala zunaj še eno uro Mlajša Tia je poudarila: »To mora vsak doživeti. Občutek pri vstopu v vodo je enkraten. Ko se enkrat prepričaš v glavi, je možno skoraj vse. « Dušan Konda, »šef Špice«, je Šrotu obljubil, da se bo naslednje leto tudi sam okopal v Savinji, malce otožen je priznal, da bi si toliko obiskovalcev želel tudi na kajakaških tekmah: »Naslednje leto bomo dodali spektaluren slalom s slovenskimi asi v ka- jaku, Kauzerjem, Megličem, našim Simonom Brusom. Našo zgradbo na Špici uporabljamo že precej časa, je ogrevana, ima toplo vodo, v njej imamo opremo. Manjka še zunanja ureditev in oprema restavracije. V popolnosti bo celoten projekt zaključen poleti ali zgodaj jeseni. « DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA 12 INViTENTURASIOlO NOVI TEDNIK Foto: SHERPA Foto: TimE Lahko bi bilo tudi _ Foto: SHERPA Foto: GrupA Kaj je bila večja senzacija pri Celju Pivovarni Laško v letu 2010? Da je pogodbo za štiri leta in pol podpisal sloviti trener Zvonimir Serdarušić, da na celjski klopi ni zdržal niti leto dni, da so celjski rokometaši v drugem delu leta doživeli že štiri prvenstvene poraze, tudi v Škofji Loki in doma s Trimom, ali pa da jim je nato klubsko vodstvo prepolovilo plače? V letu so trije trenerji vodili moštvo iz Zlatoroga, Serdarušić, Boris Denič in Miro Požun, pa še Tomaž Ocvirk in Herman Wirth sta vskočila. Celje Pivovarna Laško pa je vendarle osvojilo oba naslova v domači konkurenci, Dušan Zorko je na predsedniški položaj vrnil Toneta Turnška. Trije trenerji so v letu 2010 sedeli tudi na klopi nogometašev CM Celja, Milan Đuričić, Damjan Romih in Stane Bevc. Ekipa iz Arene Petrol je bila nekaj časa v jesenskem delu prve slovenske lige celo na zadnjem mestu na lestvici! Konec meseca aprila je Lucija Polavder postala evropska prvakinja v judu, zlato medaljo pa ji je okoli vratu obesil Vladimir Putin. Bronasti odličji sta osvojila Roki Drakšič in senzacionalno Vlora Beđeti. Martina Ratej je v Dohi kopje zalučala do novega državnega rekorda, 67,16 m, potem pa se ji je na evropskem prvenstvu v Barceloni vse podrlo zaradi vnetja stopala in v finalu je bila sedma. Atletinje celjskega Kladivarja so državne prvakinje, Joli Batagelj pa se je poslovila od nastopov v mednarodni konkurenci. Kegljavke celjskega Lan-teksa so osmič zmagale v svetovnem pokalu, Barbara Fidel je postala svetovna prvakinja, bron je v sprintu osvojila Rada Savič. Štorov-čan Aleksander Šeliga je bil član slovenske nogometne reprezentance na svetovnem prvenstvu. Košarkarji Zlatoroga so bili drugi v pokalnem tekmovanju, Celjanke prve, toda kljub prihodu Rankice Šarenac niso uspele zmagati v državnem prvenstvu. Celjski kajakaš Simon Brus je srebrni medalji z mladinskega svetovnega prvenstva dodal zlato z olimpijskih iger mladih, celjski smučarji so v gosteh ugnali zagrebške, Center konjeniškega športa Celje pa je pripravil svetovni pokal _ DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Foto: SHERPA Foto: SHERPA Foto: GrupA Št. 1-4.januar 2011 NOVI TEDNIK SPORT 13 Jure Zdovc je dokazal, da je še vedno košarkarski mojster. Pozornost iz Stožic v Tri lilije Košarkarske navdušence zabavala slovenska smetana Košarkarska zveza Slovenije je v Stožicah uspešno izpeljala 19. dan slovenske košarke, ki je združil vse trenutno najboljše košarkarje v Sloveniji. Celodnevno nedeljsko tekmovanje je zaznamovala večerna All stars tekma med domačimi in tujimi igralci. Dan košarke so uvedli najmlajši. Najprej so gledalci na parketu videli starejše pionirje, nato še košarkarje, stare 12, 16 in 18 let. Pri starejših pionirjih, kjer je slavila zelena ekipa, se je izkazal košarkar šoštanjske Elektre Aljaž Šlutej, ki je tekmo končal z dvojnim dvojčkom (15 točk in 12 skokov). Na tekmi mladinskih ekip je nagrada za najbolj borbenega igralca romala v roke Žige Dimca. Košarkar Zlatoroga je tekmo končal z dvojnim dvojčkom (13 točk, 10 skokov) . V članski tekmi so se tokrat pomerili domači in košarkarji - tujci. Domači so slavili s 105: 101, do zmage pa jih je pospre- Danijel Vujasinovič med tekmovanjem trojic Najprej z Bahrajnom Zanimivo bo videti, v kakšni zasedbi se bodo jutri na popoldanskem treningu zbrali rokometaši Celja Pivovarne Laško. Že naslednji dan bodo odigrali prvo pripravljalno tekmo. Ob 18.30 bodo gostili reprezentanco Bahrajna. Državno prvenstvo bodo nadaljevali po svetovnem prvenstvu. 2. februarja bo v Zlatorogu gostovala Krka, štiri dni kasneje pa še velenjsko Gorenje. DŠ milo kar deset tisoč gledalcev. Za domače so zaigrali tudi trije igralci ekip s Celjskega. Danijel Vujasinovič in Simo Atanacković sta branila barve Zlatoroga, Miloš Miljković pa Elektre. Atanacković je vknjižil 9 točk, Miljković jih je prispeval 8, toliko kot Celjan Matej Krušič, ki sicer igra za domžalski Helios. V dresu tujcev so zaigrali član Elektre Đorđe Lelić (4 točke) , član Hopsov Dimitrij Sviridov (8) in tudi trenutno najboljši igralec Šentjurja Teo Šimović (2) . Naziv najkoristnejšega igralca (MVP) je pripadel Kevinnu Pinkneyju (Union Olimpija) . Ta je zmagal tudi v metih za tri točke, kjer je nastopil član Zlatoroga Maj Kovačevič, a se ni uspelo prebiti do finala. V igri trojk, kjer so ekipe s po tremi igralci tekmovale z metom izpod koša, za tri točke in z metom iz sredine igrišča, so slavili Luka Rupnik, Goran Jagodnik in Boris Gorenc. Za las so premagali Danijela Vujasinoviča, Slavka Duščaka in Smiljana Paviča. V zvezdniškem metu za tri točke je s konkurenco po-metel Polzelan Aljaž Paulič, ki je med drugimi ugnal Petra Mankoča in Zlatana Čordiča. V zabijanju je slavil Davis Ber-tans, igralec Mercatorja. Tokrat so bili gledalci priča tudi tekmi legend (Alibego-vič, Daneu, Kotnik, Haupt-man, Dončič, Vilfan, Mirt, Horvat, Dragšič, Duščak, Je-klin, Jurkovič, Gorenc , ki je postregla z igralci, ki so v preteklosti zaznamovali našo košarko. Beli, pri katerih je bil z 19 točkami najučinkovitejši Boris Gorenc, so s 87: 57 ugnali Zelene. Pri njih je bil najboljši Jure Zdovc, ki se je ustavil pri 11 točkah. Pri poražencih je zaigral tudi športni direktor Zlatoroga Miljan Go-ljovič, ki je vknjižil dve točki. »Ko zaigraš v takšni dvorani, imaš odličen občutek. Zahvalil bi se košarkarski zvezi, saj je bil pravi spektakel. Vedno je lepo igrati s prijatelji in se družiti na igrišču. Včasih smo bili z nekaterimi hudi nasprotniki je strnil misli Goljo-vič. Danijelu Vujasinoviču je med igro trojk uspel izjemen met, potem ko je zadel s sredine igrišča, z lepimi potezami pa nekajkrat izvrstno razigral soigralce: »Zaigrati na dnevu košarke je bila zame velika čast in nagrada za letošnje rezultate. Od sebe sem dal vse, dobro smo se sprostili, na koncu pa še zmagali, kar je vlilo še dodatno zadovoljstvo. « Teo Šimović je bil presenečen nad tako velikim številom obiskovalcev: »Odlično je bilo. Vse skupaj se je dobro odvilo, medtem ko smo se zabavali. Pri vsakem igralcu je bilo vendarle na prvem mestu, da se ne poškoduje. Četudi je bila tekma ekshibicijska, je bil motiv dovolj velik. « Konec tedna naprej državno prvenstvo Državno prvenstvo se bo nadaljevalo konec tedna, Miloš Miljković pa se je že optimistično ozrl na lokalni derbi Elektre proti Zlatorogu: »Gostovanje v Treh lilijah je zelo neugodno. Prvo tekmo z Laščani smo doma nesrečno izgubili. Mi smo zdaj pripravljeni, da se maščujemo za poraz in da zmagamo v gosteh. « Organizator igre Zlatoroga Danijel Vujasinovič je ob tem pripomnil: »Obeta se pravi derbi. Mi še vedno čakamo na prvega centra, toda vse bomo naredili, da tekmo dobimo. « Šentjur bo gostoval pri Slovanu, zato je Teo Šimović spregovoril o stanju v ekipi po praznikih: »Dobro smo pripravljeni, gostovanje v Ljubljani bo za nas zelo pomembno. Moramo dobiti ta obračun in se s tem približati preboju v ligo za prvaka. « MITJA KNEZ Foto: KZS Silvestrski tek v Žalcu Že tretje leto zapovrstjo je Atletski klub Žalec na zadnji dan leta organiziral Silvestrski tek, nekoč priljubljen tek po ulicah Žalca, dandanes pa udeleženci tečejo po stezah atletskega štadiona v Žalcu. Tokrat so tekli v v zelo neugodnih zimskih razmerah, saj je bila temperatura -7 stopinj Celzija, kar pa ni oviralo največjih ljubiteljev teka, da se ne bi z veliko ognjevitostjo pognali po stezi. Zmago je že tretjič zapored slavil Boris Podpečan, ki je progo, dolgo 4.800 metrov, pretekel v 18,36 minute, drugi je bil Peter Pfeifer (oba AK Žalec) , tretji pa Endre Gonter iz AK Panvita Murska Sobota. Četrti je na cilj pritekel Peter Kavčič (Žalec) , šesti Dušan Podkoritnik iz Zabukovice _ Najstarejši udeleženec teka je bil domačin Venčeslav Satler, ki je dopolnil 72 let. TONE TAVČAR Najboljši stojijo z leve: Peter Pfeifer, Boris Podpečan in Endre Gonter. 14 iNVENTURA2010 NOVI TEDNIK Kultura -za zraven Kultura je tisto področje našega življenja, za katerega se zdi, da je - za zraven. Da ni prav najbolj pomembno, je pa v redu, če je. Čeprav prav brez kulture tudi narodne samobitnosti ne bi bilo in bi vsi skupaj ne bili, kar smo. A če je za kruh in mleko, ni nujno, da je tudi za koncert, obisk muzeja ^ In v tej naši kulturi, v kateri se nenehno dogaja grozljivo veliko reči, je tudi delček nas samih. Vsak tretji prebivalec našega območja je na tak ali drugačen način povezan s kulturo. Kot ustvarjalec, reden obiskovalec prireditev ^ Naštevanje lanskih vrhun- z igrali opremljen otroški odde- cev nas ne bi daleč pripeljalo. Doživeli smo nekaj izjemnih koncertov in odličnih likovnih dogodkov, vrstile so se dobre gledališke uprizoritve. Gotovo pa sta minulo leto zaznamovala vsaj dva dogodka: na področju tako imenovane infrastrukture odprtje nove osrednje knjižnice v Celju in na tistem bolj v prihodnost zazrtem, produkcijskem smislu, ki spodbuja ustvarjalnost, ustanovitev kulturne naveze Triangel. Knjižnični hram Sedem (pravljičnih) let je trajalo, da so se uresničile sanje celjskih knjižničarjev in približno 16 tisoč članov Osrednje knjižnice Celje. Po prav toliko letih načrtovanj, iskanj ustrezne lokacije, vmesnih selitev, pridobivanja dovoljenj in gradnje so v začetku leta novo knjižnico le odprli. V njej so knjižničarji združili okoli 400 tisoč knjižničnih enot, vse svoje celjske oddelke pa končno pripeljali pod novo streho v sodobni in za uporabnike prijazni stavbi. Celjska knjižnica in predvsem uporabniki so pridobili 4.700 kvadratnih metrov velike prostore in uvedli tudi nove dejavnosti in storitve, med katerimi je, se zdi, posebej v ospredju skrbna digitalizacija gradiv, ki tako ostajajo za vedno, postajajo pa tudi splošno, javno in brezplačno dostopna. Knjižnica je stala malo več kot 11,5 milijona evrov. Uporabnikom ponuja tudi več novosti. V prvi vrsti prost dostop do 120 tisoč knjižničnih enot, boljšo dostopnost za invalide, lek, novo Levstikovo dvorano, sodobno čitalnico z brezplačnim dostopom do medmrežja in tudi novo avdio-vizualno sobo, v kateri je mogoče poslušati glasbo ali si ogledati film. Knjižnica v poprečju v letu opravi dober milijon in sto tisoč izposoj oziroma vračil, letno pa naštejejo 330 tisoč obiskovalcev. V prosti izposoji je dobrih 120 tisoč knjig, časopisov, revij, zgoščenk in DVD-jev ter drugega gradiva, še 250 tisoč enot je v skladišču. Triangel za prihodnost Po naši izbiri je dogodek, ki za prihodnost največ obeta, ustanovitev kulturne naveze Triangel, ki je nastala na pobudo celjske hiše kulture. V omenjeno navezo sta se ob hiši kulture povezala še Festival Velenje in Zavod za kulturo šport in turizem Žalec. Povezava dveh javnih in zasebnega zavoda iz treh občin, ki si bodo izmenjevali lastne produkcije, skupno ustvarjali nove in poskrbeli za skupno promocijo teh prireditev, je pot, ki bo jasneje začrtala prostor za ustvarjalnost in njeno produkcijo na področju celotne celjske regije. Triangel je s podpisom pisma o nameri nastal sredi junija, ko so partnerji začrtali prve poti uresničevanja skupnega interesa na področju razvoja ter promocije kulture, produkcije in postprodukcije ter turističnih produktov, vezanih na kulturno ponudbo v savinjsko-šale-ški regiji. Vsi trije partnerji so v preteklosti že sodelovali, zdaj so to sodelovanje opredmetili. Gre zlasti za del, ki obsega lastno produkcijo v tem prostoru. Ena pomembnejših vsebin, ki jo v svoje delovanje in kulturno ponudbo lokalnih skupnosti in regije želijo kontinuirano vključevati vsi trije podpisniki, je glasbeno-scenska produkcija (opera v Celju, opereta v Žalcu in muzikal v Velenju) . Sodelovanje se obeta tudi pri drugih regijskih ustvarjalnih projektih. Prvi je že za nami in Božična pravljica z Božično kantato celjskega skladatelja Mateja Goršiča je le še spodbudila velika pričakovanja. Vsekakor je Triangel nakazal smer povezovanja kulturnih produkcij, ki obeta dodano vrednost za občinstvo v vseh treh občinah. Tako v regijo ne bomo več dobivali le predstav, ki so nastajale drugod, ampak Razstava Kiparstvo danes je bila izjemen pregled dogajanj v tej veji vizualnih umetnosti. Največja kulturna pridobitev mesta in regije - nova Osrednja knjižnica Celje bomo pripravljali tudi svoje in jih ponujali drugim. To je zamah, ki ga kultura v poplavi prireditev nujno rabi. Glasbeni vrhunci Kar zadeva glasbo, je bilo leto izredno pestro, zanimi- vo, bogato tako z dogodki, ki smo jih spremljali, kot tudi polno ustvarjalnosti in zagona domačih glasbenih sestavov. Seveda v tem preletu ne moremo mimo odličnih koncertov, ki so jih občinstvu pripravili orkestri celjske glasbene šole. Božična kantata Matevža Goršiča v izvedbi zbora Antona Schwaba, komornega orkestra hiše kulture in skupine Tuned fish ter pod dirigentskim vodstvom Alenke Goršič Ernst - glasbeni dogodek leta Napredek je očiten tako po izvajalski kot po repertoarni plati, za najširše občinstvo ostaja nepozaben poletni koncert vseh orkestrov ob koncu šolskega leta. Prav zaradi sproščenosti in izbire repertoarja, ki je slonel na sodobni pretežno rok glasbi v odličnih orkestrskih priredbah. Omeniti velja tudi odprtost simfoničnega orkestra do del mladih celjskih avtorjev - izvajali so nove skladbe Gašperja Piana in Leona Firšta. Sijajen nov na etno priredbah temelječ spored je predstavila Gamma. Med dogodki ne smemo pozabiti na sijajen prvi celjski Džjezz festival, na odlične Veronikine večere in še kaj bi se našlo, pohvalno pa j e tudi, da se počasi prebuja celjska klubska glasbena scena z vse bolj pestrimi in bolj intimnimi glasbenimi večeri v vse več lokalih. Pri bolj sodobni glasbi vrhuncev prav tako ne manjka. Mi2 so izdali doslej svoj najbolj rokovski, produkcijsko, glasbeno in v besedilih najbolj zrel album. Odlično se je predstavljala Brencl banda, plošči sta izdali skupini Nude in Tabu, skupina Uglašena riba je zmagala na festivalu slovenskega šansona, veliko obeta tudi nova zasedba Saxotoksin _ Vsekakor pa sta glasbeni dogodek leta Božična kantata Matevža Gorišča in njena prva izvedba s pevskim zborom, komornim orkestrom in skupino Tuned fish. Likovni vrhunci Tudi na likovnem področju leto ni prav nič skoparilo z res imenitnimi razstavami, pri čemer je treba izpostaviti imenitne razstave mladih celjskih umetnikov Marka Požlepa, Jureta Cvitana, Manje Vadla in res odlične dogodke na festivalu Vstop prost _ Med ostalimi likovnimi dogodki v spominu ostajajo predvsem tri razstave, ki jih je pripravil Center sodobnih umetnosti zavoda Celeia. Na razstavi Slika: premene smo videli prave slike v vseh možnih načinih - od projekcije do večplastne, povsem snovne slike, ki jo je bilo mogoče tudi otipati, že skoraj listati po njej kot po knjigi. Vrhunska razstava je bila Kiparstvo danes: komponente, stičišča in presečišča, ki je predstavila stanje v sodobnem slovenskem kiparstvu danes, od klasičnega kiparstva do inštalacij. V spominu ostaja tudi razstava Dvanajst postaj tvojega okusa v Špitalski kapeli. Zgolj želimo si lahko, da bi bilo leto, v katerega smo vstopili, s ponudbo kulturnih prireditev in zlasti z avtorsko bero vsaj tako radodarno kot leto, od katerega smo se poslovili. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA (arhiv NT) NOVI TEDNIK KULTURA 15 Naj živi ustvarjalnost Izšel je priročnik Ajše Svetlin, v katerem svetuje, kako spodbujati glasbeno ustvarjalnost mladih Sredi decembra je učiteljica kitare v Glasbeni šoli Celje, Ajša Svetlin, izdala priročnik Viva creativa. Namenila ga je vsem, ki se ukvarjajo s poučevanjem igranja na glasbila, v njem pa izpostavila zlasti poti do iskanja in spodbujanja lastne ustvarjalnosti kitaristov. Ideje za priročnik, ki ni učbenik, so se Svetlinovi porajale med poukom, med dolgimi pohodi v naravi in v meditaciji. »Dobre plati lastnega ustvarjanja so zlasti v tem, da je ustvarjanje odlično motivacijsko sredstvo pri poučevanju. Že pet minut ustvarjanja, improvizacije z glasom ali glasbilom popestri pouk in predstavlja učencu nagrado - slušno sprostitev pred naporno tehnično vadbo ali po njej. Vse to vzbuja pri otrocih željo po razvijanju posluha in pospešuje njihov razvoj, osmisli pouk teorije in harmonije in spodbuja k učenju. Ko otrok ustvarjalno izraža svoj odnos do okolja, se s tem sprošča raznih napetosti, « pravi Svetlinova. Komu je namenjen ta priročnik? Priročnik je namenjen zlasti učiteljem in vzgojiteljem, tistim, ki poučujejo različna glasbila, ne zgolj kitarskim pedagogom. V njem je razloženih veliko ustvarjalnih postopkov, s katerimi lahko otro- ke spodbujamo k ustvarjanju. Prav pa bo ta priročnik prišel tudi učencem višjih razredov kitare in staršem, ki želijo svoje otroke spodbujati h glasbenemu ustvarjanju. Koliko časa je ta priročnik nastajal? Nastajal je, odkar poučujem - torej sedem let. Veliko idej zanj sem dobila pri pouku, zlasti skozi vprašanja, kako izboljšati poučevanje, predvsem pa, kako otroke motivirati. Ideje so se rojevale postopoma. Vedno so pri učenju vsakega glasbila najbolj mučne vaje, nenehno ponavljanje in brušenje tehnike. V čem je ta priročnik drugačen? Zelo dobra plat ustvarjalnosti je, da otroke zelo motivira za glasbo. Takoj ko nekaj ustvarijo sami, si zaželijo, da bi to znali tudi zaigrati s svojim glasbilom, hkrati jih to prite- gne k piljenju tehnike. K temu, da se še bolj potrudijo pri tehniki igranja. Zato rajši vadijo in vidijo tudi, da vadba sama ni tako težaven del procesa učenja igranja glasbila. Najbolj osovražen priimek pri pianistih je, zaradi zahtevnih vaj, ki jih je pisal, Bayer. Bo priimek Svetlin pri kitaristih priljubljen ali osovražen? Upam, da bo postal bolj priljubljen. Priročnika nisem napisala zaradi sebe, ampak zaradi otrok. In tudi zato, da se sama večkrat spomnim, kako pomembno je, da čim bolj motiviramo otroke med poukom. Za mladostnike je glasba med najpomembnejšimi deli življenja, otroci so pogosto prav obsedeni z njo. Si bodo lahko s tem priročnikom tudi sami pomagali ali je pedago- Priročnik vsebuje teme o spoštljivem, enakovrednem odnosu med učiteljem in učencem in o vplivu učitelja na razvoj otrokovih sposobnosti. Uči, kako razvijamo in spodbujamo ustvarjalnost, a hkrati tudi, kako velikokrat nevede oviramo njen razvoj. Pripoveduje o pomenu spodbujanja k petju, prikaže preproste postopke ustvarjanja lastnih skladb, uglas-bitev pesmi s petjem, kitaro in Orffovimi glasbili, uči, kako ustvarjenim melodijam poiščemo akorde v duru in molu, vsebuje vaje za razvijanje ritmičnega in melodičnega posluha, prikazuje postopek slušne vadbe glasbila, ki zmanjša tremo ter daje ideje za popestritev poučevanja in izboljšanje vadbe. Priloženi so mu je DVD s 16 uglasbenimi pesmimi mladih kitaristov Glasbene šole Celje in notni zapisi teh skladb. Ajša Svetlin, učiteljica kitare v Glasbeni šoli Celje, je napisala in izdala priročnik Viva creativa, s katerim predstavlja metode spodbujanja glasbene ustvarjalnosti otrok. ško vodstvo vseeno nujno potrebno? Priročnik je namenjen tudi staršem, da lahko otroka že od malih nog spodbujajo k učenju glasbila. V njem je opisanih veliko motivacijskih in drugih postopkov. Če starši in učitelji od malega spodbujajo otroka, bodo priročnik lahko uporabljali zelo dolgo. Začeti pa je treba od malega. Podob- no je pri slikanju. K tej dejavnosti otroke spodbujamo že od malega - izobraževanje se torej ne začne v likovnih šolah ali na akademiji. Pri glasbi je enako. Le spodbujajmo otroke od malega. Kot je to storil Mozartov oče in še kdo. Prav zato je veliko del nastalo, ko je bil Mozart še majhen in ne šele po 20. letu, kot pretežno dela nastajajo dandanes, ko skladanje kot predmet začnejo poučevati šele na akademiji. Dobro je začeti mlad, čeprav sem sama začela šele pri tridesetih, kar pa po svoje dokazuje, da ni nikoli prepozno. Dragocenost priročnika je torej v spodbujanju ustvarjalnosti, ne zgolj v učenju not, tehnik ^ Temelj priročnika je razvijanje lastne ustvarjalnosti, pomoč pri izražanju lastnih občutij. .Je pa zanimivo, da večina najraje ustvarja z glasom. Petje je prvo. Že v vrtcu otroci prepevajo svoje pesmice. In ta priročnik je namenjen ustvarjanju, vendar na način, ki kasneje otroke pritegne k vadbi. Da ustvarjajo z glasom, z glasbilom. Zanimivo pri tem je, da je večina skladbic nastala tako, da so otroci želeli uglas-biti svoje pesmice. Večinoma raje pojejo in igrajo, kot da bi zgolj igrali ali zgolj peli. Priročniku je zato priložen DVD, na katerem otroci predstavijo in zapojejo svoje pesmice, ki so nastale skozi naše Vive creative (poletne delavnice, op. p. ) . Danes najdejo otroci vse na internetu. Tudi glasbil se učijo kar preko spleta. Je tak priročnik torej še potreben? Dobro je, da je veliko tega na internetu, a potrebni so tudi podobni priročniki. Tako dosežemo kombinacijo vsega. Da kdaj kaj poslušamo, preberemo, poiščemo na spletu _ Prvi odzivi na priročnik so dobri, zlasti s strani učiteljev, ki so opazili, da imajo otroci ob uporabi metod iz tega priročnika glasbo veliko raje. To pa je najbolj pomembno. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA Sled z novo zgoščenko Ob 10-letnici skupine Sled iz Kostrivnice pri Rogaški Slatini je izšla njena druga zgoščenka. Predstavitveni koncert bo v soboto, 8. januarja, v Kulturnem centru Rogaška Slatina z začetkom ob 19. uri. Vokalno-instrumentalna mladi pevci pripravili, potem skupina izvaja glasbo različnih glasbenih zvrsti, na drugi zgoščenki z naslovom Moč daješ mi pa so njihove pesmi v pop slogu. Izdala jo je Založba Me-lopoja. Skupino Sled, ki ima 23 članov, opaža tudi stroka, saj so jih na zadnji reviji mladinskih zborov predlagali za nastop na državni reviji pevskih zborov. »Če se zavedamo, kako pomembne so različne aktivnosti za dvig samozavesti in oblikovanje mladih osebnosti, če s^ štejemo koncerte, humanitarne in druge nastope, ki so jih lahko upravičeno trdimo, da skupina Sled dobro opravlja svoje poslanstvo, « pravi vodja skupine Martin Druškovič. Največji nastop skupine je bil pred tristo tisoč gledalci in poslušalci na koncertu Klica dobrote, na povabilo slovenskega veleposlaništva so nastopili v Pragi, kjer so peli tudi v Plečnikovi cerkvi, sodelovali so s skupino New Swing Quartet ter z ansamblom Štajerskih sedem ... Skupina Sled je pred štirimi leti prejela občinsko priznanje. BJ Godba Laško navdušila www.radiocelje.com v Treh lilijah že 38. tradicionalni koncert Godbe na pihala Laško je ponovno navdušil občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano Tri lilije v Laškem. Tokrat se je dirigent Ga- orkester v letošnjem letu na- šper Salobir odločil za malce težji program, saj so odigrane skladbe dobra priprava za tekmovanje, ki se ga pihalni merava udeležiti. V dvourni program so bile vključene tudi njihove stalne spremljevalke, mažorete Laško, pod vodstvom mentorice Vesne Kovač. Za popestritev pa so Laščani na oder povabili ansambel Alpski kvintet, v katerem igra tudi član njihove godbe Franjo Maček. AŠ Foto: MARKO PUNCER Zfl vse, ki jim iskreno želimo srečo v novem letu 2011 darila iz GALERIJE OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN V CELJU www.darila-kogoj.com 16 ZANIMIVOSTI NOVI TEDNIK Prvič na vrhu Klinc in Kopitar V glasbeni oddaji Vrtiljak polk in valčkov na Radiu Celje smo s sodelovanjem Novega tednika tudi letos izpeljali dve tekmovalni lestvici, Celjskih 5 in Slovenskih 5. Na prvi se vsak teden predstavljajo narodnozabavni ansambli s Celjskega, na drugi pa ansambli izven celjskega območja. Vsaka glasbena skupina je lahko na Vrtiljaku po sedem tednov, vsota točk pa da končno uvrstitev. Glasujejo seveda poslušalci in poslušalke, bralci in bralke, ki predloge, ki so jim všeč, napišejo na dopisnico in to pošljejo v uredništvo, kjer iz tedna v teden sestavljamo lestvici. Značilnost minulega leta je izredno veliko mladih an- samblov, tako rekoč povsem neznanih, ki so izdali plošče ali vsaj nekaj posnetkov in se tako že pojavili na lestvici. Žal se vse redkeje pojavljajo starejši in uveljavljeni ansambli, ki do določene mere tudi zagotavljajo ustrezno kvaliteto, z izjemo ansamblov s Celjskega. Najboljših pet ansamblov na lestvici Celjskih 5 v letu 2010: Ansambel Mira Klinca s pesmijo Vse enkrat mine, Modrijani (Na stare, lepe čase), Zapeljivke (Najina zima), Unikat (Dovolj mi je) in Fantje izpod Lisce (Mar-janca). Vsi najboljši z gosti se bodo predstavili na tradicionalni prireditvi 20. februarja popoldne v Šempetru v Savinjski dolini. Najboljši trije na lestvici Slovenskih 5 v letu 2010: Boris Kopitar (Žlahtna je slovenska kri), Ansambel Roka Žlindre (Čisti računi, dobri prijatelji) in Ansambel Saša Avsenika (Rožmarin). Omenjeni se bodo z gosti predstavili na koncertu 30. januarja v Što-rah, ki bo združen z 900. oddajo Vrtiljak polk in valčkov. V primerjavi s prejšnjimi leti ni dosti sprememb, saj sta edina prava novinca zasedba Fantje izpod Lisce (Celjskih 5) in Boris Kopitar (Slovenskih 5), vsi ostali pa so večkrat ali vsaj enkrat že bili med najboljšimi. Pravi rekorderji pa so Modrijani, ki vse od nastanka pred desetimi leti niso niti enkrat bili ob koncu leta slabši od petega mesta ozi- Modrijani so rekorderji po uvrstitvah na lestvici Celjskih 5, novembra so pripravili tudi imeniten koncert v Golovcu in praznovali 10 let delovanja. roma največkrat so bili prvi ali vsaj drugi oziroma tretji. Veselimo se tudi uvrstitve Ansambla Mira Klinca, ki je letos želel praznovati 25 let delovanja, pri čemer bo to opravil predvidoma februarja, in ansambla Unikat, ki je avgusta v domači Gorici pri Slivnici pripravil velik koncert ob 10-letnici. Številne ženske skupine v Sloveniji bodo med najboljšimi tudi tokrat predstavljale Zapeljivke. Pri Slovenskih 5 smo dobili jagodni izbor z neumornim in neprekosljivim veteranom Borisom Kopitarjem ter dvema iz mlade garde - z Ansamblom Roka Žlindre (tudi udeleženec Evrovizije) in Ansamblom Saše Avsenika. TONE VRABL Foto: TimE ISCEMO TOPEL DOM Torek, 4. januar: Dopoldne bodo srečanje Sonca in Lune v Kozorogu, lunin mlaj, malo kasneje pa še sončev mrk. Previdno, energije si bodo nasprotovale, okoliščine ne bodo naklonjene. Mrki prinašajo spremembe, vezane tudi na dogodke, ki izhajajo iz preteklosti. Jupiter se bo srečal z Uranom popoldne, ko lahko pride do kakšnega usodnejšega srečanja, do preobrata - srečnega, kajti Jupiter prinaša dobre okoliščine in nove priložnosti. Venera bo pozno popoldne tvorila trigon z Uranom, zato bodo prižgane vse zelene luči. Odličen aspekt za dobro počutje, pozitiven razplet dogodkov in ugodne okoliščine. Sreda, 5. januar: Luna v Kozorogu bo kar v treh skladnih položajih s planeti, kar prinaša dobro energijo, ki jo izkoristite na različnih področjih. Odlično za kvalitetno opravljeno delo, kot tudi za bolj prijetne plati življenja. Četrtek, 6. januar: Luna potuje po Vodnarju in prinaša precej univerzalno, Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost Astrologinja Gordana je dosegljiva na 041 404-935 in 090 14-28-18, cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na Astrologinja Gordana facebook Astrologinja Dolores je dosegljiva na 090 64-30, cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.si Da bi vsak našel svoj dom zračno energijo. Potreba po gibanju in dinamiki bo povečana, zato ji zadostite z večjo aktivnostjo. Petek, 7. januar: Venera vstopa v Strelca in bo prebudila pustolovsko stran narave, tudi nagnjenost k tveganjem pri financah. Strelec mora imeti puščico usmerjeno v točno določen cilj, sicer je lahko energija razpršena. V ljubezni ne bo primanjkovalo strasti. V nekaterih okoliščinah bo nestrpnost večja zaradi nenehnega hitenja. Popoldne bo napet aspekt Sonca in Saturna prinašal blokade, lahko se izrazi tudi negativen vpliv avtoritete. Sobota, 8. januar: Luna bo na svoji poti po čustvenih Ribah tvorila kvadrat z Venero, kar bo povzročilo povečano občutljivost, vezano predvsem na čustva. Ne dovolite si malodušja in negativnih misli! Nedelja, 9. januar: Skladen odnos Lune in Sonca obeta prijetno preživet čas. Moška in ženska energija bosta skladni, zato bo marsikaj lažje in bolj preprosto. Še posebej dobro počutje se izkazuje Ribam, Rakom in Škorpijonom. Ponedeljek, 10. januar: Dopoldne je lahko precej nemirno zaradi vpliva Urana, vendar tudi uspešnosti ne bo primanjkovalo po zaslugi Jupitra, ki bo skladen z Luno. Vstop Lune v Ovna bo popoldne sprožil potrebo po konkretni akciji in dokazovanju. Pozno zvečer bo skladen odnos Merkurja in Neptuna povečeval intuicijo, upoštevajte jo. Noč bo prežeta z romantiko in prijetnimi vibracijami, saj bo z Luno skladna tudi Venera. Astrologinji GORDANA in DOLORES Plaha samička mešanka, z dlako srednje dolžine, stara 2 meseca in pol, išče novega lastnika. Našli so jo v Celju. (Luna) Prijazen mešanec je podoben nemškemu ovčarju. Star je 5 mesecev, ko bo zrasel, bo večje rasti. Našli so ga v Slovenski Bistrici. (Ben) Kratkodlaki svetlo rjavi mešanček je star 15 mesecev. Je majhne rasti, sicer pa prijazen in živahen ter poln energije, primeren tudi za stanovanje. (Koko) Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja po dogovoru in predhodni najavi po telefonu, preko e-maila nina.star-kel@gmail.com ali preko Facebook skupine Zonzani od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si Novo leto, nov začetek, nove izkušnje, nova spoznanja, nova pričakovanja, nove modrosti in nove radosti. Novo leto v snežno odejo ujeto skriva spomine, odstira skomine, odpira nam srca, da vidimo dalje, da sprejmemo tiste, ki so potrebni ljubezni, miline, nežnosti, sreče. Naj bo novo leto boljše, kot prejšnje je bilo; za osamljene naj bo vedno družba, za sovražnike prijateljstvo, za lačne vedno kruh, za brezdomne vedno dom. Naj ne bo več zavrženih, trpinčenih duš, naj vsak trpeči, človek ali žival, najde svoj kraj, kjer bo srečen, kjer bo varen, ljubljen - kjer bo doma. Ljubezni, radosti in miline polno leto 2011 vam in vašim živalim želi kolektiv Zavetišča Zonzani. NINA ŠTARKEL Foto: ZORAN FLIS Samček Riki je kratkodlaki mešanec, star 2 meseca. Našli so ga v Slovenskih Konjicah. DELOVNI ČAS pon.-pet.7.-19. ure sob. 7,-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tel. 03/7493210 gsm 041-618-772 veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si NOVI TEDNIK KRONIKA 17 INVENTURA 2010 Maček čaka na sojenje, pes sedel na strehi, Kos pa v zaporu Črnokronični pregled leta 2010: nobenega umora in množica alkoholikov na celjskih cestah Na Celjskem je lani v prometnih nesrečah umrlo 14 ljudi, leto prej 25, v letu 2008 kar 33. Čeprav ves čas poudarjamo, da je vsaka smrtna žrtev preveč, je treba omeniti, da je leta 2010 v nesrečah umrlo najmanj ljudi v primerjavi z leti prej in vprašanje je, če bo - glede na slabo prometno kulturo - še kdaj tako. Povsem drugače je pri številu pijanih voznikov, teh so lani pridržali največ doslej, kar pomeni, da je naše območje v slovenskem vrhu. Ravno prometna varnost je najbolj zaznamovala leto 2010. V prostorih za pridržanje se je lani »hladilo« več kot 1.400 pijancev, večkratnim kršiteljem so zasegli 330 vozil, kar je enkrat več kot leta 2009. Medtem ko iz povprečja bodemo pri alkoholiziranih voznikih, smo imeli na drugi strani srečo, saj ni bilo nobenega umora. Nekaj je bilo poskusov umora, na zadnji lanski dan pa je bil poskus uboja v Rogaški Slatini, kjer je 27-Ietnik s samokresom ustrelil proti 35-letniku in ga pri tem raniI. Pregled lanskega leta pokaže tudi, da so svoja življenja najpogosteje tvegali gasilci, tako pokIicni kot prosto-voIjni. Spomnimo Ie na septembrsko neurje, ko so biIe številne noči ravno za gasilce najbolje neprespane, ali na januarski požar v enem od trojanskih predorov, kjer ni biIo žrtev, in to Ie zaradi dobre organiziranosti gasilskih enot. Strani črne kronike smo polnili tudi z zgodbami, ki jim sami skorajda nismo verjeli _ Tako smo februarja pisaIi o psu, ki je obtičaI na strehi hiše, in se spraševali, kako je sploh prišel tja. Pasja zgodba se je nato nadaIjeva-la, a nekoliko drugače: ob izbruhu afere Baričevič smo ugotoviIi, da je kar nekaj »Baričevičev« tudi na našem območju, a kaj, ko so vsi podatki, ki smo jih imeIi, zgoIj neuradni. Zgodnja pomlad je prinesla tudi spektaku-laren pobeg roparja Leona Bojića iz celjskih zaporov. Mimogrede, še vedno je na prostosti. Kar nekaj ur smo Navihana Kira je februarja takole ponosno nekaj časa sedela na strehi enonadstropne hiše na Ostrožném. Dogodek si je v uredništvu črne kronike zaslužil posebno mesto, tudi zaradi tega, ker nam ves čas »očitajo« , da poročamo le o slabih stvareh. Črna kronika pač. preživeli tudi na terenu s po-Iicisti in IoviIi cestne divjake in barabe. Smo pa policiste kdaj pa kdaj tudi »namoči-Ii« , predvsem ko so nam vedno znova govoriIi, da »zaradi interesa preiskave« ni možno dobiti podatkov. Eden takšnih primerov je na primer preiskava o pogrešanem Juretu Plevniku, kjer še vedno intenzivno iščejo sIe-di, vidnejših rezultatov pa po več kot deset letih še ni _ Bomba, ki ni eksplodirala Aprila smo se pogovarjali z Brankom Mačkom, povzročiteljem tragedije v Arji vasi, v kateri so umrli trije mladi Celjani, takoj zatem pa pisa-Ii o zIogIasnem SIatinčanu Francu Kosu, ki je celo obtožen za genocid v Srebrenici! Razkrivali smo kar nekaj nečednih posIov, ki se dogajajo na Celjskem. Prvi smo pisaIi o množičnih zIorabah deIovnih dovoIjenj tujcev, ki pri tem ogoIjufajo upravne enote, poIicistom smo »težili« z vprašanji, kdaj bosta končani preiskavi delovnih nesreč pred knjižnico in na tržnici (2009) in nato sredi Ieta vendarIe dobiIi odgovore, da so ovadili odgovorne v podjetjih, ki so dela izva-jaIa. PoIeti smo predstaviIi delo prve celjske patologi-nje Simone Šramek Zatler in zapisali, ali je sodelovanje pri preiskavi umorov res podobno tistim, ki jih vidite v ameriških nadaljevankah. Na prste smo stopili tudi trem humanitarnim društvom, ki so zbirala denar kar po domače. Odmevnejši je bil dogodek z bombo, nastavIjeno na Vegradov objekt, ki je zasenčiIa prvi šoIski dan. Bojan Poplaz, ki je zdaj zaradi tega v priporu, nam je celo pisal. Septembra smo do kolen mokri zaradi poplav ob hudem neurju poročaIi o smrti mladega dekleta v potoku v Trški Gorci in moškega v šentjurskem podvozu. Novi tednik je prvi pisaI o celjskem zdravniku, ki je jemal narkotike, in zastrupitvi otrok s klorom v laški Thermani. Poročali smo še o razširjenosti drog v Žalcu in VeIenju ter o nasiIju med mladimi. Kaj pa sojenja? KoIiko ur smo presedeIi na sodiščih ob spremljanju sojenj, smo zapisali že v pretekIi števiIki časopisa. Nekajkrat smo že omenili, da se je sojenje šentjurski novinarki (obsodili so jo v začetku Ieta 2010) zaradi pisanja o domnevnih intimnih povezavah IokaInih veIjakov začeIo prej kot sojenje nekaterim pijanim povzročiteljem tragedij, ki so se zgodile že pred leti _ Je pa maja sodbo dočakaI pijan povzročiteIj nesreče pri Ljubečni, kjer je bilo eno dekle mrtvo, več kot 12 ljudi pa poškodovanih. Vasja NiegeIheII, ki je pred Ieti na cesti že povzročiI tragedijo, mora v zapor za 7 let. Čakamo - o čemer smo že tolikokrat spraševali in poročali, da smo si zagotovo nakopali tudi jezo sodišča - na sojenje za smrt naše novinarke, ki jo je zakrivil prav tako pijan 21-Ietni voznik že pred skoraj štirimi leti! Če bi verjeli prvemu odgovoru, ko so nam dejali, da se bo sojenje začelo že pred časom, potem bi moralo sojenje biti že Iani končano, tako pa naj bi se začelo šele letos. Tako se namreč glasi zadnji odgovor sodišča. Spremljali smo tudi primer Osmana LutoIIija, ki so mu v boInici ugotoviIi raka, nato pa, da ga sploh ni imeI. OdrezaIi so mu deI pIjuč, odgovarjaI ni nihče, on pa mora zdaj plačati 16 tisoč evrov. Junija je bila končno vIožena obtožni- ca zoper Branka Žnidarca, ki je oktobra 2009 zakrivil nesrečo na Kidričevi cesti, v kateri je umrIa mati dveh otrok. V zaporu sta tudi domnevno ena večjih goljufov v Sloveniji Ivan Vučina in Iztok Perčič, ki sta Celjanu prodala tuje stanovanje za 250 tisoč evrov. V Celju se je sredi Ieta začeIo tudi sojenje 12 obtoženim za preprodajo mamil, seveda vsi člani združbe pravijo, da niso krivi. Že vse leto teče sojenje zdravnikoma Samu Slokanu in Marku Graseli-ju, ki sta obtožena za smrt pacienta. So pa na celjskem sodišču eni izmed prvih, če že ne prvi, zaradi smrti iz malomarnosti lani obsodili zdravnike. Šlo je za tri mariborske kirurge. Spraševali smo tudi o začetku sojenja za smrt Bojana Kajtne, ki je pred dobrimi tremi leti umrl pred vrati celjske bolnišnice. Tudi v tem primeru nam na sodišču dajejo vedno drugačne odgovore, tokrat so obljubili, da se bo sojenje začeIo v tem Ietu. Sredi Ieta niso obsodiIi policista Mateja Bobere, ki je leta 1999 streljal v Celjana Naserja Berišo, ki je zatem umrl. Še danes ni točno jasno, ali bi lahko bil policisti kriv ali ne, saj je sodnik v isti sapi dejal, da je bilo kaznivo dejanje zagotovo storjeno, a je že zastaralo. Elegantna odločitev. Po osmih letih bi se moralo novembra začeti sojenje za smrt dveh deIavcev na GoI-teh, a je obravnava odpadIa in do zdaj za to nesrečo še nihče ni odgovarjaI. Na sodišču se je pred tedni znašel še »pasjeIjubec« Ivan Mato-ša, ker naj bi prodal bolnega psa. V zadnji Ianski časopisni števiIki pa smo poročaIi še, da se bo moralo znova soditi 50-Ietni Sonji Smodiš. PredIani so jo zaradi umora svojega partnerja obsodiIi na triletno zaporno kazen. Ženska je hudo nasilje trpela kar 15 let! Jo zdaj čaka milejša kazen? SIMONA ŠOLINIČ Foto: (arhiv NT) ALKOMETER Saj ni res, pa je: medtem ko so poIicisti Iani ob koncih tedna pridržaIi tudi do 20 pijanih voznikov, je minuli praznični konec tedna postregel s podatkom, ki si ga želimo še večkrat. Na celjskih cestah so policisti ustavili le dva vinjena voznika _ SAl/TE SURMADI o4a «tno in Hus gl^bi Ju bodo izsledili? V zadnjih dneh je bilo na Celjskem spet več prometnih nesreč s pobegom. Policisti tako že od petka zvečer iščejo neznanega voznika srebrnega mercedesa, ki je nesrečo povzročil v križišču Mariborske ceste in Kidričeve ulice v Celju. Trčil je namreč v voznika, ki je pravilno pripeljal, medtem ko je neznanec v križišče zapeljal pri rdeči luči, Nato pa pobegnil v smeri ŽaIca. Mercedes je poškodovan na prednji strani. Nesreča s pobegom se je zgodiIa tudi v nedeljo popoldne v Stritarjevi ulici v Rogaški Slatini, ko je neznan voznik neznanega osebnega vozila modre barve trčil v parkirana vozila. Morebitni očividci naj pokličejo na 113. ; vnktoKkobSt.OOna 90j6, 95.1,95,9 [n 100,3 MHz Pokiovrtel! oa4a|e [e RANKA CEUE 18 BRALCI POROCEVALCI NOVI TEDNIK Bazar na zdravstveni V okviru dneva odprtih vrat smo na Srednji zdravstveni šoli Celje pripravili dobrodelni bazar, za kar imajo posebne zasluge učiteljice Urška Zakošek, Barbara Kokot in Andreja Čeperlin. Oblikovanje izdelkov zelišča, začimbe, kopalne je potekalo že dlje časa v soli, dišeča mila, ognjiče- okviru ekokrožka in v sklo- vo kremo, obeske za jelko, pu različnih dejavnostih pri svečnike, voščilnice, adven- pouku. Prodajali smo čaje, tne venčke, sveče iz čebelje- ga voska, ekopapir in kekse ter pecivo. Slednje smo v domačih kuhinjah pripravile nekatere učiteljice, ki poučujemo na zdravstveni šoli. Z izkupičkom smo bili zadovoljni, saj smo s prodajo izdelkov zbrali okrog 350 evrov. Prodaja se je nadaljevala še v mesecu decembru. Zbrana sredstva bodo prejeli dijaki naše šole iz socialno ogroženih družin, ki jih bo predlagala šolska svetovalna služba. PETRA MRZDOVNIK Prijateljstvo za prijatelje _ »Prijateljstvo je iz srca pognano, je veselo, lepo in razigrano. Prijateljstvo je toplo. Prijateljstvo je svetlo. Prijateljstvo je radost in sreča za mladost in starost S temi besedami je Majda Zaveršnik Puc začela tradicionalni koncert seksteta Anima Vita, ki deluje ljubiteljsko v Šaleški dolini že nekaj let. V njem sodelujejo poleg nje kot umetniške vodje še Darinka Razdevšek, Irena Knez, Alenka Avberšek, Irena Vodopivec in Nanika Penšek. Pred iztekom leta povabijo na koncert svoje prijatelje, sorodnike, znance, sodelavce in jim podelijo pester program pesmi. Tokrat so večer poimenovale Kalejdoskop glasbenih želja. Letos so kot goste povabile k sodelovanju in na skupni nastop vokalno skupino Zven, ki deluje pod okriljem Pevskega društva Mislinja. Zven deluje od leta Veselo smo stopili v leto 2011 2008 z željo, da ohranijo in gojijo slovensko narodno in umetno pesem, poleg tega pa radi zapojejo tudi nabožne in dalmatinske narodne pesmi. V nj em nastopaj o Uroš Razdevšek, umetniški vodja, Bojan Zakonjšek, Marko Kodrun, Jože Sušec in Milan Sušec. V juniju 2010 so v Mislinji gostovale članice seksteta Anima Vita in to sodelovanje so sedaj nadaljevali na novoletnem koncertu v Velenju. Tako enim kot drugim ne manjka zagnanosti in veselja do ubranega petja. Z veseljem nastopajo na prireditvah, kamor so povabljeni. Tudi za prijatelje _ HINKO JERČIČ 365 dni mine, kot bi trenil in ob prelomnici, kot je novo leto, se tega še bolj zavemo. V Pegazovem domu smo tokrat petič zapovrstjo pripravili novoletno zabavo za stanovalce v vseh sedmih stanovanjskih skupinah z bogatim glasbenim, pevskim in kulinaričnim programom. Vsakič je program drugačen, vedno zelo zanimiv - takšnega mnenja so stanovalci, saj je zabava po njihovi meri. Stanovalka skupine Ena A Božena Bofulin je takole strnila vtise: »Vsako novo leto smo praznovali in smo po tihem pričakovali, da nam bodo zaposleni tudi letos pripravili prijeten program. In res je bilo tako. Za dogovorjeno uro smo se primerno oblekli in počakali na začetek programa, ki je bil skrbno načrtovan, saj se je hkrati odvijal v vseh skupinah. Z izbranimi besedami nas je nagovorila Kristina Kampuš, direktorica Pegazovega doma, učenci Prve osnovne šole z mentorico Mojco Sovič so uprizorili igrico Zajček, kaj ješ, ozračje so dodobra segreli tamburaši Anton Stefancio-za Rogatec, čudovito je zapela Anita Zore iz ansambla Alpski kvintet, prav tako Ljudske pevke in pevci Rogatec, spremljali smo prizor Micke in Lojzke (skeč zaposlenih), ki sta si upali načeti temo o taščah in snahah. Skavti iz Slovenske Bistrice so prinesli luč miru iz Betlehema, nas razveselili z nekaj pesmimi in prebrali letošnjo poslanico. Vmes je bila še slavnostna večerja, ki je bila prav tako odlična - od juhe do imenitne torte. Zrežirali smo tudi polnoč, odštevali, plesali dunajski valček in si zaželeli srečno in zdravo leto 2011. Presenečenj pa ni bilo konca - za piko na i so poskrbeli še zaposleni, ki so kot pihalna godba v uniformah odigrali Radecky marš in mi smo živahno ploskali. Nekateri smo ob končanem programu še kar obsedeli in se pogovarjali, kako je bilo lepo, kako smo zadovoljni z vodstvom, ki nam zares zelo polepša bivanje v domu.« Zaposleni in stanovalci Pegazovega doma Rogaška Slatina želimo vsem bralcem leto popolne sreče - 12 mesecev zdravja, 53 tednov ljubezni in 365 dni veselja! MATEJA FIDLER Natop seksteta Anima Vita in skupine Zven v velenjski Galeriji je navdušil številne obiskovalce. ——- Št.1-4.januar2011 WÙ Med nastopom sopranistke Andreje Zakonjšek Krt Praznični koncert na Polzeli Za božič že nekaj let zapored v polzelski župnijski cerkvi pripravijo božično-novoletni koncert, ki ga posvetijo spominu na Jezusovo rojstvo in hkrati prazniku naše domovine, dnevu samostojnosti in enotnosti. Tudi tokratnega sta pripravila Občina Polzela in Kulturno-glasbeno društvo Cecilija. Na koncertu so nastopili kvartet Akord iz Celja pod umetniškim vodstvom Matjaža Bre-žnika, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in vokalistka Sandra Feketija. Izvajali so skladbe domačih in tujih avtorjev, številni obiskovalci, ki so nastopajoče ob vsaki skladbi nagradili z burnim aplavzom, pa so do zadnjega kotička napolnili polzelsko župnijsko cerkev. TT NOVI TEDNIK BRALCI POROCEVALCI 19 V ■ V ■ Bozicni bazar na OŠ LesiCno V četrtek, 23. decembra, je na OŠ Lesično potekal kulturni dan z zaključno prireditvijo božičnim bazarjem in s posebnim gostom, ki ga otroci obožujejo. Starši so pripeljali svoje otroke od blizu in daleč in napolnili telovadnico. Ribič Pepe je s svojim hudomušnim nastopom in risarskimi mojstrovinami navdušil mlajše in starejše. Kot vsako leto so na OŠ Lesično tudi letos pripravili novoletno prireditev, ki vsako leto privabi več ljudi. Decem- brska ustvarjalnost otrok je zapolnila stojnice božičnega bazarja, ki so bile bogato založene z unikatnimi izdelki učencev. Po otvoritvenih besedah in novoletnem voščilu ravnateljice Irene Krajnc ter predsednika šolske skupnosti Nejca Potočnika so nastopili člani otroškega in mladinskega zbora ter člani šolskega ansambla. Prvič so s plesno točko nastopili tudi prvošolci in pa že malo bolj izkušeni člani dramskega krožka. Seveda pa je vrhunec prireditve predstavljal nastop Ribiča Pepeta, ki so ga otroci težko pričakovali. S svojim petjem, plesom in zelo hitrim risanjem je navdušil staro in mlado ter najmlajšim podelil svoje risbe z avtogramom. Seveda je sledilo slikanje s televizijskim junakom. Na koncu so si obiskovalci lahko ogledali ponudbo na bazarju in sebi ali drugim poklonili kakšen unikaten izdelek učencev OŠ Lesično ter tako prispevali v šolski sklad. Prireditve je izzvenela v ritmu šolskega ansambla in z željo, da se prihodnje leto zopet vidimo. GORDANA SALOBIR Stoti rojstni dan v druZbi Clanov društva upokojencev Anton Kukovič je svoj 100. rojstni dan praznoval v krogu svojih domačih, pri gasilcih in tudi s člani Društva upokojencev Šentjur. Anton je 100 let praznoval točno 21. decembra, zato smo ga tega dne povabili tudi na društveno silvestrovanje. Kljub visoki starosti je zelo vitalen, kar nas ni presenetilo, saj nam je to dokazal že pred dvema mesecema, ko je z nami praznoval 60-letnico obstoja dU Šentjur. Takrat, kakor tudi sedaj, je tudi zaplesal. Z nami na silvestrovanju je bil tudi lani, ko je praznoval 99 let. Po razrezu torte je povedal nekaj resic o načinu mišljenja in življenja v starih dneh. Posebej je poudaril, da je potrebno jesti veliko zelja in fižola in manj mesa, da dočakaš 100 let. Društvo upokojencev Šentjur mu je ob čestitki podelilo listino častnega člana, podpredsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Anton Donko pa mu je izročil priznanje ZDUS. Vsi skupaj smo mu zaželeli obilo zdravja do prihodnjega praznovanja čez eno leto. DU Šentjur iiiiww.novitednik.com www.railiocelje.com S pihalnim orkestrom v praznike Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Rogaška Slatina je pod vodstvom Marjana Fenguša praznične dni svojim krajanom in tudi širši javnosti polepšal z božično-novoletnim koncertom v dvorani kulturnega centra. Na koncertu so se prepletali glasba, ples in petje, saj so poleg pihalnega orkestra nastopili še pevski zbor pod mentorstvom Andreje Došler in baletni oddelek pod mentorstvom Mircea Alberta Golescuja iz Glasbene šole Rogaška Slatina. Za presenečenje sta poskrbela solistka Kaja Humski s pesmijo My Heart will go on in gost večera Emil But z vedno zimzelenim Silvestrskim poljubom. PB Ulj u u J \ " J\ J I ' PRAINIŮHA PONUDBA ASTROCEHTRA Kaivas čak3vleiu201lP I« danes si zagMoviie ugoHno klicanje v naslednjem (eiii! ^^—^ 100 minut=100 evrou Vedeževanje samo 1 evro na minutol Zakupljene minute lahka porahtlela vbc klicev v Dbd Dhiu e nes 3 leta Dd lineva nsk upa. B rei klica na D9 D. Mlnuu lahko plačate geï novieiiu, v elBkuPPSki bapkj ali i mopeii Za nahuD minut in informacije pokličite (031490 Q2 22 90.6 -9S.7 - 9S.9 - 1003 Pečat koncertu je dala Sveta noč v izvedbi pevskega zbora Glasbene šole Rogaška Slatina. Pihalni orkester pa je obiskovalce popeljal v praznične dni. (mipBceUe 20 NASVETI NOVI TEDNIK ZDRAVJE - NASE BOGASTVO Akutni koronarni sindrom in ukrepanje V zadnjih letih se je poleg spoznanja, da ni nobena dežela dovolj bogata, da bi preprečila vse oblike bolezni srca in ožilja, oblikovalo tudi spoznanje o najbolj nevarni obliki te bolezni, ki ji s skupnim imenom pravimo kar akutni koronarni sindrom. V to skupino štejemo tri pojavne oblike, ki so pogoste in jih poznamo kot akutni srčni infarkt, nestabilna angina pektoris in nenadna srčna smrt. Z razvojem znanosti in tehnike se je tudi v Sloveniji oblikovalo skupno stališče, kako se v teh težkih stanjih ukrepa. Ker so rezultati in uspeh zdravljenja odvisni tudi od bolnika, pa tudi od sorodnikov ali drugih, ki so povezani z bolnikom, je prav, da čim več ljudi spozna, kaj morajo in kaj lahko naredijo ob takšnem dogodku. Pravočasno ukrepanje spremeni usodo bolnika. Čas je mišica pravimo v kardiologiji, saj pravočasna pomoč reši srce in celo prepreči pojav infarkta ali srčne smrti. Različne študije so pokazale, da večina bolnikov s hudo bolečino v prsih pokliče po- Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog moč šele po 2 urah, veliko jih zato potrebuje 12 ur, nekateri pa še več. Bolezen oziroma napad hude bolečine v prsih, povezano s slabostjo in drugimi spremljajočimi težavami, je težko predvideti. Je pa redka med zdravimi. Pa tudi pri teh se lahko pojavi iznenada. Tako nas vedno preseneti novica o kakšnem znancu, ki je dobil srčni napad ob polnem zdravju in se zrušil mrtev. Velikokrat so bili prisotni prijatelji ali znanci in sorodniki, pa niso vedeli kaj in kako mu pomagati. Za takšno pomoč se je potrebno pripraviti. Zato je pomembno, da se sorodniki oziroma domači, ki imajo srčnega bolnika, naučijo umetnega dihanja in masaže srca, saj lahko le resen strokoven pristop reši marsikatero življenje. Vsakega takega bolnika je potrebno opozoriti, da lahko ob naslednjem napadu tudi umre. Zato mora dobro poznati znake, ki napovedujejo poslabšanje bolezni (večje število in bolj pogosti napadi bolečine v prsih, podaljševanje časa, da bolečina popusti po nitroglicerinu, preskakovanje srca, znojenje, naglo razbijanje srca, utrujenost, ki spremlja bolečino, mrazenje itd). Zato se priporoča, da se ob pojavu bolečine v prsih nauči, kako se kontrolira krvni tlak in oceni napredovanje oziroma spreminjanje bolečine in spremljajočih znakov. Vedeti mora, ali se bolečina povečuje z gibi, pri vdihu, ali pa je stalna in stiskajoča. Kako reagira na nitroglicerin? Če ne popusti po 5 minutah, vzame še 1 tabletko in nato še eno. Če bolečina ne popusti po treh tabletah, pokliče pomoč. Ko pokliče dežurnega zdravnika ali nujno medicinsko pomoč, je pomembno, da na kratko in jasno pove, kakšne težave ima. Da je srč- MIRO SIMCIC ŽENSKE V TITOVI SENCI mro BREZ MASKI 2. % iT' V VELIKA USPESNICA -KNJIGA ŽENSKE V TITOVI SENCI Uspešnica Mira Simčiča Ženske v Titovi senci radilcalno spreminja podobo Josipa Broza Tita Icot velilcega bonvivana in žensitarja. -Čeprav je imel pet velikih ljubezni, pet žena, s katerimi je bil v trajni zvezi, ostaja nesporno, da nikoli ni bil srečno poročen. . Knjiga je bogato ilustrirana in dokumentirana. Za naročnike Novega tednika cena le 25,00 EUR, redna cena 29,99 EUR! , Knjiga je na prodaj na oglasnem oddelku NT&RC NAROČILNICA nepreklicno naročam nepreklicno naročam] izvod knjige Ženske v Titovi senci (sem naročnik Novega tednika), po akcijski ceni 25,00 EUR + poštnina, izvod knjige Ženske v Titovi senci (nisem naročnik Novega tednika), ~ po ceni 29,99 EUR + poštnina. Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje ni bolnik, da ima bolečino, ki ne popusti po nitroglicerinu. Ob tem pa mora povedati tudi svoje osebne podatke in naslov. Takšnega bolnika je mogoče v kratkem času oziroma v času, ki omogoča vzpostavitev noralnega pretoka skozi žilo, pripeljati v laboratorij za koronarografijo, kjer mu bodo opravili slikanje srčnih žil in opravili posege, s katerimi v velikem deležu tudi odpravijo zožitev in vstavijo opornico. Za takšnega bolnika, ki pride pravočasno na koronarografijo, je usoda popolnoma drugačna. Zaradi uspešnega posega bo v bolnišnici le par dni, vrnil se bo med domače in vključil v program rehabilitacije koronarnega kluba, kar mu bo omogočilo spremembo sloga življenja in spremenila se mu bo usoda. Praktično bo skoraj zdrav. Bolnik, ki pa tega ni deležen, bo postal invalid, odvisen od zdravil, V program rehabilitacije srčnega bolnika je vselej vključena tudi ustrezna rekreacija. Pri tem je v Celju zelo dobrodošla Srčna pot nad Mestnim parkom. (Foto: GrupA) s številnimi komplikacijami, ponavljajočimi hospitalizaci-jami, invalidskimi ocenami, nesposoben, da skrbi sam zase in kvaliteta življenja bo majhna. PRAV(N)I KORAKI Mediacija pri ločevanju Vprašanje: Z ženo se ločujeva in se ne uspeva dogovorit. Sodišče je sedaj poslalo vabilo za mediacijo. Ne vem, če je to smiselno, ker je žena popolnoma nepripravljena na dogovarjanje. Edina sreča je, da nimava otrok. Kaj pomeni mediacija glede stroškov in kaj glede odločitve oziroma dogovora? Odgovor: Glede na navedeno in upoštevaje, da vam je enako svetoval že vaš odvetnik, ki je z zadevo v celoti seznanjen, mediacijo vsekakor priporočam. Če v mediaciji ne bo vidnega napredka in bo mediator oz. vaš odvetnik ocenil, da na tak način ne boste uspeli najti sporazumne rešitve spora, se bo postopek nadaljeval v rednem pravdnem postopku in bo o zadevi odločalo sodišče. Torej s tem, ko boste z mediacijo poskusili, ne boste izgubili možnosti spora reševati na sodišču. Prednost mediacije je zagotovo v tem, da je bistveno manj formalna in manj podvržena procesnim pravilom, spor pa je s pomočjo mediatorja mogoče rešiti hitreje kot v sodnem postopku. Včasih že na enem ali dveh srečanjih. Sam postopek poteka na strankam bolj razumljiv in dostopen način ter zaradi svoje narave zmanjšuje sovražnost med strankami. Mediator ima pravico do nagrade in povračila stroškov, kot so določeni s tarifo. Slednjo vam je najverjetneje, skupaj z vabilom k postopku mediacije, posredovalo tudi sodišče in lahko natanko pogledate višino nagrad. Če se stranke ne sporazumejo drugače, nosi vsaka 'Informacija: 03/4225-100 svoje stroške (to so npr. potni stroški, stroški zastopanja po odvetniku) , skupne stroške mediacije (to so npr. nagrada in stroški mediatorja) pa nosijo po enakih delih. V sporih, v katerih je mediaci-ja brezplačna ali delno brezplačna, pa stranke nosijo le svoje stroške. Glede na podatke, kot ste jih navedli, in vrsto spora predvidevam, da bo v vašem primeru sodišče krilo nagrado mediatorja in njegove potne stroške za prve tri ure mediacije, vse stroške nadaljnjih ur mediacije in sklenjenega sporazuma oz. osnutka sporazuma pa stranke. O tem ste bili najverjetneje poučeni tudi s strani vašega odvetnika oz. samega sodišča in svetujem, da se za podrobnejše informacije ponovno obrnete nanju. Veliko podatkov o postopku mediacije lahko najdete tudi na spletnih straneh posameznih sodišč. PAVLA BOLNER BOLARIČ, dipl. univ. pravnica Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku. Predjedi malo drugače mešamo vse sestavine in začinimo s soljo in poprom. Piščančja pena v listnatem testu Sestavine: dvoje manjše piščančje prsi, 1 sveža manjša rdeča paprika, 1 čebula, 3 stroke česna, 3 do 4 jajca, sol, poper, listnato testo (1 zavitek) Priprava: Piščančje prsi narežemo in damo v me-šalnik. Prepražimo čebulo in česen, dodamo mesu ter solimo, popramo in dodamo eno jajce. Vse dobro zmiksamo. Nato dodajamo eno po eno jajce, da je zmes še lepo mazava. Drobno zre-žemo svežo rdečo papriko. Listnato testo razvaljamo, namažemo s peno in posujemo s papriko. Zavijemo v rolado, pred peko premažemo s stepenim jajcem in pečemo pri 180°C 30 minut. Z nazobčanim nožem narežemo na rezine. NL Foto: Simona Pompe Včasih je treba malo prevetriti ustaljene navade in poskusiti kaj drugačnega, morda tudi novega. Simona Pompe, strokovna učiteljica pouka kuharstva in strežbe v Šoli za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje, vam namesto že znane francoske solate predlaga testeninsko, zagotovo boste pripravili tudi okusno hobotnico in prepričali se boste, da lahko piščančje prsi uporabite še kako drugače kot za zrezke. Veselo na delo in dober tek! Hobotnica v solati (količine za 5 oseb) Sestavine: 1 kg hobotnic, 1 limona, 12 dag olivnega olja, poper, sol, 2 stroka česna, peteršilj, po potrebi vinski kis, sveži peteršilj. Priprava: Hobotnicam pri glavi izvlečemo črevo, odstranimo črnilo in jih dobro operemo. Potolčemo jih s kladivom. Položimo v kozico in prilijemo malo vode, dodamo nekaj plutovinastih zamaškov (plutovina pospešuje mehčanje). Dušimo, da se zmehčajo. Odstranimo zamaške in hobotnice v soku ohladimo. Ohlajene očistimo, narežemo na kolobarje, dodamo sol, poper, olje, kis, strt česen, sesekljan peteršilj. Solato mariniramo čez noč. Testeninska solata Sestavine: barvaste školj-kice (testenine), 20 dag svežega korenja, 1 mala čebula, 30 dag kislih kumaric, čiče-rika, pira, 10 dag graha, 20 dag sira, sol, poper, majoneza, sladka smetana, kisla smetana Priprava: Testenine skuhamo al dente, odcedimo in ohladimo. Korenje skuhamo in narežemo na majhne koc- kice. Skuhamo čičeriko (ki smo jo prej namočili) in piro ter ohladimo. Čebulo zelo na drobno nasekljamo, kisle kumarice narežemo na kockice in sir na paličice. Za preliv v enakem razmerju vzamemo majonezo, sladko in kislo smetano. Dobro pre- RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO! za uelLhe in male J' • / 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR 8 - 12 kg mesečno Dr. PIRNAT www.pirnat.si Dr. Pimatd.a.o.,Radagava 29, Maribor Podpisani-a naslov: Informacije: 03/4225-100 NftBOČlIlNi^ nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR |+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slov »dinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzavanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajna mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naročilnico poSljite na naslov: NT&RC d.o.o., PreSernova 19,3000 Celje ^^ _ Saj po novem letu bolj vitki bomo radiocelje.com Saj po novem letu boljše bo, smo razmišljali na prehodu iz starega v novo leto. Manj bomo zapravljali, nehali bomo kaditi ali piti, začeli telovaditi, zgubljati kilograme in še bi se našla kakšna zaobljuba, ki smo jo sprejeli pred dnevi. A še preden bomo obrnili prvi list na koledarju, bodo naše velike želje po poboljšanju povsem zbledele. Za vraga, bodimo vendar karakter in se res vzemimo v roke, spravimo s sebe vsaj kakšen odvečen kilogram. V pomoč pri tem nam bodo tudi zeliščne kure. Domači shujševalni čaji Slovensko ljudsko zdravilstvo priporoča precej čajev in čajnih mešanic za zmanjšanje telesne teže. Eden takšnih je denimo poparek iz plahtice (Alchemilla vulgaris) - z 1 litrom vrele vode poparimo pest posušene plahtice ter pijemo trikrat na dan po 1 skodelico čaja. Ali pa čajna mešanica iz njivske preslice (Equisetum arvense), plavice (Centaurea cyanus), plahtice, jagodovih listov (Fragaria ve-sca), brezovih listov (Betula pendula) in korenine repin-ca (Arctium lappa). 14 dni pijemo po 2 skodelici tega čaja na dan, zjutraj in zvečer, a ne med obroki. Obnese se tudi čajna mešanica iz bezgovih vršičkov, kolmeža (Acorus calamus), rmana (Achillea millefolium) in tavžentrože (Centaurium minus). Izjemno posrečena čajna mešanica za hujšanje je tudi mešanica iz regrato-ve (Taraxacum officinale) in korenine gladeža (Ononis spinosa), listov koprive (Ur-tica dioica) in breze ter cvetov črnega bezga (Sambucus nigra). Regratova korenina spodbuja presnovo v jetrih in izločanje žolča, vse ostale naštete rastline pa spodbujajo izločanje vode iz telesa. Težo lahko omilimo tudi s čajno mešanico iz koprive, brezovega listja, zlate rozge (Soli-dago virgaurea), močvirskega oslada (Filipendula ulmaria), kumine (Carum carvi) in kr-hlike (Rhamnus frangula). Piše: PAVLA KLINER Shujševalna kura s pomočjo zeliščnih čajev naj traja vsaj tri tedne. Jabolčni kis Simon Ašič je pri hujša-nju toplo svetoval uporabo domačega jabolčnega kisa. Pripravimo ga tako, da na grobo zrezana neškropljena zrela kisla jabolka damo na suho v posodo za 8 dni, da se sparijo. Posodo pokrijemo in ovijemo z odejo, nato jabolka zalijemo z mlačno vodo, ki jih mora prekriti. V ta namen jih obtežimo z deščicami. Pokrijemo jih še s platneno krpo ali gazo in jih imamo 3 tedne v toplem prostoru. Ko vzamemo 1 liter kisa iz posode, vanjo dolijemo enako količino vode. Proti debelosti vzamemo po vsakem obroku po 2 čajni žlički kisa, razredčenega v vodi, čaju, juhi ali kompotu. To naj traja vsaj dva meseca. Zeleni čaj, še posebej mate Raziskave, ki so jih opravili v zadnjih letih, so potrdile, da je zeleni čaj izjemno močen pospeševalec izgorevanja maščob. Med zelenimi čaji naj bi maščobo najbolje topil mate (Ilex paraguariensis). Kofein, ki ga vsebuje mate in zeleni čaji nasploh, pospešuje presnovo maščobnih kislin in je posledično v veliko pomoč pri hujšanju. Če se odpravljate v Argentino, Paragvaj, Urugvaj ali Brazilijo, je najbolje, da mate nabavite v deželah, kjer je doma. Vsi ostali pa ga lahko kupite tudi v čajnicah po večjih slovenskih mestih. Pripravimo ga navadno tako, da 1-2 žlički listov prelijemo s 150 ml vode, ki ima malce manj kot 100 stopinj Celzija in jih pustimo stati 3 minute, nato precedimo in pijemo. Mate čaj pospešuje presnovo BORZA DELA - INFORMACIJE NOVI TEDNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA ČISTILKA ■ M/Ž: DNEVNO ČIŠČENJE (POSLOVNIH IN DRUGIH PROSTOROV) SKLADNO Z DOLOČENIM OBSEGOM DEL, ZAHTEVAMI NAROČNIKA IN NAVODILI NADREJENEGA VODJE ENOTE ALI KONTROLORJA DELA, ČIŠČENJE SREDSTEV IN PRIPOMOČKOV PO KONČANEM DELU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1D.1.2D11: AKTIVA ČIŠČENJE D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA12F,1236TRZIN AVTOLIČAR AVTOLIČAR ■ M/Ž: SAMOSTOJNO IZVAJANJE VSEH, TUDI NAJZAHTEVNEJŠIH AVTOLIČARSKIH IN ENOSTAVNIH MEHANSKIH TER ELEKTRIČARSKIH DEL, IZVAJANJE MEŠANJA BARV TER ZAHTEVNIH LAKIRNIH OPRAVIL V SUŠILNIH KOMORAH, NEDOLOČEN ČAS, 5.1.2D11: AVTO CELJE TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE D.D., CELJE, IPAV-ČEVA UL.21, IPAVČEVA ULICA 21,3DDD CELJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VARILEC ■ M/Ž: VARJENJE NA CEVOVODIH IN NAFTOVODIH, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 14.1.2D11: ANKE, PROIZVODNJA IN MONTAŽA KOVINSKIH IN GRADBENIH KONSTRUKCIJ, D.O.O., KIDRIČEVA ULI-CA24B,3DDDCELJE STRUGAR - M/Ž: STRUŽENJE OBDELOVANCEV NA KLASIČNIH STRUŽNICAH, UPRAVLJANJE CNC STRUŽNIC, NEDOLOČEN ČAS, 5.1.2D11: VALJI, PROIZVODNJA VALJEV IN ULITKOV D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA3,322DŠTORE BRUSILEC -M/Ž: GROBO IN FINO BRUŠENJE VALJEV, NEDOLOČEN ČAS, 5.1.2D11: VALJI, PROIZVODNJA VALJEV IN ULITKOV D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3, 322DŠTORE SREDNJASTROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA ZAVAROVALNI ZASTOPNIK-SVETOVALEC PRODAJE - DELO V CELJU - M/Ž: SVETOVANJE STRANKAM, TRŽENJE ZAV.PRODUKTOV, PRIDOBIVANJE TERMINOV, PRIPRAVA IZRAČUNOV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 16.1.2D11: GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA, KOMEN-SKEGAULICA4,1DDDLJUBLJANA ELEKTRIKAR ENERGETIK ELEKTROINŠTALATER IV - M/Ž: UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE VSEH SVETLOBNIH NAPRAV NA ODRU, PRIPRAVLJANJE IN USMERJANJE REFLEKTORJEV NA PREDSTAVAH IN VAJAH, ZAPISOVANJE LUČI ZA VSAKO UPRIZORITEV, OBČASNO DELO NA REGULATORJU, PRIPRAVLJANJE SVETLOBNIH NAPRAV ZA PREVOZ, MONTAŽA SVETLOBNIH NAPRAV NA GOSTOVANJIH, PO POTREBI UPRAVLJANJE Z VIDEO NAPRAVAMI, IZVAJANJE DEL V SKLADU S PREDPISI O VARNOSTI PRI DELU IN POŽARNE VARNOSTI, SKRB ZA MANJŠA VZDRŽEVALNA DELA V HIŠI, DRUGA DELA PO NALOGU NADREJENIH. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.1.2D11: SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE, GLEDALIŠKI TRG 5,3DDD CELJE FRIZER FRIZER - M/Ž: FRIZERSKE IN BRIVSKE STORITVE, NEDOLOČEN ČAS, 5.1.2D11: CEP, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., GOSPOSKA ULICA 32,3DDDCELJE ŠIVILJA ŠIVILJA - M/Ž: ŠIVANJA IN PRODAJA ZAVES, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.1.2D11: GORO TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., PARTIZANSKA CESTA 23,2DDD MARIBOR NATAKAR NATAKAR - M/Ž: STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.1.2D11: TRGOVINA IN TRANSPORT JASNAGRČARS.P.,ZAGATA4,3DDDCELJE EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - DELO NA PODROČJU CELJA - M/Ž: SKLEPANJE AVTOMOBILSKIH, PREMOŽENJSKIH, ŽIVLJENJSKIH IN NALOŽBENIH ZAVAROVANJ PRI V VEČINI V NAPREJ ZNANIH STRANKAH., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 15.1.2D11: PRIMA MARKETING PARTNER, ZAVAROVALNA ZASTOPNIŠKA DRUŽBA, D.O.O., DUNAJSKA CESTA 56, 1DDDLJUBLJANA UNIVERZITETNAIZOBRAZBA DIREKTOR JAVNEGA ZAVODA ZGODOVINSKI ARHIV CELJE - M/Ž: VODENJE JAVNEGA ZAVODA, DOLOČEN ČAS, 6D MESECEV, 15.1.2D11: MINISTRSTVO ZA KULTURO, MAISTROVA ULICA ID, 1DDD LJUBLJANA PROFESOR DEFEKTOLOGIJE ZA SLU-ŠNOINGOVORNOMOTENE LOGOPED - M/Ž: OPRAVLJANJE DEL IN NALOG NA PODROČJU DELA Z OTROKI S POSEBNIMI POTREBAMI, NEDOLOČEN ČAS, 6.1.2D11: ZDRAVSTVENI DOM CELJE,GREG0RČIČEVAULICA5,3DDDCELJE UE LAŠKO KLJUČAVNIČAR IZDELOVALEC HLADILNIH AGREGATOV-M/Ž: STROJNA VEZAVA AGREGATSKIH, ČRPALČNIH IN DRUGIH SKLOPOV V DELAVNICI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2D.1.2D11: EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGRE-VANJED.0.0.,BREZN07A,327DLAŠK0 IZDELOVALEC HLADILNIH AGREGATOV - M/Ž: STROJNA VEZAVA AGREGATSKIH, ČRPALČNIH IN DRUGIH SKLOPOV V DELAVNICI, NEDOLOČEN ČAS, 2D.1.2D11: EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGRE-VANJED.0.0.,BREZN07A,327DLAŠK0 UPRAVLJALEC STROJEVV PROIZVODNJI KABELSKIH POLIC IN PANELOV- M/Ž: NAMEŠČA IN UPRAVLJA S STROJI ZA PROIZVODNJO PROGRAMA KABELSKIH POLIC IN OBROB, MENJAVA ORODIJ IN STISKANJE NA EKSCENTRIČNI STISKALNICI, MENJAVA PLOČEVINE NA PROFILIRNI LINIJI, RAZREZ PLOČEVINE, BRIZGANJE POLIURETANSKE PENE GLEDE NA IZDELANE TABELE, SNEMANJE PANELOV IZ ORODIJ, ČIŠČENJE PANELOV..., NEDOLOČEN ČAS, 2D.1.2D11: EHO ELEKTRIKA, HIADILNIŠTVO, OGREVANJE D.0.0.,BREZN07A,327DLAŠK0 UPRAVLJALEC STROJEVVPROIZVODNJIKABELSKIH POLIC IN PANELOV - M/Ž: NAMEŠČA IN UPRAVLJA S STROJI ZA PROIZVODNJO PROGRAMA KABELSKIH POLIC IN OBROB, MENJAVA ORODIJ IN STISKANJE NA EKSCENTRIČNI STISKALNICI, MENJAVA PLOČEVINE NA PROFILIRNI LINIJI, RAZREZ PLOČEVINE, BRIZGANJE POLIURETANSKE PENE GLEDE NA IZDELANE TABELE, SNEMANJE PANELOV IZ ORODIJ, ČIŠČENJE PANELOV..., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2D.1.2D11: EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGRE-VANJED.0.0.,BREZN07A,327DLAŠK0 ELEKTROMONTER SERVISER HLADILNE TEHNIKE - M/Ž: IZVAJANJE SERVISNIH POSEGOV IN VZDRŽEVALNIH DEL NA HLADILNIH SISTEMIH IN HIADILNICAH, IZVAJANJE POSKUSNIH OBRATOVANJ, POUČEVANJE UPORABNIKOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2D.1.2D11: EHO ELEKTRIKA, HIADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZN07A,327DLAŠK0 SERVISER HLADILNE TEHNIKE - M/Ž: IZVAJENJE SERVISNIH POSEGOV IN VZDRŽEVALNIH DEL NA HLADILNIH SISTEMIH IN HIADILNICAH, IZVAJANJE POSKUSNIH OBRATOVANJ, POUČEVANJE UPORABNIKOV, NEDOLOČEN ČAS, 5.1.2D11: EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 327DLAŠKO DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT(VS) DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT - M/Ž: IZVAJANJE TERAPIJE, NEDOLOČEN ČAS, 8.1.2D11: THERMANA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA6,327DLAŠKO DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLO-ŠNEMEDICINE ZDRAVNIK - M/Ž: ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE ALI ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO. DELO ZDRAVNIKA V AMBULANTI SPLOŠNE MEDICINE, NEDOLOČEN ČAS, 3D.1.2D11: ZDRAVSTVENI DOM RADEČE, ULICA OF 8, 1433 RADEČE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PEDIATRIJE ZDRAVNIK SPECIALIST PEDIATRIJE - M/Ž: DELO ZDRAVNIKA V SPECIALISTIČNI AMBULANTI, NEDOLOČEN ČAS, 3D.1.2D11: ZDRAVSTVENI DOM RADE-ČE,ULICA0F8,1433 RADEČE UE MOZIRJE NIRAZPISANIH PROSTIH DELOVNIHMEST UE SLOVENSKE KONJlČĚ" STROJNI MEHANIK "VZDRŽEVALEC - M/Ž: OPRAVLJANJE ENOSTAVNIH IN ZAHTEVNEJŠIH VZDRŽEVALNIH DEL SODOBNE STROJNE IN ELEKTRO OPREME. OPRAVLJANJE PODOBNIH DEL PO NAVODILU NADREJENEGA V OKVIRU POKLICA IN DELOVNE USPOSOBLJENOSTI." NEDOLOČEN ČAS, 1D.1.2D11: SWATYCOMET D.O.O.: SWATYCOMET D.O.O., POSLOVNA ENOTA SPE FLEX SC,T0VARNIŠKACESTA5,3214ZREČE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VOZNIK - STROJNIK - M/Ž: VOZNIK TOVORNJAKA C, E KATEGORIJE IN STROJNIK, NEDOLOČEN ČAS, 6.1.2D11: KLAS TRGOVSKO IN TRANSPORTNO PODJETJE D.O.O., TEPANJE 71 A, 321D SLOVENSKE KONJICE EKONOMIST ZA DENARNIŠTVO, FINANCE, RAČUNOVODSTVO RAČUNOVODJA - M/Ž: VODENJE POSLOVNIH KNJIG IN EVIDENC, SODELOVANJE PRI PRIPRAVI POSLOVNIH NAČRTOV, PRIPRAVA LETNIH POROČIL IN ZAKLJUČNEGA RAČUNA, ZBIRANJE, UREJANJE IN PRIPRAVLJANJE PODATKOV ZA ANALIZO FINANČNEGA POSLOVANJA, OBRAČUN PLAČ IN DRUGIH STROŠKOV DELA, OBRAČUN DAVKOV IN PRISPEVKOV, USKLAJEVANJE TERJATEV IN OBVEZNOSTI, PRIPRAVA INTERNIH NAVODIL IN INVENTURE, POSREDOVANJE PODATKOV DRUGIM INŠTITUCI-JAM, FINANČNA IN RAČUNOVODSKA OPRAVILA ZA ZUNANJE UPORABNIKE, NEDOLOČEN ČAS, 9.1.2D11: ZAVOD ZA ŠPORT SLOVENSKE KONJICE, ŠOLSKA ULICA3A,321DSLOVENSKEKONJICE DOKTORMEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE OZ. DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž: VSA DELA ZDRAVNIKA, NEDOLOČEN ČAS, 7.1.2D11: ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE, MESTNI TRG 17,321D SLOVENSKE KONJICE UE Šentjur pri celj'U~ KMETIJSKI TEHNIK ZA KMETIJSKO MEHANIZ. MEHANIK KMETIJSKIH STROJEV - M/Ž: SERVISIRANJE IN POPRAVILO KMETIJSKE MEHANIZACIJE, PRETEŽNO TRAKTORJEV, DIAGNOSTICIRANJE PROBLEMOV IN ODPRAVA., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 27.1.2D11: KMET STROJ PODKRAJŠEK ANTON S.P., PONIKVA12B,3232 PONIKVA UNIVERZITETNAIZOBRAZBA "STROKOVNI DELAVEC ZA JAVNA POOBLASTILA - M/Ž: OPRAVLJA NAJZAHTEVNEJŠE NALOGE, KI POMENIJO UGOTAVLJANJE DEJANSKEGA STANJA, VODI POSTOPKE, ODLOČA O PRAVICAH IN OBVEZNOSTIH, SVETUJE V POSTOPKU, IZVAJA UKREPE, IZVRŠUJE ODLOČBE, SODELUJE Z ZUNANJIMI INŠTI-TUCIJAMI PRI VODENJU POSAMEZNIH POSTOPKOV, VODI EVIDENCE, ZBIRKE PODATKOV, DOKUMENTACIJO, PRIPRAVLJA POROČILA", DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.1.2D11: CENTER ZA SOCIALNO DELO ŠENTJUR PRI CELJU, ULICA DUŠANA KVEDRA 11, 323DŠENTJUR UE ŠMARJE PRI JELŠAH~ NEZNAN NAZIV VOZNIK - M/Ž: VOŽNJA V MEDNARODNEM PROMETU AVSTRIJA-ITALIJA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 7.1.2D11: STRUNA TRANSPORT ROMAN STRUNA S.P., ZGORNJA KOSTRIVNICA 25,3241 PODPLAT SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA MONTAŽA SENČIL - M/Ž: IZDELAVA IN MONTAŽA SENČIL IN ROLET ZA OKNA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.1.2D11: ROLETE IVAN POVÁLEJ S.P., TUN-C0VEC 15,325DR0GAŠKASIATINA EKONOMSKI TEHNIK TAJNIK - M/Ž: IZBRANI KANDIDAT BO NA DELOVNEM MESTU ODGOVOREN ZA: PISNO, TELEFONSKO IN ELEKTRONSKO KORESPONDENCO, VODENJE PRISOTNOSTI ZAPOSLENIH, USKLAJEVANJE SESTANKOV IN KOORDINACIJO SLUŽBENIH POTI, SPREJEM GOSTOV, NAROČANJE PISARNIŠKEGA MATERIALA, REZERVACIJE LETALSKIH VOZOVNIC IN HOTELSKIH STORITEV, OSTALA ADMINISTRATIVNA IN TAJNIŠKA DELA TER DELA PO NAVODILU NADREJENIH. DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 6.1.2D11: ADECCO H.R. D.O.O.: ADECCO H.R. D.O.O., PE CELJE, ULICA XIV. DIVIZIJE6,3DDDCELJE DIPLOMIRANI DELOVNI TERAPEVT (VS) DIPLOMIRANI DELOVNI TERAPEVT - M/Ž: UGOTAVLJANJE FUNKCIONALNIH IN PSIHOFIZIČNIH ZMOŽNOSTI STANOVALCEV IN PRIPRAVA INDIVIDUALNIH PROGRAMOV, NAČRTOVANJE IN PRIPRAVA TER IZVAJANJE DELOVNO TERAPEVTSKIH STORITEV, IZVAJANJE, SPREMLJANJE IN ANALIZA UČINKOV FUNKCIONALNE IN ZAPOSLITVENE DELOVNE TERAPIJE, EVIDENTIRANJE IN DOKUMENTIRANJE STORITEV..., DOLOČEN ČAS, 8.1.2D11: COMETT DOMOVI D.O.O.: COMETT DOMOVI D.O.O., PODRUŽNICA PEGAZOV DOM, CELJSKA CESTA 11,325D ROGAŠKA SLATINA UE VELENJE ~ SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA POMOČ V STREŽBI - M/Ž: STREŽBA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.1.2D11:TIRSTRŽENJE, INŽINIRING, RAČUNALNIŠKE IN RAČUNOVODSKE STORITVE D.0.0.,K0TLJE 152,2394 K0TLJE VARNOSTNIK - DELOVNO MESTO V VELENJU - M/Ž: VAROVANJE LJUDI IN PREMOŽENJA, VARNOSTNIK/ VARNOSTNICA, DOLOČEN ČAS 31.1.2D11, 8.1.2D11: PODJETJE ZA VAROVANJE PREMOŽENJA VARNOST KOPER D.O.O., FERRARSKA ULICA ID, 6DDD KOPER -CAPODISTRIA EKONOMSKI TEHNIK RAČUNOVODJA - M/Ž: SAMOSTOJNO VODENJE RAČUNOVODSTVA ZA VEČ PODJETIJ IN DRUGIH PRAVNIH OSEB, SESTAVLJANJE LETNIH IN MEDLE-TNIH BILANC ZA POTREBE PODJETJA IN ZAKONSKO POROČANJE, IZVAJANJE MESEČNIH POROČIL ZA DDV, SESTAVA DRUGIH MESEČNIH IN OBČASNIH POROČIL, KNJIŽENJEVSEH POSLOVNIH DOGODKOV, KONTROLA IN IZVAJANJE PLAČIIÍIEGA PROMETA, KONTROLA IN KNJIŽENJE TRR, KONTROLING, VODENJE KADROVSKIH EVIDENC IN OBRAČUN PLAČ, IZVAJANJE PLAČIL, DRUGE NALOGE PO NAVODILU DIREKTORJA, ORGANIZACIJA RAČUNOVODSKIH IN KNJIGOVODSKIH DEL, POZNAVANJE RAČUNOVODSKIH PROGRAMOV - PROGRAM MINIMAX IN TIC-COMTRON, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 16.1.2D11: MAROMI, TRGOVINA IN POSREDNIŠTVO, D.O.O., PREŠERNOVACESTA9A,332DVELENJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA VODJA PROJEKTOV - M/Ž: VODENJE IN UPRAVLJANJE TEHNIČNIH VSEBIN IN PROJEKTOV PODJETJA IZVAJANJE AKTIVNOSTI IN NALOG ENERGETSKEGA MENEDŽMENTA PRIPRAVA, IZVAJANJE IN VODENJE PROJEKTOV IZ PODROČJA UČINKOVITE RABE IN OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE: (I) IZVAJANJE ENERGETSKIH PREGLEDOV, (II) PRIPRAVA PROJEKTOV RACIONALIZACIJE PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE, (III) PRIPRAVA PROJEKTOV RACIONALIZACIJE TOPLOTNE ENERGIJE (PRIPRAVA PROJEKTOV ZA IZKORIŠČANJE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE KOT NPR. SONČNE ELEKTRARNE, BIOMASA DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.1.2D11: ADESCO MENEDŽMENT, INVESTICIJE IN MARKETING ZA ENERGETSKO ZANESLJIVOST IN KONKURENČNOST D.O.O., KOROŠKA CESTA 37 A, 332D VELENJE UE ŽALEC ~ SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA NATAKAR - M/Ž: STREŽBA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.1.2D11: LIDIJA REPAS, S.P.: PE KRALJEVA OKREPITEV, LIDIJA REPAS, S.P., POLZELA11B,3313 POLZELA VOZNIKTOVONRJAKA - M/Ž: VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.1.2D11: AVTOPREVOZNIK STOJAKOVIČ B0RISLAVS.P.,LIB0JE42,33D1 PETROVČE KERAMIČAR - M/Ž: SAMOSTOJNI KERAMIČAR, PRENOVA KOPALNIC, SAMOSTOJNA SLIKOPLESKAR-SKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3D.1.2D11: FELIX, JURIJ OCEPEK, S.P., BREG PRI POLZELI 22, 3313 POLZELA INŽENIR STROJNIŠTVA KOMERCIALIST- M/Ž: PREVZEMANJE IN OBDELAVA POVPRAŠEVANJ, PRIPRAVA PONUDB, PRIPRAVA NAROČIL, STROKOVNO SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA BLAGA ZA DOSTAVO, ADMINISTRACIJA, UREJANJE DOKUMENTARNEGA IN ARHIVSKEGA GRADIVA, VODENJE EVIDENC, UREJANJE BAZ PODATKOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 4.1.2D11: M 6 K SEIBERT, ZUNANJA TRGOVINA IN ZASTOPANJE, D.0.0.,ZABUK0VICA47D,33D2GRIŽE KINO mmm Spored 4. in 5. 1. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Gremo mi po svoje - komedija 17.00, 19.10 Harry Potter in Svetinje smrti, 1. del - domišljijska pustolov. 15.50 Megaum - animirana družinska pustolov. , sinh. , 3D 16.20 Megaum - animirana družinska pustolov. , sinh. 16.00, (18.10 torek) Draga, počakaj, sem na poti - komedija 16.40, 18.50, 21.00 Zgodbe iz Narnije, 3. del - domišljijska pustolov. , 3D 20.20 Zgodbe iz Narnije, 3. del - domišljijska pustolov. 16.05 Paranormalno 2 - grozljivka 21.15 Tron: Zapuščina 3D - akcijska ZF-pustolov. 18.30, 21.10 Življenje, kot ga poznaš - romantična komedija 18.35, 21.05 Njuna družina - komedija 15.10, 16.15, 17.20, 18.25, 19.30, 20.40, 21.40 Spusti me k sebi - grozljivka 19.00, 21.30 Samova pustolovščina - animirana družinska komedija, sinh. 3D (18.00 sreda) krožek bo vodila Sonja Bercko 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku pripoveduje Romana Bonno 20.00 Zdravilišče Laško_ Albanija potopisno predavanje SREDA,5.1. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku, Celje Hop v pravljico gledališka predstava dijakov Gimnazije Lava 17.00 Knjižnica Rogatec Ura pravljic za najmlajše poslušanje in ilustriranje pravljic 17.00 Knjižnica Velenje Prav poseben dan; Zmajček in Trmica pravljično uro bo vodila Metka Pivk Srdič 18.00 Knjižnica Rogatec Bralna značka za odrasle pogovor o prebranih knjigah in knjižnih novostih 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ura pravljic za najmlajše poslušanje in ilustriranje pravljic 18.30 Cerkev sv. Danijela Celje Božični koncert ženski pevski zbor KUD Ljubečna 19.00 Savinov likovni salon Žalec 19.00 Don Boskov center Celje Razumeti in preprečiti motnje hranjenja predavanje za starše Darje P. Kodrun, univ. dipl. psih 19.00 Zdravilišče Laško BEORDEK!!: VODNIK T0REK!4.1. 10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju demonstracija obrtnika frizerja Vinka Tajnška 10.30 Knjižnica Velenje Bralni krožek in komunikacija za seniorje 10.00 Knjižnica Rogaška Slatina Klepet ob kavi o branju, knjigi in še čem predstavitev novih knjig in izmenjava priporočil o branju 16.00 Knjižnica Šoštanj Tačka čarovniška mačka ure pravljic za otroke od 3. leta dalje; pripoveduje Marjetka Blatnik Miha Štrukelj odprtje razstave likovnih del akademskega slikarja Zdravljenje z bioenergijo zdravstveno predavanje 19.19 Knjižnica Velenje Narava brez meja o kolesarjenju po poteh nekdanje železne zavese, predava mag. Andrej Zaman 19.30 SLG Celje F. Durrenmatt: Obisk stare gospe tragična komedija; gostovanje SNG Nova Gorica 19.30 Občina Šentjur Z besedami o politiki predstavitev Zbornika 2010 Literarnega društva Šentjur 19.30 Dom kulture Velenje Zločin in kazen drama Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana iiiniiniif.novitednik.com H!TRO NAROCiTE NOVI nDNIK Dvakrat na teden, ob torkih in petkiii, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. I Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej; | S 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, J 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. 1 íetníu^ 2011