Amerikanci napadajo japonske podmornice ob havajskem obrežju. JAPONCI IMAJO OGROMNE IZGUBE »gs AMERIŠKA.....If DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^ SLOVENIAN MORNING p ~ W LANGUAGE ONLY ' AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER ' 291 CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, DECEMBER 15, 1941 LET0 XLIV- ~ V0L- XLIV ___ _____________.__ - ■ — loskva vesela zmag nad Nemci __ ^vnem mestu so se vrstili slavnostni pohodi de-Wcev, ki so demonstrirali za skrajni napor Proti umikajočim Nemcem. Rusi so iztrgali Nerncem 70 vasi južno od Leningrada. , Widon, 18. dec. — Vesti o porazu Hitlerjeve armade sever-l!1 južno od Moskve so dale povod danes številnim veselim de-?!tracijam v ruskem glavnem mestu. Za umikajočimi Nemci pravcata sibirska zima in pa ruska armada, ki preganja ^ novimi silami. ' Moskve se tudi poroča, da armada iztrgala Nem-, Vasi v pohodu od mesta 'J1)a- južnovzhodno od Lenin-jj" ^usi so na tem, da strejo j silo, ki ogroža Lenin- . 10 iz Moskve poroča, da so 'avci v Moskvi zbirali po . ^estu v demonstracije, s t l11' so se navduševali za produkcijo, s katero i pognali Nemce iz Rusije je minila nevarnost za ^e vesti tudi zatrjujejo, da a konjenica pognala Nem- ce 18 m'lj nazaj v okraju Jelec, • 210 milj južno od Moskve ter ■ vzela 30 mest in vasi. United Press, časopisna agen-1 1 tura, poroča, da so se smeli an-j " gleški in ameriški časnikarski1 poročevalci zopet vrniti v Mos-| ) levo. To je prvič od 15. oktobra, j ) da so smeli poročevalci oditi iz ; ; Kujbiševa, kamor se je bila pre-i selila ruska vlada. 1 Nemški radio je pripovedoval ! narodu, da napredovanje ruske ■ armade ni posebno veliko in kjer se je nemška armada umaknila, : se je to zgodilo samo iz strategi-- čnih ozirov. 'tike vojne in druge vesti — Vrhovno povgeljstvo naznanja, da je japonski C P°greznil v bližini Filipinov neko ameriško podmornico. * * * ,!alboa, C. z. — Ameriški bombnik je treščil v neko bara- !fiet oseb in jih ranil 10. * * * ..... ■. ■ ^Aff DIEGO, CAL. — Mornariški tajnik'Frank Knox se je . s°boto s kratkega obiska na Havajih in se je takoj podal Irigton, da poroča predsedniku Rooseveltu. * tf * ŠVICA. — Italijanski kralj Viktor Emanuel je pode-^cescu Paecelli, bratu papeža Pija XII. naslov princ na| °čilo Benito Mussolinija. * * * ' E\V YORK. — Radio iz Moskve poroča, da so grški četniki i' nek italijanski pehotni polk in jih veliko pobili. Po vsej. Se vrše spopadi med domačini in Italijani. * * * YORK. — Radio iz Evrope poroča, da je na češkem || v zrak neka tvornica smodnika. Dalje, da so Nemci usmrti-°seb v Poznanju na Poljskem in na Nizozemskem. * * S' k?^DON. — V noči od petka na soboto so angleški in nizo-^ rušilei potopili v Sredozemskem morju tri italijanske IV. * * * |PSHINGTQN. — Poljska vlada je obvestila ameriško vla- ^obstoji od 11. decembra vojno stanje med Poljsko in Ja-j * * * Ih^LlN. — Uradni radio naznanja, da so se v nedeljo selil abinetni uradniki hrvaške vlade in da bo Hrvaška v krat- J ^Povedala vojno Zed. državam. * * * — Tri bombe so zadele nemški transportni par-L. Norveški obali v pondeljek zjutraj. Ladja je eksplodirala ni'a v valovih. # * # f^W YORK. — Radio iz Londona poroča, da odhajajo mad- 6 Motorizirane čete iz ruske fronte domov. # * * ^W YORK. — Ameriška tajna policija je prijela italijan-princa Alessandro Torlonia, ko je nameraval oditi iz Zed. ' speljali so ga na Ellis Island. * # * ^HN, ŠVICA, 14. dec. — Iz Rima se poroča, da je bilo pri ihtavi v Trstu, kjer se je zagovarjalo 60 oseb radi zarote proti V^i vladi, obsojenih 9 Slovencev na smrt. 48 jih je bile . 6nih v ječo od 3 do 30 let, trije so bili pa oproščeni. * ^Mpanja za varnost na cestah ^ h J Vtv. budo župana Lauscheta v Clevelandu posebna ;i)fJjStlla kampanja, pri kateri % eri1 sodeluje policijski od-' V Geslo te kampanje je: ^v^te vljudnost naj pome-\i Pažnje za varnost na ce-sicer. Jl> pešci in vozniki so pro. HL^j sodelujejo. Pešci so 'i na i Vinrln holi nn.nl i ivi. kadar gredo preko ceste. Naj ! gredo preko ceste samo tam, kjer je za to odločen prostor. Apelira se pa tudi na voznike, naj bodo posebno pazljivi. Naj pomnijo, da imajo tudi pešci svoje pravice in da cesta ni samo za avtomobile, ampak je tudi za . ljudi, ki hodijo peš. Vsak naj i stori svojo dolžnost in manj bo , prometnih nezgod. NOVI GROBOVI j, Mary Pižem j i Po kratki bolezni je za srčno _ hibo umrla dobro poznana rojakinja in pionirka Mary Pižem, rojena Bostjančič, stara 68 let. Doma je bila iz Meniške vasi, fara Toplice pri Novem mestu, odkoder je prišla v Cleveland pred 50 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga1 Josepha, ki se nahaja že več časa v bolnišnici, tri sinove: Anton, John in Michael, tri hčere: Mary Benevol, Ana Maver in Frances, brata Franka, ki živi v Glencoe ,0., več vnukov in drugih sorodnikov. Pokojna je bila dobra in skrbna mati svoji družini in ustanoviteljica fare sv. Vida. Bila je članica društva Carniola Hive, št. 493,1 sv. Neže, št. 139 C. K. of O. in! Oltarnega društva fare sv. Vida. Pogreb bo v sredo zjutraj ob devetih v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo iz Zakrajškovega ■ ~ pogrebnega zavoda, 6016 St.'.A Clair Ave. Naj ji bo ohranjen blag spomin, preos.talim naše sožalje. Anton Zagorc V soboto popoldne je umrl v 11 Cleveland State bolnišnici An- ^ ton Zagorc, star 46 let. Stano- ri val je na 902 E. 137. St. Doma g je bil iz Doljne Prikope pri Št. ^ Jerneju, odkoder je prišel v Ameriko pred 30 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Ag- ^ nes, rojeno Sodja, tri sinove: c: Stanley, Frank in Ma^hew, tri YJ hčere: Lillian, Anna, pomočena ^ Hutton in Agnes, poročena Kri- r< vec, brata Johna, v stari domo-vini pa tri sestre: Mary, Uršulo in Terezijo ter brata Jožeta in 15 Karla. Bil je član društva E Kras, št. 8 SDZ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:30 iz Svetko- S' vega pogrebnega zavoda, 478 c E. 152. St. v cerkev Marije Vne- 5< bovzete in potem na Kalvarijo. 11 Naj počiva v miru, preostalim r sožalje. z M at hew Fudorič V soboto je izgubil življenje s v avtni nezgodi mladenič Mat- s I thew Fudorič, rodom iz Hrvat- t ske. Nesreča se je pripetila v d koliziji s poulično železnico na r Harvard Ave. Pokojni je bil s star 31 let, rojen v selu Venac, občina Barlovič. Eno leto je bil star, ko ga je mati prinesla v ^ Ameriko. Bil je član društva ' sv. Josipa, št. 99 HBZ. Zapu- c šča starše, brata Josipa, sestre Dorothy Perich, Ano Nickoff, Mary in Barbaro. Truplo leži v i Grdinovem, pogrebnem zavodu, i Pogreb bo v sredo zjutraj, ob devetih v cerkev sv. Pavla na 40. cesti in potem na Kalvarijo. Luban Djakovich 1 V petek večer je nenadno umrl Luban Djakovich, star 58 • let, doma iz Hrvatske, selo De-. lisni, kotar Benkovac. Bil je vdovec in je živel na W. 20. St. Truplo leži v Grdinovem po-i grebnem zavodu, 1053 E. 62. St. i Pogreb bo v torek popoldne ob 3 j eni v srbsko cerkev sv. Save in na rusko pokopališče. Anton Ponikvar Danes zjutraj ob dveh je umrl za srčno napako Anton Ponikvar, star 60 let, stanujoč j na 966. E. 141. St. Pogreb bo iz r hiše žalosti pod vodstvom Zakrajškovega pogrebnega zavo-3, da. Cas pogreba še ni določen. ij -o—-- ji Newburžani imajo srnjaka 10 Frank Sirk .je privriskal iz ;a Pennsylvanije z ogromnim sr-ij njakom. Dal bo pečenko (srnjak >0 ne Sirk) za večerjo, ki jo bo pri-\ redil Rainbow Hunting klub. Amerikanci so potopili Japoncem zopet 4 ladje To je zrakaplovno pristanišče Hickam na Havajih, katerega so Japonci bombardirali v nedeijo 8. decembra in uničili mnogo letal. ! Ameriški avijatičarji so se izkazali pri Japonskem napadu na Havaje Washington. — Vojn: oddelek naznanja, da se je pri nenadnem napadu japonske zračne sile na Havaje ameriško letalstvo izkazalo s tako hrabrostjo, da bo to za večno zapisano v analih ameriške armade. Dasi so bili Japonci v veliki premoči, pa so se zagnali ameriški zrakqplovci proti Japoncem s tako drznostjo in brezprimernim junaštvom, da so sklatili več kot 20 japonskih letal nad Havaji. \ i---- Za izredno hrabrost je bilo od- ^ likovanih šest ameriških avijati- . carjev in sicer: por^nik Taylor l iz Hominy, Okla., poročnik r Welch iz Wilmington; Del., po- * ročn:'k Sanders iz Fort Wayne, Ind.; poročnik Sterling iz Hart- ^ ford, Conn., poročnik Rasmussen ^ iz Boston, Mass., poročnik Brown iz Amarillo, Tex. Poročilo vojnega oddelka opi- ^ suje, kako se je teh šest avijati- ( čarjev zapodilo proti japonskim letalom in bombnikom, kjer so uničevali japonska letala. Po- , ročnika Taylor in Welch sta se s zagnala v skupino 6 japonskih 1 letal, jih izstrelila, štiri, a dva ' sta jima ušla. Welch je takoj 1 sarcat napadel dva japonska le- , tala in oba poslal proti tlom. Po- J dobno so se obnesli vsi gori ime- i novani, ki so bili prvič v boju s sovražnimi letali. -o- Nov grob v domovini Mrs. Helen Perlin iz 1974 E. 221. St. Euclid, O. je dobila iz domovine žalostno vest, da je 17. oktobra umrla v Ratečah pri Kranjski gori ljubljena mati Marija Kavalar, roj3 Kirstajn, v častitljivi' ; starosti 81 let. Doma zapuščajo veliko sorodnikov, tukaj pa hčeri Helen Perlin in Antonio Šep:c, 'sestrično Mrs. Jer-co Piškur v Lorainu in nečaki-i njo Mrs. Urško Sepic. Naj bo [ blagi materi rahla domača gru-- da, preostalim pa izrekamo naše > iskreno sožalje. Pri banketu umrl Ko je bil včeraj popoldne po-. klican k besedi pri banketu ob j priliki 40 letnice fare sv. Lov-i renca, je spregovoril par besed in se zgrudil 82 letni bivši pred. sednik American Steel & Wire e Co., A. W. Hitz, "naklon jen i Slovencem, zlasti pa cerkvi sv. c Lovrenca. Dr. Oman, ki je bil z navzoč, je priskočil na pomoč, to. ,- da vsa pomoč je bila zaman, G. i- kanonik Oman mu je podal sv. i. zakramente za umirajoče. Pobiranje asesmenta Tajnica društva sv. Marije z Magdalene, št. 162 KSKJ bo f- nocoj od 6 do 7:15 v spodnjih k prostorih stare šole sv. Vida v i- svrho pobiranja asesmenta in drugih društvenih zadev. Vse mesto San Francisco J lahko izselijo, če bo potreba nanesla b San Francisco, Cal.—Koncil ^ za civilno obrambo je izdelal ^ načrt, po katerem se lahko iZse- ^ li v najkrajšem času vseh 680,- 000 prebivalstva, če bo t6 po- u trebno. Mesto so razdelili v ^ 1.100 precinktov in vsak teh bo , delal natančno po načrtu, če bo, ^ treba izprazniti mesto. ^ Mesto je imelo zadnji tedqn n štiri poskuse, v katerih je bilo j, mesto v popolni temi. Vse je v delovalo natančno in brez hibe, v poroča policija. -o--j Bolgarija je napovedala i vojno Zed. državam Berlin, 13. dec. — Danes sta napovedali vojno Zed. državam Madžarska in Bolgarija. To je i zdaj prvič, da je Bolgarija sto- ^ pila aktivno v vojno, čeprav je x zasedena od nemških čet že od J aprila. Bolgarija je bila edina ( nemška zaveznica na Balkanu., A ki se dejansko ni dozdaj udele- ( žila vojne. Madžarska je izročila vojno ! napoved Zed. državam ameri- 1 škemB poslaniku in sicer radi vojaško pogodbe, ki jo je sklenila z osiščem. 1 Bolgarija pa pravi, da se ji je godila krivica v mirovni po- ! godbi po prvi svetovni vojni in da mora zdaj stopiti na stran osišča . -o- ) Zaroka Mr. in Mrs. Martin Hrovat iz 4084 E. 144. St. naznanjata, da - se je zaročila njiju hčerka e Mary z Mr. Charles Tekauči-i čem, sinom Mr. in Mrs. Thomas '. Tekaučič iz 3519 E. 78. St. Bilo .1 srečno. Letna seja Slavčkov r. Jutri večer ob osmih se vrši '. glavna letna seja Slavčkov, staro poslopje SND, soba št. 4. Tukaj se bo odločilo, ako zbor e nadaljuje z aktivnostjo, ali >0 preneha. Slavčki so pri volji h vztrajati, ako bodo starši stori-v li svojo dolžnost. Pridite k seji !n vsi starši in oni, ki ste pripravljeni vpisati svoje otroke v zbor. Nemci so usmrtili 100 J' oseb v Franciji New York. — Evropske radij- t ske postaje naznanjajo, da so -1 Nemci zopet pričeli novo gro- z zodejstvo v Franciji. Usmrtili so 100 francoskih talcey in ukazali, da morajo francoski Judje plačati en bilijon frankov kazni. v Poroča se tudi, da bodo začeli 11 "n Nemci, v kratkem seliti Jude iz Francije nekam proti vzhodu. " Te najnovejše nemške odred- ^ be imajo dvojni namen, 1) da zatro sabotažo in teror, ki se po- ! raja vedno v večji meri po Fran- } ciji proti nacijem in 2) da izvedejo svoj pogon proti Judom. Teh 100 oseb, ki so jih Nemci usmrtili v Parizu so najbrže oni l talci, ki so bili določeni za ekse- | kucijo pred šestimi tedni. Takrat se je dvignil po Franciji in po vsem svetu tak protest proti i masnim eksekucijam, da so se \ Nemci ustrašili. Zdaj so pa na i vsem tihem svojo namero izvr- ] šili. 1 S temi zadnjimi žrtvami so i Nemci dozdaj usmrtili že 303 j Francozov. r -o--] Devetdnevnica ] Članstvo Oltarnega društva ; fare sv. Kristine je vljudno 1 , vabljeno, da se v velikem šte- ] vilu udeleži devetdnevnice, ki jo bo društvo pričelo jutri ob < eni popoldne, potem pa vsak : večer ob 7:15. Namen te devetdnevnice je moliti za splošen svetovni mir in pa za božji bla-, goslov, katerega vsi tako po-. trebujemo. i K molitvi Članice Oltarnega društva fare sv. Vida so prošene, da i pridejo danes popoldne ob dveh - v Zakrajškov pogrebni zavod k i molitvi za pokojno sestro Mary i Pižem. Članice društva sv. Neže, št. 139 C. K. of O., naj pridejo pa zvečer ob 7:30. V sredo naj se pa oba društva udele-z žita pogreba v največjem šte-a vilu. ^ Peseta obletnica l" V torek ob 6:30 bo v cerkvi S T sv. Vida maša za pokojno Jen-0 nie Stražišar. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. ši ženski odsek Zadruge i- Jutri večer ima sejo ženski od-4. sek zadruge in sicer ob osmih )r zvečer v uradu. Gotovo naj pri-,li dejo vse članice! ji Letna seja •i- Društvo Blejsko jezero, št. :ji ,27 SDZ ima jutri večer letno v- sejo, začetek ob sedmih zvečer »r. v navadnih prostorih. Manila, 15. dec. — Ameriško vrhovno poveljstvo poroča, da so ameriške bojne sile bombardirale dve nadaljni japonski transportni ladji južnovzhodno otoka Luzon. Ladji sta bila težko poškodovani. Tako so Amerikanci potopili Japoncem že štiri transportne ladje in jih poškodovali pet. Japonci skušajo izkrcati vojaštvo na Filipinskih otokih, toda silno drago plačujejo te poskuse. Amerikanci so včeraj zbili Japoncem štiri letala, ali vsega skupaj 44, odkar se je začela vojna. Ameriško bojno poročilo zatrjuje, da Amerikanci obvladujejo položaj, tako na tleh kot v zraku v prvem tednu vojne z Japonci. * Washington, 14. dec.—V havajskih vodah Amerikanci pridno zasledujejo japonske podmornice. Že včeraj je neuradno poročilo zatrjevalo, da so Japonci zasedli otok Guam, toda natančnih poročil še ni. Japonci so ponovno napadli otoka Wake in Midway, toda so bili vselej odbiti. Ameriški marini branijo te otoke. -o- Osiške čete v Libiji se bodo postavile pri Derni Kaira.—-Osiška armada v Libiji, katero so Angleži razse-kali na majhne oddelke, se bo najbrže skušala ustaviti pri Derni, 100 milj zahodno od To-bruka. Izdatno število nemških in italijanskih čet se nahaja pri Gazali, 40 milj zahodno od Tobruka, kjer pritiskajo nanje Novozelandci. Zadej za njimi pa se skuša večje število osiške , armade prebiti skozi angleške i vrste, da bi se umaknile proti ■ Derni. -o- i 6,500 madžarski in bolgar-: skih državljanov v mestu Zdaj, ko sta Madžarska in 1 Bolgarija napovedali vojno " Zed. državam, pridejo vsi mad-" žarski in bolgarski državljani v razred sovražnih tujcev. Sodi se, da je v Clevelandu kakih 1 5,000 madžarskih in kakih 1,500 1 bolgarskih državljanov. Kako 1 odredbo bo vlada napravila < proti njim, še ni znano. V Na vojaški dopust Iz taborišča Shelby, Miss., je :- dospel na dopust Frecl R. Sla-!- per iz 6724 Bonna Ave. Ostal :- bo doma do 21. decembra. Iz Fort Knox, Kentucky, je pa dospel na osem dnevni do-•i pust John Velic, 1261 E. 60. St. j. Danes zjutraj je prišel na i. dopust iz taborišča Barkley, Texas, Frank Krasovec iz 1533 E. 172. St. Doma ostane samo do petka. i- h Rop i- V soboto zjutraj je bil okra-den pred svojim domom na 1547 E. 49. St. rojak John it. Stupka. Nek neznanec ga je io najprej vprašal za žveplenko, er nato mu je pa pograbil očala in denar ter izginil v temi. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Avenne Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio ' NAROČNINA: Ah Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto »7.0S Zn Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto $5.50; pol leta W00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year U. S. and Canada, $3 00 for 8 months; Cleveland, by mall, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year Single copies. 3c Entered as second-class matter January 5th, 1808, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. ■83 No. 291 Mon., Dec. 15, 1941 Izza kulis v Washingtonu (Za Ameriško Domovino poroča kongresnik Stephen M. Young) V vsej zgodovini naše republike ni bil poraz na morju niti približno podoben katastrofi, ki nas je zadela 8. decembra v pristanišču Pearl. Koliko častnikov ali mož z nosilca letal Lexington, ter bojnih ladij Oklahoma, West Virginia in Pennsylvania je bilo na obrežju mesto na svojih ladjah v soboto večer in v nedeljo zjutraj, ko je prihrumela smrt in razdejanje? Zakaj so bili odsotni od svojih postojank? Al je res, da inštrumenti, ki opozarjajo na prihod sovražnih le tal, niso bili nastavljeni ? Zakaj se ni opazilo dveh japonskih nosilcev letal in skupino japonskih letal, predno so udarili? Ali mornariški častniki, ki so bili trenirani na javne stroške, niso storili svoje dolžnosti v uri, za katero so bili trenirani? Ali sta bila dva japonska nosilca letal pozneje potopljena? Če sta bila, ali so samo to japonske izgube? Ali ni obdržavala naša armada in mornarica patrulje nad Havaji in zunaj na morju? AH je to tisto pristanišče Pearl, glede katerega so nas visoki mornariški častniki za gotavljaM, da je nepremagljiv-^- Gibraltar zapada? Ali so japonski nosilci letal prevozili 2,750 milj oceana, ne da bi se jih zapazilo? Zakaj ni naša armadna in mornariška zračna sila vzpri čo izjavljene in vidne nujnosti napadla, napadalcev nad utrdbami Oahu, če ne prej? Kako je to, da japonska po morska s'ila in transporti dosežejo otok Midway, Guam in Wake, ne da bi jih naša bojna sila prej opazila? Kje je bila naša mornarica? Zakaj ne povedati Amerikancem resnice? Še bodoče generacije Amerikancev se bodo spominjale pristanišča Pearl z dne 8. decembra 1941 ter rekle, da je bila to naša črna nedelja. Naj bi ne bila nikdar več druga taka! Sto let od danes bo Citirana ta katastrofa kot zgled nepozor nosti in nemarnosti. Ako bo naša republika obstojala še tisoč let, naj bi mladi Amerikanci za nami imeli zgled od te bridke izkušnje. Poslanska zbornica je pred enim tednom odglasovala, da sme vstopiti sin siamskega ministrskega predsednika v vojaško akademijo West Pojnt. Kmalu zatem je Japonska zasedla Siam in dežela je zdaj japonska sužnja. 'fi Nek republikanski kongresnik je oni dan vzkliknil: "No, zdja je prišla pa še Turčija po denar iz naše posojilne blagajne. Kaj ni nobenega kraja več na svetu, ki bi bil varen pred našimi bilijoni?" 1 BESEDA IZ NARODA Kaj skoro vsak lahko stori Stric Sam je v vojni! Vojna stane denar, ogromno denarja. Zdaj ni več vprašanja, če smo šli v vojno radi ali neradi, zdaj je samo vprašanje, kako bomo to vojno dobili. In dobiti jo moramo, pa če gre zadnji rep iz hleva, kot so rekli naši očanci. Je en način, po katerem skoro vsak, da prav vsak, celo otrpci, lahko pomaga braniti svojo domovino. Ta način je, da kupujemo obrambne znamke in bonde. Naša vlada potrebuje za "vojno tanke, topove, bombnike, ladje itd. To pa stane ddriar. In ker smo vlada mi, narod, moramo ta denar preskrbeti, ker brez municije in orožja ne moremo zmagati. Denar za nas nima pomena, ako ne zmagamo v tej vojni. Naše hiše ne bodo imele nobene veljave, ker ne bi bile več naše. Zato naj gre pa vsak cent, ki ga le moremo pogrešiti za vsakdanje potrebščine, v posojilo Stricu Samu, da bo mogel bojevati vojno. Saj je ta vojna naša vojna, saj gre za našo lastno obrambo. Naši Slovenci, posamezniki in društva, se že pridno oglašajo in kupujejo obrambne znamke in bonde. Lepo je to, vsa čast jim! Storimo to svojo domovinsko dolžnost tudi drugi, ki je še nismo. Domovina potrebuje naše pomoči. Jugoslovanski četniki se še vedno bi jejo Četniki se še vedno bore in časopisne vesti poročajo o njihovih uspelTih proti Nemcem. Velika borba proti trem nemškim divizijam v dolini Morave; uničenje smodnišnic v Užicu, pri katerem je padlo 1500 ljudi; smftna kazen nad nekim srbskim generalom 'kvizlingom' — vse to se zadnje vesti o njihovih junaških delih in nov dokaz tradicionalnih borb Srbov proti sužanjstvu. Tako Srbi med vsemi zasedenimi narodi kažejo najbolj odločen vzor odpora proti osiščnemu gospodarstvu. Vojna se v Jugoslaviji nadaljuje z neprestanimi gibanji in spopadi, ki dokazujejo, da na celini obstoji druga zavezniška Črta proti osišču. Odrezani od ostalega protiosiščnega sveta so se Srbi* ki jih tudi ubijanje v množicah ni ustrašilo, vrnili k četrfiški tradiciji in četniški taktiki, da poženejo osvojevalca. Četniki so moderni nosilci duha nekdanjih srbskih borcev, hajdukov, ki se v začetku preteklega stoletja pomagali izvojevati svobodo in rešitev izpod turškega jarma. Njihovo ime prihaja od srbske besede 'četa' in kadarkoli je Srbija stopila v vojno ali je bila zasužnjena, so se dvignili k borbi. Glede seje Jugoslovanskega kulturnega vrta V sredo, 17. decembra je seja Jugoslovanskega kulturnega vrta. Tako je sporočil predsednik J. K. Vrta po nalogu odbora. Prav, da se vrši ta seja, saj je že dolgo kar nismo zborovali. K bodočnemu zborovanju J. K. Vrta bi tudi dal nekaj nasvetov za bodoče delovanje. Po mojem mnenju, naj bi prišli na to sejo prav vsi Slovenci, prav tako Srbi, ki so zvesto delovali z nami in tudi Hrvate bi povabili na to zborovanje. Zakaj? Ali ni zdaj čas, da se izravna vse diference? Prvič med Slovenci brez izjeme na stranko in je li kaj kdo prispeval ali ne: vsi naJ bi prišli. Če kdaj je zdaj Čas, da se pobotamo kot Slovenci brez izjeme na stranko. Ce kdo ni prispeval do sedaj, bo pa v bodoče lahko; če se kdo. ni strinjal prej, se pa uredi tako, da se bomo zdaj strinjali. Potreba je, oblaki so vedno bolj črni. Zato naj bi pa prišli na to zborovanje vsi brez izjeme in napravili skupno smernico za to. Prišli naj bi br. Hrvatje; prostor v Vrtu jih še čaka. Ali ne bi bilo pametno zdaj v tej uri, da skupno manifestiramo jugoslovansko vzajemnost? Ce sedaj ne, kdaj potem? Danes smo lahko ponosni, na ime Jugoslavija, Jugoslovan. Ali vidite, da je Jugoslavija odprla tretjo fronto. To vidite šteje pred Amerikanci. Pamet, pamet vsi anti-Jugoslovani. Tam je vrt, naš je, jugoslovanski je. Bratje Hrvatje pridružte se s tem, da postavite tam svoj spomenik in pa, pomagate kriti stroške, ki smo jih nosili Slovenci kot Srbi. Dajmo enkrat začeti konstruktivno z delom. Ali'ni čas? Kar se tiče br. Srbov bodo itak prišli; njih ni treba tako prositi, ker odzvali so se vselej in tudi delali. Torej želimo ves troimeni narod. Na tem zborovanju bodo volitve in se lahko voli kakor se komu prav vidi. Torej prosto glede vsega, da ne bo potem raznega oporekanja. Priporočal bi, da mi Slovenci tja spomladi postavimo še en spomenik, na temu primernem kraju. Ako se Hrvatje odzovejo, da postavijo svojega jim je prostor odprt, ako seve nikakor nočejo, potem šele se mi odločimo za tisti prostor, drugače pa bi si izbrali drug prostor: Treba pa je, da se dokonča, ker mi nismo dokončali. Obljubili smo Spominsko knjigo, katero še vedno dolgujemo in to moremo storiti. Odbor J. K. Vrta noče nikogar vleči za nos. Pošteno narediti, obljubo držati, je na-Se geslo. Koga bi postavili od slovenske strani v naš vrt? Po mojem mnenju Prešerna; lahko pa tudi drugega, za katerega bi se narod najbolj odzval. Pri tej proslavi naj bi se uravnalo, kar je bilo prej vegasto in zveriže-no, napravili naj bi enotno slovensko fronto; to je treba, enkrat pošteno zase misliti. Ob tej slavnosti bi lahko Hrvatje postavili svoj spomenik, morda še Srbi. To bi bilo pošteno jugoslovansko ujedinjene ameriških Jugoslanov. Razmišljajte malo o tem in potem razpravljajte "na zborovanju. Poreče kdo: Zdaj imamo, da zbiramo za pomoč v staro domovino. Dobro, ampak jaz sem prepričan, da to ne bi nič oviralo tega, ljudje vseeno lahko dajo, ker danes imajo. Saj smo v največji krizi nabrali tisočake in plačali, pa bi ne zdaj, ko bo treba le nekaj stotakov? Edino zdaj je čas, da se to dovrši. Sicer je pa to le moje mnenje in kakor sem rekel, priporočilo. Torej seja se vrši v sredo, 17. decembra, ob 8. uri v Knausovi dvorani. Pridite. Jože Grdina Združeni mladinski pevski zbori Preko sedem let smo sejali v mlada srca ono pesem, ki smo jo prvo v zibeli čuli. Truda je bilo veliko, a upam da ni vam žal, ^požrtvovalni delalvci, kakor ni meni. V stotine src, smo jo skrbno položili, našo milo slovensko pesem in upam, da bo klila in jo bomo čuli še y poznih letih. Želim in upam, da zbori pro-cvitajo, ter prosim starše, da stoje rrtladini ob strani. Programne :knjige bodo za večno pričale, da smo delali z voljo in tudi veliko dosegli. Veliko število imen gre preko mojih misli, imena onih, ki so stali kakor steber z mladino in tako tudi meni pomagali do uspehov, a se bom vsem skupno v imenu mojem in v imenu mladine ter naroda, zahvalil. Hvala Albinci Kodek za bo-drilni dopis, ki ga je napisala v imenu pev. zbora "Cvet." Hvala Ančki Traven, za lepe besede v dopisu, ki ga je napisala v imenu "Kanarčkov." Hvala staršem in mladim pevcem "Kanarčkom" za prekrasno kupo, ki so mi jo dali za spomin. Hvala Mrs. HOrvatin, ki se me je spomnila v dopisu, v imenu "Škrjančkov." Vsem pevcem in pevkam, ki so peli pod mojim vodstvom, želim obilo sreče v življenju in naj nikar ne pozabijo slovenske pesmi! Z narodnim pozdravom uda-ni: Louis Šeme P. S.: V sredo se vrši zadnja seje združenih mladinskih zborov. Upam da bodo vsi zastopniki navzoči. K bojem na kozaškem . Donu v Rusiji Jože Grdina: (Konec.) Kdo so ti donski kozaki? Tako utegne vprašati ta ali oni. No, ker sem že omenil, da sem bil na Donu in to večji del mojega ujetništva na Ruskem sem skoro dolžan malo povedati o teh ljudeh, ki naj, pa povem, da to niso kaki ekstra ljudje, bogve kakšnega tujega naroda. Ne, pravi Slovani: so ti kozaki, torej pravi Rusi. Naseljeni so med Volgo in Ukrajino, potem pa tja do Azovskega morja, ter meje na guvernije:; Voronežska, Tam-bovska in Saratovska. Preko njih ozemlja, ki se imenuje Don-skaja oblasti, ali Donska pokrajina, teče reka Don in scer še pri Ukrajinski strani. Po reki, ki je ena iz med velikih ruskih rek, je ime te lepe pa rodovitne zemlje Dona, na katero so kozaki izredno ponosni, prav tako kakor na svojo bogato zemljo, so ponosni na reko Don, ki je opevana v pesmih kzakov. Saj se pa tudi Tihi Don, ki mirno teče po kozaškem ozemlju tesno veže z usodo teh kozakov. Po sporoč'ilu zgodovine so ti kozaki ponajveč begunci, tam od Mcskve in drugih delov Rusije; na Don so pribežali pred raznimi grofovskimi in knežjimi tirani ter se naselil ob reki Volgi in Donu, največ ob slednji; po tej reki so si povezli tudi svoje ime "Donsk." Tam so potem nekako hajdukovali in se često borili proti Tatarjem. Priznavali so sicer vlado v Moskvi, toda brigali se pa niso dosti zanjo, kot ne za carja, ki jim je b;:l bolj deveta briga. Kot taki so delali le bolj po svoje, ne oziraje se če je to Moskvi in pa carju všeč ali ne. Bogatim ruskim trgov- cem, ki so vozili svoje blago po' Volgi, zlasti pa po Donu, ki je bil namenjeno za Carigrad, so često pobrali vse blago. To samovoljno početje kozakov, ki so takorekoč rokovnjačili po Donu je zelo jezilo ruskega carja Ivana Groznega, ki je sklenil, da se nad kozaki maščuje in jih enostavno iztrebi, zato je poslal nad nje; svoje vojaštvo. Kozaki so bili pa bolj prebrisani kot car, pa so namesto, počakali carjevo vojsko, da prične izvajati povelje Ivana Groznega, da se kozake poobesi, so pa ušli preko kavkaškega gorovja, potem pa proti Sibiriji. Med potoma so si še dobili od bogatih ruskih trgovcev v Stro-ganovih dobrega orožja ter potem dospeli do reke Irtiš v Sibiriji, kjer so zagledali mesto Isker, prestolico sibirskih Tatar-jev, katero so enostavno napadli in Tatarje tudi končno užu-gali. Kozaške begunce je vodil Jermak Timofejevič, najbolj čislani kozak v njih zgodovini, tatarsko vojsko pa je vodij Mahmetkul, posinovljenec tatarskega kana Kačuma, ki je bil slep. Kozakom je sprva slaba predla, ker so bili v manjšini, toda izredna hrabrost in pa boljše orožje jim je po hudem boju naklonilo zmago in posrečilo se jim je zavojevati Sibirijo. To se je zgodilo leta 1582. Kozaki so potem prepustili Sibirijo carju Ivanu Groznemu, ki je bil tega kozaškega uspeha silno vesel; obdaril je vodjo kozakov Jermaka Timofejeviča, tqr mu dal dragoceno bojno opravo in pa;žlat kupon v zna: men je prijateljstva, kozakom odpustil vsp. ;pr'6jšne prestopke in nepokorposti, vrh tega pa jim je dal v'last vse donsko ozemlje, tako da so potem postaji neomejeni gospodarji Dona. Potem so si pa tudi kozaki uredili gospodarstvo ter vedno stali .za obrambo cesarstva, dasi brez razburkanih dogodkov tudi ni bilo. Za časa Alek-seja Romanova (1645-1676) se je pojavil na Donu kozak Stenica (Štefan) Razin, ki je dvignil proti vladi v Moskvi pravi punt, ki je bil v bistvu nekak predhodnik boljševizma; vladi v Moskvi je silno trda predla in le komaj se jim je posrečilo po dolgem času potlačiti upor. Razin je bil končno ujet in potem v Moskvi obsojen na mučeniško smrt. Za časa vladanja cesarice Katarine II. (1762-1796) se je pojavil na Donu kozak Puga-čev, ki je zopet dvignil punt, precej podobno kot Razin; razen da se je pri tem Pugačev izdajal za carja Petra III., ki je bil mož Katarine in je bil baje umorjen. Pugačev se je pa izdajal, ker je bil Petru zelo podoben, da je on car. Ker je imela zraven še vera nekaj opraviti, je Pugačev spravil Moskvo v silno neprijeten položaj in vlada je morala poslati proti Pugačevu vojsko, katero je vodil slavni ruski general Suvorov, ki je Pugačeva končno ujel, pripeljal v Moskvo, kjer so ga obglavili, truplo pa razsekali na kose. Leta 1918 so se pa uprli bolj-ševikom, ki so imeli strašno dosti dela in bojev z kozaki in niso ga zastonj imenovali "Orlo-vo gnezdo na pečini." Kadar so se spravili na kozake, skoro vselej so bili tepeni in včasih pri naravnost malem številu kozakov, dočim so bili boljševiki oziroma Rusi v veliki vešini, ampak kljub temu so jih kozaki nabili. Ta čas, ko sem jaz bil na Donu, so bili kozaki skoro izključno gosppdarji Dona, še v rusko ozemlje so ušli in ko sem potoval preko Dona, sem videl isto. Kako so se potem pobotali, ne Vem. Skoro gotovo pa so morali v marsičem boljševiki popustiti in nespametni bi bili, ako* ne bi, kajti kozake iztrebiti bi bilo ne samo krvično, ampak tudi,škoda za Rusijo, za katero so oni ve- dno bili, le komandirati in pa posegati v svoje pravice si pa niso dali. Mene prav veseli, ko sem zopet čital o njih, da so vedno še ppnosni donski kozaki in da tako odlično branijo Rusijo in pa svoj Don, katerega oni brezmejno ljubijo, ter so na njega tudi silno ponosni, pa bojeviti do skrajnosti. V hrabrosti in bojevitosti bi jih primerjal Srbom, v spretnosti in drznosti na konjih pa ameriškim cowbojem in zdi se mi, da še vse to oni nadkriljujejo. Leta 1916. spomladi sem se srečal z njimi v Urjupini na Donu. Tja so nas prignali Rusi, kjer so nas potem kot na kakem sejmu najemali Rusi in kozaki. Tam sem videl od bliže te ponosne kozake in videl, da so dobri, pošteni pa iskreni. Jaz sem služil kot ujetnik pri muži-kih, ampak često sem bil v kozaški vasi ter opazoval kozake. Zlasti sem jih še bolj spoznal, ko sem leta 1918 napravil malo potovanje po Donu. Naveličal sem se v eni vasi pri mu-žikih, in z pretvez«, da grem domov, sem jo mahnil po Do nti. V lepih majniških in ju nijskih dneh sem hodil po Donu brez vse skrbi, jedel in spal pri kozakih; povsod lepo sprejet kot dostojen človek, ne kot berač, ali "potepin." Nekaj časa sem še služil pri kozakih, videl njih lastnosti in vzljubil sem jih ter jih še danes spoštujem ko tolikane, dobrosrčne, poštene in prav visoko moralna, ter kakor sem omenil hrabre in,spretne. Bog jim daj vso bojno srečo, da si svojo zgodovino ovenčajo z lavorikami zmag. To zaslužijo. In zdi se mi, da jimlje Bog, za njih poštenost in dobrosrčnost poplačal s tem, da je dal, da je bila pva zmaga nad Nemci na Do nil ■ Kakor so kozaki dobri, pa je gorje, ako ga razjeziš, in razjeziš ga pa najhujše, če govo rjš čez kozaško čast, ali celo čez čast njih tolikanj upošte Vanega prvega atamana Jermaka Timofejeviča; čez tega zabavljaj, pa bo kozak potegnil tudi sabljo in potem gorje ti. Še lahko zabavljaš čez carja, pa se ne bo poslužil sablje ali pa korobača, a zabavljaj čez Jermaka, pa bo joj. To pa ni kakor ni tako napačno. Kdor se ne pusti sramotiti in ne pusti sramotiti svojih mož, čast n>u. Kakor na svojo čast, tako je po nosen na svojega konja, s katerim ti dela vsakovrstne vrato lomne vaje; njegov konj je iz-učen do perfektnosti ter je zvest tovariš kožaku in ga uboga na žvižg. Kakor kozak, tako se uleže konj in na žvižg je pokoncu ter dirja kot kraška burja. Z tako izučenim konjem je kozak pravi strah sovražniku, katerega ti iznenadi, kakor ga ne zna niti nemški 'blitzkrieg." Začetkom meseca januarja 1919, sem potoval domov v Jugoslavijo, potoval "sem skoro preko celega Dona in tekom vsega potovanja je bilo treba preiti več front tedanje bratomorne vojne v Rusiji. Tudi preko kozaške sem moral, pa so se, kar se mene tiče, izkazali kozaki najbolj tolerantni pa pametni; sicer strogi, a pošteni. Ko so se prepričali, da sem vojni ujetnik in grem domov, so mi verjeli, pregledali listino, ki sem jo imel in me lepo mirno pustili naprej. Ko sem se vozil na vlaku proti Rostovu, brez vsakega voznega listka, je potem terjal sprevodnik, da plačam za vozni listek, se je ra-| njeni kozak, ki se je vozil v istem vlaku takoj potegnil zame, pa oštel sprevodnika za tako postopanje. Dejal je: Kaj pa vpijete nad tem človekom, ki je vojni ujetnik; čemu zahtevate od njega denar? Kje naj ga vzame? Ali ne veste, da so morali ujetniki delati zastonj in za slabo hrano? — Tako je ošteval dobri kozak sprevodnika, da se je potem kar pobral od mene in me ni več nadl^0 val. Na vsem potovanju P . Donu so bili kozaki pravi lirji- KO- V Podkolodnem sem P^ račil preko zasilnega mostu J ko Don; ne bi jo pa mogel. J se niso boljševiki tako ust,rS]j li kozakov, da so jo poP1"^ nazaj od Dona, dočim me P niso pustili čez široko ^ strah pred kozaki je pa t° * vzročil, da sem srečno u^e!fxe; reko, kar bi drugače ne inj-11^ danes morda sedel na J Končno sem se PriPel] p0. Novočekask, glavno mest° tov,; na, nato pa kmalu v . kjer sem ostal nekaj ^"'jJ ogledal krasni Rostov, k> I je zato dopadel, ker ni bilo!,|a.: ga, četudi je bilo v mesecu^, nuarju. Tam sem si p°znS. ogledal mesto in njegove ^ menitosti. če bi meni b"1^. čeno: V Rusiji boš ostal izberi si kraj in mesto, kJe . češ biti, bi se jaz brez vsa pomisleka odločil za D°n 1,1 V stov. Kot kraj Don, kot »» Rostov. Zato me je PraV j), Veselilo, kakor sem že 0111 j da je bila prva zmaga Nemci pri Rostovu na v^ Pri tej novici sem se pa kril ter iz srca privoščil ^^ cem to zmago in še dodal-jim pomagaj! ()P- To malo sem napisal V ^ čast donskim kozakom. mi dali dostikrat jesti in t0 j,0 svoji mizi, dali prenočišč1^, sem vandral po Donu hodil domov, pa so mi ^ toliko dobrot, da bi bilo V ^ no, ako bi se jih ne jjir jim ski'omno čestital, Pa fljjli povedal našim rojakom 0 vrlinah, poštenju, značaj11'^ brosti in drznosti. Naj ^r vrstice njim v poklon, ^ skromni šopek rož, ki ^ v slavo, često se v dm^ fei dim pri njih in ko sem t".^ bi tremi leti v stari dom°vl1'ji tako rad šel tudi na iblo mogoče. Rad pa ML|V krat videl oni lepi Don, ft roko kozakom, kakor se fast o, ko sem bil med njitf'^il krat bi jim pa še posebej ^ vso srečo. Pa tudi zdaj J' vei čem, čeprav iz velike ^ .telji; Bog vas živi, hrabri Dona! . ^ Popravek. Citaj v PrV' ^ ni: Veliki knez Dimitrij V.tf je porazil Tatarje leta l"' 1880, kar je pomota. ------tiji Pridelek koruze v gjO,-v letu 1939-40 je znašal V' 000 ton. * * * ,eh tf. Obratovalni, stroških ^^ lcfonskih družb v Zed. "'/^o, znašajo $2,500.00 vsakoJ^/' ^ Give the fpKfi* j£j fies America * JB| caught napp,0»' £ fi s f|f BOSj« boys' overco^ Mere 4 do 12 i0 iO Posebnost mere w po $5-00 j FRANK B ZNANA SLOVENSKA oPr^'e Moške, deške in otrosi« 6205 St. Clair Av®' (Dec. H- SATAN IN ISKARIOT Po nemikem Uvlrnlka K. Maya 1941 1941 KOLEDAR društvenih prireditev DECEMBER 20.—Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ prireditev v avditoriju SND. 21. — Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 21.—Božičnica Slov. mladinske šole v avditoriju SND. 26.—-"Military Ball" priredijo vežbalni krožki Slovenske ženske zveze v avditoriju S. N. D. na St. Clair Ave. 31,—Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. priredi Silvestrov večer v SND. 31.—SND v Maple ; Heights, O. praznovanje;novega leta v narodnem domu. - 31.—Dom zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave., priredi ples na starega leta večer. JANUAR 3.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ plesna veselica v SND. 4.—Godba fare sv. Vida ima 4. letni koncert v Knausovi dvorani. 10.—Društvo Dom št. 25, 5. D. Z. ples v S. N. D., Maple Heights, Ohio. 10.—Društvo Glas Clev. Delavcev št. 9 SDZ plesna veselica v avditoriju, SND.' Euclid Rifle klub , priredi sarrtjakovo večerjo in lovski ples v Slovenskem domu na Holmes Ave" : 17.—Gla'sbena matica priredi plesno veselico v avditoriju SND. 24.—St. Vitus Boosters plesna veselica v avditoriju SND. 2E>.-^Dramsko društvo Ivan Cankar1 predstava in ples v avditoriju1 SND. -OH'' 30.—Roosevelt Ball v avditoriju SND. 31.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 plesna veselica v avditoriju SND. FEBRUAR 7.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 8.—Društvo sv. Štefana št. 224 KSKJ ima plesno veselico v dvorani župnije sv. Pavla na 40. cesti. 14.—Društvo Cleveland št. 126 SNPJ plesna veselica v avditoriju SND. 15.—Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ plesna veselica v avditoriju SND. 22.—Dramsko društvo Ivan Cankar predstava y; avditoriju SND. i MAJ 3.—Podružpica št. 41 SŽZ, priredi Materinsko proslavo v SDD na Waterloo Rd. —.-o-:— Govor predstavnika slovenskega razumništva Chicago, 30. novembra (J. C. O.) — V Chicagu je bila v prisotnosti množice ljudstva v veliki dvorani Pilzen Park svečana proslava dneva Zedinjenja. Udeležili so se je ban Hrvatske dr. Ivan Šubašič, minister g. Sava Kosanovič in prof. dr. Bo-rjs Furlan; med drugimi odlič-niki, ki so govorili na, prireditvi je bil tudi brat češkoslovaškega predsednika, senator Vojteh Beneš. Proslave dneva Zedinjenja, sprid6ljen straži v Cape May, N. J. Te vrste čolni s'o oboroženi ~z dvenm metalci torped, strojnimi.pUškami in protiletalskimi topiči. bra 1918, v kateri je tedanji re-' gent Aleksander v imenu svo-J jega očeta kralja Petra I. slovesno razglasil "zedinjenje Srbije z deželami neodvisne Države SHS v enotno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Slovenija je, v sreči in nesreči, v mirnem sodelovanju in v vojni vihri, izpričala svojo usodno povezanost s Hrvati in Srbi z dejanji, vrednimi zgodovine preteklosti, vzornimi za slovenske rodove, ki bodo ustvarjali lik bodočnosti. Oglejmo si prvo "dobra dela," dela miru, prispevek Slovencev k občečloveški kulturi v dobi narodne države. Ta prispevek je vreden občudovanja, omogočila pa ga je samo Jugoslavija. Slovenska kulturna tvornost se je v narodni državi bohotno razmahnila navzlic temu, da so nam Slovencem okrnili pljuča — vzeli so nam naše morje, zgradili so pregrade, močnejše od najvišjih planin, ki so branile svobodnim vetrovom oceanov hitrejše in polnejše osveževanje narodne biti: Primorski Slovenci, med najboljšimi sinovi Slovenije, so bili izločeni iz slovenskega narodnega življenja, že pred 23timi leti kot celota zapisani nasilni duhovni .najboljši pa mučeni-ški telesni smrti — nemo se klanjamo manom teh velikih junakov, ki so umrli za Slovenijo in za Jugoslavijo; Koroški Slovenci, rod, ki je bil priča velike slave slovenske zgodovine, Gospe Svete, tako odličen po velikih možeh v delih pesništva in znanosti, je bil enako izrezan iz narodnega telesa Slovenije. In tako je ostalo pred 23. leti samo srce Slovenije, ubogo revno srce matere, ki ni mogla udušiti v sebi upanja, da bo nekoč moglo objeti ugrabljene ji sinove. Skozi 23 let je to krvaveče srce črpalo uteho in moč iz Jugoslavije, skupnega doma Slovencev Hrvatov in Srbov. Toda navzlic temu, da je ostalo pred 23imi leti samo okrnjeno in izmaličeno telo Slovenije, smo Slovenci v tem razdobju, ki je v luči tisočletne narodove zgodovine tako neskončno kratek, ustvarili na državno-političnem področju, v gospodarstvu in v socialni politiki, predvsem pa v vseh predelih kulturnega udejstvova-nja, v šolstvu in tisku, v znanosti in umetnosti, dela trajne vrednosti. Izpričali smo S tem svojo življensko sposobnost kulturno in državnopravno enakopravnost s katerimkoli drugim narodom Evrope in pridobili smo si pravico do polnejšega življenje za ves slovenski narod, moralni in pravni naslov za zedinjenje vseh Slovencev v obnovljeni in Svobodni Jugoslaviji. gostanja meriti po vaših ameriških merilih, tudi naše bogastvo se je vas, ki ste tako bogati, srečni in močni, moralo zdeti revno. A za nas je bilo to mnogo. Vzgojili smo si nov rod strokovnjakov, ki bi bil mogel ostvariti veliko zamisli, izboljšati, izpopolniti in dograditi zgradbo, katere temelji so bili položeni leta 1918. In ta novi rod čaka in pričakuje, da bo mogel nadaljevati svoje delo tam, kjer je bilo nasilno prekinjeno, v sodelovanju z voditelji politike in duhovnega življenja. Največji napredek pa zaznamujemo Slovenci na duhovnem področju. Šolstvo, od najnižjega do najvišjega, je bilo izključno slovensko. Svojo kulturno stavbo smo si zgradili v višine, dostojne evropske ravni. Popolna univerza z velikim številom institutov in pomožnih zavodov, ki so posebno v zadnjih letih kar rastli iz tal, veličastno poslopje univerzitetne knjižnice, in končno Akademija znanosti in umetnosti, v kateri so bili zbrani naši najboljši duhovni voditelji. Vse to smo si Slovenci pridobili v narodni državi, ki nam je omogočila tako polno in razgibano duhovno življenje, da so nas zanj občudovali in nam zavidali pripadniki mnogo močnejših, številnejših in bogatejših narodov. Naj na tem mestu spregovorim še eno besedo. Pravico do nje mi daje dejstvo, da sem do te' vojne imel čast pripadati najvišjemu slovenskemu učnemu zavodu kot redni član njegovega profesorskega zbora. Slovenska univerza v Ljubljani, enako vsem drugim univerzam v Jugoslaviji, je bila vedno žarišče poplne duhovne svobode. Nikoli ni noben zakon samovolje posegel v vzvišeni hram znanosti, nikoli, pod nobenim režimom, ni bila okrnjena univerzitetna avtonomija, vedno se je univerza izpopolnjevala po svojem lastnem preudarku. Torej se niti to, kar se v naši upravno-pravni zgodovini imenuje diktatura, ne da postaviti na isto raven in enačiti s (totalitarnimi režimi sosednjih držav. Prava diktatura seže prvo *po duhovni svobodi in udari po njej tam, kjer je najbolj ranljiva in občulji-va. In to so prav univerze. Prvi, ki so jih totalitarci preganjali, so bili profesorji univerz, njim, ki so oznanjali svobodo duha, in verskim služabnikom, ki so oznanjali svobodo vesti, njim so bili koncentracijska taborišča najprej odprta. (Dalje prihodnjič) Presojajoč notranje-politični in ustano-pravni razvoj Jugoslavije ne smemo nikdar pozabiti, da ni živela naša država v srečni izolaciji na nekem samotnem otoku, marveč na najbolj razpaljgnih tleh Evrope, kjer so se od očetkov našep zgodovine križali interesi velikih, nam sovražnih tujih ras. Jugoslavija ni bila nikoli tako srečna, da bi se bila lahko'naslonila — duhovno in materijelno — na kako veliko demokracijo, ki bi bila njen sosed. Obkrožena od vsega početka od samih sovražnikov, se je moralo to dejstvo nujno odražati v njenem notranjepolitičnem in ustano-pravnem razvoju. Toda še poslednje dejanje naše države je, bil udarec v obraz totalitarcem, udarec za demokracijo in proti tiraniji. Ali bi bilo tako dejanje brezprimernega poguma mogoče, da se niso skozi 23 let narodnega življenja nakopičile moralne energije, ki so se sprostile v heroičnem podvigu 27. marca? Obrt in industrija sta se v dobi narodne države dvignili na raven, ki je stal visoko nad onim iz leta 1914, in skupno s trgovino sta prinesli deželi bla- MALI OGLASI Hiša naprodaj Proda se hiša 6 sob za 1 družino, v dobrem stanju, velik lot, blizu šole in cerkve. Cena je $5,300. Vprašajte na 14104 Jenne Ave., blizu 140. ceste. Tel. MU 7143.., (dec. 15, 17, 19) Sobe išče Želim dobiti dve opremljeni sobe, furnez in kopališče. Sta-stu v Collinwoodu. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. (293) Stanovanje se odda Odda se stanovanje tri lepe sobe, furnez i nkopališče. Stanovanje se odda na 1044 E. 61. St., vprašajte zgorej. (293) Preproge naprodaj Proda se dve preprogi, 9x12, ena nova, ena rabljena. Vprašajte na 6034 Carry Ave., suite št. 2.______ Stanovanje v najem Odda se stanovanje 5 sob. Vprašajte na 6204 St. Clair Ave. zgorej, suite št. 1. (291) Stanovanje s?e odda Odda se stanovanje 5 sob in garaža. Naslov se izve v uradu tega lista. (291) bilo prostora za nas ] 9 , "M jo je gorel ogenj i- s°rake pred njim sta se- s ^aria. če bi nam tudi J ®a bi se iznebili1 vezi, 3 ;rali pred njunimi očmi ( '' 1 °gnja planiti nad nju. 1 I" ju zagrabili, bi stre- 1 c ^ vsaj klicala na po-.^il sem pa, ali nam bo r I ?bi se neopaženo reši-piery bi si jih že še ' s ^ko pa bi jih prere-'! Vsako kretnjo sta j d ' jfš!" je spet godel r aj sem pravil, da ne r II '5ašim begom! V luknji 1 ' 4,1ie ni izhoda! ' prebiti tudi na tistem č ,ein ognju najdeš kako v y ton 9 jj,I® seveda tudi meni r 1' ljeten. Sicer pa bi ku- 0 'taboru;. 1 li - j en ju zgrabimo, bode-(j Še geniti se ne smell bi bil tudi v ta-1#i imamo tukaj opra- p t v dvema, v taboru pa k ^a kar s celim tuca- r »j. „ "I'ezupen pa položaj v fj misliš, da bodeta p 0 noč kurila?" b „ . ' burila bodeta in nas b li . i. 0 bo dovolj kuriva, n |, i Jutri je še dobrih r 0 kurivom. Le poglej, v j, %di je že čisto maj- ;|i r suha stebelca na- k e % cl r ta tolažba nam je ,i Po vodi. • V' '' Jl so se navečerjali in 11 J ^Ijadi, kup je rastel ~ • fJ ^e je bilo suhljadi , eva, smo bili ali iz- g , Pa bi morali tvegati v udar, ki smo o n j etmdevetdeset odstot- l ■j ^unali, da se bo po-! k 1 i n ^ H bilo, ko smo dobi-^ kos posušenega me-; ,s° nam sneli vezi in { ie Uspelo, da je spet • ij1škarje. Vsak hip, je Vi,nemško, bi lahko os- F jVne. m.e" nikalt01 Uboga Diana se ^ mogla ustavljati tako zahtevi, kije obetala, cioščeno njenemu P°n°S ^ nem izpolnila njene 1 Upe> • ^rage "Da, da, moje drag ^ je rekla. "Prav imatejte j tro, nikar ne zgnWA' ,„ takoj pojdite k sodm^ I , J arilU " • It V bližini Mineola, Long Island se je primfr>- „» ška nesreča, ko sia■ zadela skupaj lokomotiva tejm vozil z dela se vračajoče delavce. Sedem teh je ^ <1 sreči ubitih. Trupla so bila vržena-do i-50 čevl)e prostora nesreče. \jjM ^Mmtt^Wmmmmmm....... . --. ^ V New Yorku sta bila obsojena dva delavska ^ i jj< katerima je bilo dokazano, da sta izrabljala lavstva v svojo la-stnd korist. Levi, ki ga kafe $ $ George Browne, desni pa Willie Bioff. Obsojen* | na 8 odnosno 10 let zapora. X t Do božičnih praznikov le samo še 10 dni Ne odlašajte z kupovanjem daril može, žene in otroke ^^^ 1 ZA MOŽE 1 SRAJCE, bele ali barvaste, ! mere 14 do 171/2 ■ $1-29, $1.85 OVRATNICE (SCARFS), lepe barve in vzorci velika izbera 59^, $1.00, $1.50 KRAVATE,' novi vzorci in barve 29^, 491, 651 VOLNENI JOPICI IN LUMBERJACKS, deloma usnjeni in iz blaga $1.19, $2.95, $5.95 ZA ŽENČ J FULL FASHION CE, svilene, merej>/ ---— * $0 SVILENI PRINCES ^ mere 34 do 44, dob£%0 98£, $165^^ PANTIES STEP -- BATH ROBES, leJ?ejeH\ in vzorci, dobro ^ $2.45, $3 95, __________ y ' " "--- Imamo tudi blago na jarde blankete, kovtre, u obleko in druge potrebščine. j*ttf It I0ŽANCE DEPARTMENT STO**] 406 East 156th Street