CELJE. 21. MAJA 1981 - ŠTEVILKA 20 - LETO XXXV - CENA 8 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC PO REZULTATIH POPISA KOUKONASJE Na območju 243.928 prebivalcev Po prvih podatkih o popi- su prebivalstva, gospodinj- stev in stanovanj, živi na celjskem območju 243.928 prebivalcev v 74.407 gospo- dinjstvih. Stanovanj je na območju celjskih občin sku- paj 77.327, od tega je stalno uporabljenih 74.081. Za vsako občino posebej pa veljajo naslednji podatki. V občini Celje živi 63.843 prebivalcev, v 21.476 gospo- dinjstvih. V občini je 21.456 stanovanj, od tega je stalno naseljenih 20.975. Velenjska občina ima 38.455 prebival- cev in 11.742 gospodinjstev. Od 11.324 stanovanj je stalno uporabljenih 11.126. Žalska občina, po rezulta- tih zadnjega popisa, šteje 36.882 občanov v 11.197 go- spodinjstvih. V občini je 12.215 stanovanj, od tega je 11.533 stalno naseljenih. Smarska občina šteje 31.399 prebivalcev, ki žive v 8902 gospodinjstvih. V obči- ni je 9788 stanovanj, od tega je stalno naseljenih 9215. V občini Slovenske Konjice je 20.524 ljudi v 5603 gospo- dinjstvih. V tej občini je 5864 stanovanj od teh je stalno uporabljenih 5646. 18.612 prebivalcev šteje laška obči- na in 5702 gospodinjstvi. Stanovanj je 6131, od tega je stalno naseljenih 5794. V šentjurski občini živi 18.421 prebivalcev. Imajo 5190 gospodinjstev in 5689 stanovanj, od teh je stalno naseljenih 5258. V občini Mozirje je 18.421 prebivalcev v 5190 gospodinjstvih. Od 5689 stanovanj je stalno na- seljenih 5258. Podatki o številu posamez- ne vrste živine v osmih obči- nah celjskega območja pa so naslednji. Največ konj in ovac imajo v Mozirski občini. Konj je 269, ovac pa 1110, najmanj konj pa je v Velenju, le 70, v Šentjurju pa le 55 ovac. Naj- več goveda (16.067) in praši- čev (12.056) je v šmarski ob- čini, najmanj goved (5466) in prašičev (3840) pa je v občini Velenje. Prav tako je v Vele- nju izmed vseh občin celj- skega območja najmanj pe- rutnine (18.522), največ pa v celjski občini 82.891. Število te živine v ostalih občinah pa je naslednje: konj je v Žalski občini 213, v laški 182, v šentjurski 117, v konjiški 111, šmarski 100 in v celjski 110. Goved je v žal- ski občini 12.756 glav, v šent- jurski 9988, v konjiški 8419, v mozirski 7637, v celjski 8166 ter v občini Laško 6781. Šte- vilo ovac v občini Slovenske Konjice je 429, v občini Celje 181, v velenjski občini 169, v žalski 139, v laški 104 in v šmarski 82. Prašičev imajo v žalski občini 7561, v šentjur- ski 5738, v konjiški 5472, v celjski 5116, v mozirski 4413 ter v laški občini 4039. V ob- čini Šmarje je število perut- nine 66.295, v žalski občini imajo 45.557, v šentjurski 34.451, v laški občini je števi- lo 23.380, v konjiški 20.637 in v mozirski je število perutni- ne 20.073. Največ vodnjakov je v celj- ski občini, kar 3626, sledi šmarska občina s 3443 vod- njaki ter žalska s 3317 vod- njaki, veliko manj jih je v šentjurski občini 2068, v ve- lenjski je 1221, v konjiški 1117 ter v laški občini 975. Najmanj vodnjakov je na ob- močju mozirske občine, le 975. Največ kombajnov je po podatkih posisa v velenjski občini in sicer 32, v celjski občini imajo 8 kombajnov, v šmarski 7, žalski 6 ter v mo- zirski 4. Le 2 kombajna ima- jo v konjiški in šentjurski občini, v laški pa nobenega. VIOLETA V. EINSPIELER 22 TISOČ TON V ENEM DNEVU Velenjski rudarji so v sredo, 13. maja, dosegli nov rekord dnevnega iz- kopa premoga - 22 tisoč ton (prejšnji rekord 17. decembra 1980 - 21900 ton)! V vseh delovnih dneh maja so nakopali 216.300 ton premoga ali poprečno na dan 19.664 ton, kar je na osnovni načrt 104 odstotka in na delovni 106 odstotka. Od 1. januarja do petka, 15. maja so tako velenjski ru- darji že nakopali milijon 843 tisoč 300 ton premo- ga. S tem je v primerjavi z lanskim letom v istem ča- sovnem obdobju letošnja proizvodnja izkopa pre- moga kar za enajst od- stotkov večja! Vse to so izredno spod- budni delovni dosežki, ki realno obetajo, da bodo do konca leta velenjski rudarji nakopali še več premoga, kot lani. T. VRABL SERGEJ KRAIGHER PREDSEDNIK PREDSEDSTVA SFRJ 15. maja je bila v Beo- gradu seja predsedstva SFRJ, kjer so razglasili za novega predsednika predsedstva SFRJ Serge- ja Kraigherja, za pod- predsednika pa Petra Stamboliča. Do sedaj je eno leto opravljal to naj- bolj odgovorno funkcijo Cvijetin Mijatovič. Do spremembe je priš- lo v skladu z ustavo in vrstnim redom, ki ga do- loča poslovnik o delu predsedstva SFRJ kot kolektivnega organa. Na seji so poudarili, da je za nami težko leto tako z vidika notranje kot zu- nanje politike in da ne bo nič lažje tudi v prihodnje. ^_Z_y KURIRČKOVA POŠTA NA POTI Kurirčkova pošta je v ponedeljek dospela do osnovne šole Slavko Šlander v Celju, kjer so jo ob bogatem kulturnem programu sprejeli pionirji te šole od pionirjev kuririrjev osnovne šole Veljko Vlahovič. Ob častni straži je kurirčkova pošta prenočila in naslednji dan nadaljevala pot do kurirjev, pionirjev osnovne šole s posebnim programom, do šole Ivanke Uranjekove. Včeraj pa je svečana predaja kurirčkove pošte bila na Tremarjih, od koder pošta nadaljuje pot po šolah laške občine. Ravno na Dan mladosti pa bodo pošto prevzeli pionirji litijske občine V.V.E. ZNAČKA IN IZKAZNICA Te dni je več deset tisoč pionirjev zamenjalo rdeče rute z značko in izkaznico ZSMS. Ta mlada vojska Titovih pionir- jev praznuje mesec maj še posebej ponosno in veselo, saj so stopili njeni najstarejši člani v mladinsko organizacijo. »Sprejemamo jih z veseljem, a hkrati z dolžnostjo, da bi skupaj s starejšimi vrstniki v okviru organizacije, ki šteje že več kot 350.000 članov, še naprej gradili nove, bolj humane odnose med ljudmi. Drugače povedano, sprejmimo jih v vrste mladih, ki so svojo prihodnost zavestno povezali s prihodnostjo socializma, neuvrščenosti in miroljubnega so- žitja med vsemi narodi sveta«, je ob sprejemu pionirjev celjskih osnovnih šol dejal predsednik Občinske konfe- rence zveze mladine Darko Končan ob svečanosti posvečeni Dnevu mladosti v hali Golovec v Celju. Vsem mladim članom mladinske organizacije čestitamo z željo, da zvesto sledijo poti, ki so jo začrtale generacije mladincev s Titom na čelu. V. V. E. NAJLEPŠI DAN V POMLADI MLADEGA ČLOVEKA »Mlada leta, veja polna cveta, v soncu guga veter jo od juga«... je o mladosti de-, jal naš veliki pesnik Oton Zupančič. Potem smo v osnovni šoli na ves glas pre- pevali: Lepo je v naši domo- vini biti mlad... in sreča, »biti mlad in poln nad«, kot je v času največjih stisk in trpljenja zapel partizanski pesnik Kajuh. Biti v naši domovini mlad, je resnično sreča, ki se kaže na vsakem koraku življenja mladih ljudi, ki dobro vedo, kako je nastajala, kje se je kalila. Zato znajo to srečo tu- di ceniti in spoštovati. Ta sreča pravzaprav nima svojega imena. Je sreča: ro- diti se v naših porodnišni- cah, se igrati in vzgajati v na- ših otroških vrtcih, se izobra- ževati v naših osnovnih, srednjih šolah, akademijah in fakultetah, je sreča, ustvarjati v lepih delovnih pogojih, prostorih, kjer vla- dajo topli medčloveški in najbolj humani - socialistič- ni samoupravni odnosi. Pri nas ni prava nesreča, biti bo- lan, kot tudi niso temne naše mish na bližajočo se sta- rost ... In še zaradi nečesa je naša mladina srečna. Ima svoje velike vzornike v mladih skojevcih, prekaljenih parti- zanskih kurirjih, borcih za svobodo in rast socializma. Ima tudi največjega, ki ji je dal toliko lepih in bogatih napotkov za življenje. »Ču- vajte bratstvo in enotnost kot zenico svojega očesa,« je mlade velikokrat opomnil tovariš Tito. In mladi so se neštetokrat zaobljubili, da bodo stopali trdno po Titovi poti, ki je samo ena, ravna, in ki edina vodi v našo še lepšo in trdnejšo prihodnost. Seveda bi bilo narobe oce- njevati, da današnja mladina nima svojih problemov in te- žav. Mladina namreč nima v naši družbi nobenega poseb- nega družbenega položaja, ki bi ga bilo mgč ocenjevati lo- čeno od položaja delavcev in delovnih ljudi. Sedanja go- spodarska kriza, ki ni lastna samo nam, vpliva na poslab- šanje družbenoekonomske- ga položaja delavskega ra- zreda in s tem tudi mladine. Nerešena stanovanjska vpra- šanja mladih družin, težave pri zaposlovanju, ki prizade- nejo zlasti mlade ljudi, ki ni- so sokrivi nizke gospodarske rasti, odprta vprašanja šti- pendijske politike, material- nih pogojev za delo osnov- nih organizacij mladine, predvsem v krajevnih skup- nostih, položaj mladih kme- tovalcev, mladih mater ter še mnogo je problemov, s kate- rimi se srečujejo mladi lju- dje. Z njimi se bo treba od- ločneje spoprijeti in jih reši- ti. Wadina je naša bodoč- nost, je vedno poudarjal to- variš Tito. Zato je skrb za re- ševanje problemov mladih naša skupna naloga in ob- veza. 25. maj. Dan mladosti, je najtesneje povezan s Tito- vim imenom, saj ga je sam izbral za praznik vseh mla- dih v naši socialistični sa- moupravni skupnosti. Zato je ta dan vedno bil in bo naj- lepši dan v pomladi vsakega mladega človeka. MARJELA AGREŽ CELJE: PROIZVODNJA NA RAZSTAVI Lepa in zgovorna razstava, prireditev, na katero smo lahko ponosni, pa čeprav je priš- la v novi varianti na vrsto šele po 24 letih. V torek, 19. t. m. dopoldne, je predsednik organizacijskega odbora, Jure Toplak, po govoru, v katerem je opozoril na večnamen- sko vrednost te prireditve odprl razstavo proizvodnih dosežkov v celjski občini. Gre za prireditev, ki opozarja na prehojene pot in prav tako na razvojne vidike, proizvodnih delovnih organizacij v občini, in ki po svoji vsebini ohranja tradicijo in spodbuja, da bi morali s takšnimi prireditvami nadaljevati tudi v prihodnje, vsaj ob koncih starega in začetku novega srednjeročnega obdobja. Je pa seveda tudi vzgojna, informativna in ne nazadnje poslovna. Na razstavi sodeluje 53 delovnih organiza- cij iz celjske občine; pomembna, tudi zaradi nadaljnjega razvijanja sodelovanja in brat- skih vezi, je navzočnost vseh štirih pobrate- nih občin: Cuprije, Doboja, Siska in Titove- ga Velesa. Zanimiv je nadalje prikaz srednjeročnega razvoja občine Celje, pomembna pa tudi tu- ristični in športni kotiček. Iz napovedanega nastopa celjskih likovnih ustvarjalcev je na- stala razstava del iz najnovejšega opusa aka- demskega kiparja Vaška Cetkoviča! Raz;^tava proizvodnih dosežkov v celjski občini je stopila na svojo pot, skupaj z njo pa številne spremljajoče prireditve. Odprta bo vse do 26. maja. M. B02IC 2. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika Št. 20-21. maj 198^ NNNP 81 NA CEUSKEM OBMOČJU PREIZKUS OBRAMBNE USPOSOBUENOSTI Zanimiv preizkus obrambne usposobljenosti so v soboto opravile krajevne skupnosti Medlog, Lava, Ostrožno ir Pe- trovče. S predpostavko, da hočejo diverzanti zavzeti letali- ško ploščad v Levcu zato, da bi lahko izvedli desant, so pripadniki enot civilne in narodne zaščite organizirali teme- ljito obrambo letališča v Levcu. Pri tem so sodelovale enote civilne zaščite iz Kmetijskega šolskega centra, iz Elektrosig- nala, sodelovale so gasilske in druge enote iz omenjenih krajevnih skupnosti. Skupno vojaško vajo oziroma preizkus obrambne usposobljenosti si je na letališču v Levcu ogle- dalo tudi mnogo občanov in učencev osnovnih šol. ' SREDNJEŠOLCI BRANIJO LETALIŠČE Kmetijski šolski center iz Celja je sodeloval v skupni vojaški vaji na letališču v Levcu z mladinsko enoto civilne zaščite. Ta enota je imela nalogo, da ob potoku Ložnica onemogoči diverzantom njihovo delovanje in s tem zavaruje letališke zgradbe. Mladi so vajo vzeli zelo resno, zato so dobro in brez napak opravili zaupano jim nalogo. SLOVENSKE KONJICE : ŠTEVILNA PODVAJANJA Sobotna akcija »Nič nas ne sme presenetiti« v krajevni skupnosti Slovenske Konjice je pokazala predvsem na do- kajšnjo neusklajenost obrambnih priprav v kraju: Številni posamezniki bi se namreč morali razdeliti vsaj na dva, če ne še več delov, da bi se lahko odzvali vsem pozivom, ki so jih tega dne prejeli, saj so jih razporedili tako v krajevni skup- nosti kot v delovni organizaciji in še v različne obrambne strukture. ' Kljub temu je sama akcija dokaj dobro potekala. Prvi so se zbrali že ob pol štirih zjutraj, do devetih dopoldan pa so bile v celoti aktivirane tako narodna kot civilna zaščita ter oborožene sile. Akcija je sicer potekala ves dan, vendar je bil njen glavni namen ravno spoznati, v kolikšnem času je mogoče aktivirati vse obrambne strukture. Ta namen so dosegli, saj so se ob vaji izkristalizirale nedorečenosti in neusklajenosti, tako da bo sedaj mogoče usmeriti delo tudi v odpravo teh ugotovljenih pomanjkljivosti. MBP SPECIALNA ENOTA V AKCIJI Diverzanti so uporabili pri napadu na letališče v Levcu tudi tekoča radiološka - bakteriološka - kemična sredstva. Zato je bilo treba aktivirati specialno enoto civilne zaščite, ki je opravila dekontaminacijo ogroženega območja in je nudila prvo pomoč zastrupljenim občanom. To nalogo je uspešno opravila specialna enota civilne zaščite iz krajevne skupno- sti Lava. , ZELO DOBRO V LIK SAVINJA Vaja NNNP 81 je v delovni organizaciji LIK SAVINJA Celje potekoda v petek 15. in soboto 16. maja. Z vso resnostjo in zavzetostjo so sodelovali vsi delavci celjskih TOZD in delovnih skupnosti. Opazovalci so podali zelo pohvalno mnenje tako o pripra- vah, kot sami izvedbi vaj, ki so vsebovale zatemnevanje, zaklanjanje, razporejanje delavcev po vojni organizaciji. Zelo aktivno se je vključevala narodna zaščita in vse enote civilne zaščite z gasilci. Na zvočni znak zračnega napada so delavci naglo, discipli- nirano zapustili delovna mesta in stekli proti zaklonišču. I.M. V LAŠKI OBČINI VEČJA IZURJENOST Zaključna vaja minulo soboto je zajemala nekaj večjih akcij v TIM in njegovi okolici v Rečici, v radeški papirnici in na železniškem vozlišču v Zidanem mostu. Vsepovsod so bile ponovne preizkušnje civilne zaščite in narodne zaščite, medtem ko so po krajevnih skupnostih preizkusili pred nedavnim nameščena sredstva brezžičnih zvez. Izvršni svet občine pa je tokrat aktiviral vsa svoja poverjeništva, ki so delala po načrtih za izredne razmere in vojno, vendar le na svoji ravni, ker dejavnosti niso podaljšala v krajevne skup. nosti in delovne organizacije. Vaja je pokazala veliko resnost, v strokovnem smislu na- predek v znanju in hitrosti. Na sliki prizor iz Zidanega mosta ob akciji civilne zaščite po izvedeni »diverziji« na železniško vozlišče. NNNP V ŠENTJURSKI OBČINI: »VOJNA« ZA MIR Po prvih ocenah, ki so jih napravile krajevne skupnosti v šentjurski občini, je akcija NNNP dobro uspela, saj se je predvsem odlikovala po množičnosti in pripravljenosti de- lovnih ljudi in občanov. Poudarek akcije je bil na tistih področjih, za katere so lani ugotovili, da so bila izpeljana preveč fiktivno. Tako so v vseh krajevnih skupnostih istega dne preizkusili specialne enote civilne zaščite in preverjali naloge iz obrambnih načrtov krajevnih skupnosti. Precej zahtevne vaje so se lotili v krajevni skupnosti Sent- jur-center, kjer so z alarmnimi znaki uprizorili zračni napad s kemijskim orožjem. V akcijo reševanja so se vključile vse organizacije in specialne enote. V drugih krajevnih skupno- stih so večinoma izvedli kombinirane vaje: bili so to požari, razni diverzantski vdori in podbni. V krajevni skupnosti Ponikva so organizirali peko kruha na domačem terenu. Hlebe kruha so še isto dopoldne prodajali v tamkajšnji trgovini. V vseh krajevnih skupnostih so bili aktivirani ko- miteji za SLO in družbeno samozaščito ter poverjeništva na terenu. Tudi pri nenapovedani nočni moblizaciji niso v ob- čini naleteli na neuspeh. Ko bodo znane končne ocene ak- cije, se bodo v občini lotili še uresničevanja tistih nalog, ki so bile na sobotni vaji uresničene bolj ohlapno. M. PODJED V OBČINI ŽALEC JIH NI PRESENETILO Letošnja akcija NNNP je v žalski občini dobro uspela. Vsaj tako zatrjujejo ocenjevalci, ki pa ne pozabljajo k oce- nam dodati še to, da se je vendarle pokazalo nekaj po- manjkljivosti, ki jih bo treba čim prej odpraviti. Se zlasti velja to za obrambne načrte oziroma izvajanje določil iz teh načrtov v praksi. Delovni ljudje in občani pa so s svojim ravnanjem vendarle dokazali, da sta ljudska obramba in družbena samozaščita del njihovega vsakdanjega življenja. Zlasti pohvalno je tudi to, da je mobilizacija dobro uspela in da so komiteji svoje delo dobro opravili. Zapisati velja še to, da izvajalci niso bili v naprej seznanjeni s predpostavkami- Na sliki vidimo predstavnike skupščine občine in družbeno- političnih organizacij, ki so obiskali združeni odred civilne zaščite. J.V. MOZIRJE: USPEŠEN PREGLED USPOSOBUENOSTI Vaja tudi v mozirski občini. Pričela se je v petek, ob 18. uri in trajala še v soboto do 19. ure. Zajela je vseh deset krajev- nih skupnosti, organizacije združenega dela in z njimi vred v aktivno delo veliko ljudi. Uspela je, kljub nekaterim drob- nim pomanjkljivostim, so ugotovili v končni oceni. »Mobilizacija« pripadnikov teritorialne obrambe je bila hitro končana, zlasti razveseljivo pa je dejstvo, da so pover- jeništva v krajevnih skupnostih začela z delom zelo hitro, da so se dobro znašla v vseh nalogah in podobno. Vaja je dobro uspela tudi zaradi dobre obveščenosti ljudi v dolini o »dogodkih«. Skupina za informativno in propS' gandno dejavnost je izdala tri posebne številke Savinjskih novic. In potem še druga obvestila... skratka, ljudje v mo- zirski občini so vedeli, kaj se dogaja. ŠMARJE: IZPELJANA VAJA v vseh krajevnih skupno- stih, temeljnih in drugih or- ganizacijah združenega dela in, skratka, v vseh sredinah v obdini Šmarje pri Jelšah se je sobotna vaja NNNP priče- la s predpostavko, da so poli- tične sile mobilizirane, ker se bo v nekaj dneh pričela sovražnikova agresija. Takš- na predpostavka je bila izbrana predvsem zato, da bi komiteji za SLO v krajevnih skupnostih končno ugotovi- li, s kakšnim kadrovskim po- tencialom lahko računajo. V preizkus obrambne priprav- ljenosti so bili tako zajeti vsi prebivalci, opravljena je bila mobilizacija obveznikov v JLA in v enote teritorialne obrambe, aktivirane so bile enote civilne in narodne za- ščite in vzpostavljena celot- na kurirska mreža. V šmar- ski občini bodo temeljito ocenili potek in učinek celot- ne akcije ter se dotaknili predvsem pomanjkljivosti, ki jih bo treba še dograditi. Predvsem pa bodo v oceni ugotovili, ali kader, ki po splošni mobilizaciji sil osta- ne v krajevnih skupnostih, lahko sprejme celotno bre- me odgovornosti v primeru izrednih razmer. D S OBRAZI STANKO MIKLAVŽI NA Iz graščine Tum do srebrne medalje na balkanskem kro- su! Tako bi lahko na kratko označili atletsko pot Stanka MiklavZine iz Velenja, danes prav gotovo enega najboljših jugoslovanskih mladih atle- tov na srednje in dolge proge. K temu bi bilo treba dodati še, da tudi enega tistih, od katerih v naslednjih letih naj- več pričakujemo v kraljici športov. Stanko Miklavžina seje ro- dil pred 21 leti, doma je v Hrastovcu pri Velenju, kjer stanuje v tamkajšnji graščini Turn. Že kot mlad fant je vsak dan hodil v šolo v Skale pa kasneje Velenje, zraven pa tudi po mleko. Seveda pa ni "hodih, kot drugi, ampak je tekel in tako je vsak dan na- pravil okoli šest kilometrov. Začelo se je na šolskih kro- sih, kjer so prišle tudi prve zmage. Prijatelji so opazili njegov atletski talent in so ga pregovorili, da se je s tem športom začel aktivneje in re- sneje ukvarjati. Stanka odlikuje naravna nadarjenost za tek, kjer je še posebej specialist za krose in v zadnjem času tudi za ulične teke. Med treningi je veliko- krat nastopila kriza in Stanko je že hotel opustiti aktivno ukvarjanje z atletiko. Krizo je s pomočjo prijateljev in sa- mega sebe prebrodil in nada- ljeval. Uspešno! Čeprav je že osvojil srebrno medaljo na balkanskem kro- su pa šteje za svoj doslej naj- večji uspeh 6. mesto v izre- dno močni mednarodni kon- kurenci na letošnjem teku po ulicah Ljubljane, kjer je bil tudi najbolje uvrščen tekmo- valec iz naše republike. »VLjubljani sem nekaj ča- sa tekel v koloni, potem pa -potegnil". Edina želja je bi- la, da bi zdržal, da mi ne bi zmanjkalo moči. Uspel sem. To je gotovo tek z najmočnej- šo udeležbo v Jugoslaviji. In tudi velika čast je nastopati na takšnem teku, ki je posve- čen spominu na herojsko Ljubljano. Imam dve večji želji: da bi tudi kot član (zdaj je še mlajši član - op. p.) po- stal stalni član državne repre- zentance ter da bi v konku- renci dobrih tekmovalcev te- kel na 5000 m pod štirinajsti- mi minutami (zdaj ima čas 14:01,00). Prepričan sem, da sem za to sposoben. V per- spektivi pa seveda želim, da bi leta 1984 nastopil na olim- pijskih igrah v Los Angele- su.« Takšen je Stanko Mi- klavžina, po poklicu elektri- kar, zaposlen v DO ESO, kjer mu sodelavci omogočajo vse pogoje za dober in stalen tre- ning. Iz graščine Tum si bo prizadevni in vztrajni Stanko prav gotovo pritekel še kaj več, kot samo balkansko sre- bro in 6. mesto v Ljubljani! T. VRABL št. 20-21. maj 1981 35 let Novega tednika NOVt TEDNIK - stran 3 CELJE 81 V OBRAMBI IN ZAŠČITI ŠESTNAJST DNI DO VAJE Slavnostni govornik bo Stane Markič\ Republiški komite za in- formiranje je sklical tiskov- no konferenco, kjer so glavni organizatorji vaje »Celje 81 v obrambi in zaščiti« ter osta- lih spremljajočih prireditev seznanili predstavnike jugo- slovanskega tiska, radia in televizije o pripravah na zak- ljučno prireditev ob letoš- njem Dnevu civilne zaščite. Predsednik organizacij- skega odbora »Celje 81« Sta- ne Kotnik je omenil, da vse letošnje aktivnosti sodijo v okvir splošnih akcij NNNP 81, kjer pa izstopajo tri prire- ditve, in sicer vaja »Celje 81«, dvanajsti pregled dejav- nosti Rdečega križa Jugosla- vije in sejem opreme civilne zaščite v Kranju, vse ome- njene aktivnosti pa potekajo v času temeljitih priprav na IX. kongres ZKS in XII. kongres ZKJ. Kakšna bo osrednja celj- ska vaja v soboto, 6. junija dopoldne, je govoril vodja vaje Viki Krajnc. V vaji, ki bo imela kar 70 različnih točk, bo sodelovalo okoli 8000 ljudi! Vaja bo pokazala, kaj imamo, zmoremo in znamo. XII. prikaz dejavnosti RK Jugoslavije (s prikazi so za- čeh leta 1970 v Beogradu) bo drugi v Sloveniji (1973 na Bledu) in to v Celju, o njem pa je govorila predsednica skupnosti RK Slovenije Ivi- ca Znidaršič. Taborniki pri- pravljajo tabor vseh trinaj- stih področnih intervencij- skih skupin Slovenije na Gričku. Podrobnosti v pri- hodnji številki. TONE VRABL PO POTEH CELJSKE ČETE Pohod učencev in seveda učenk višjih razredov osnovne! šole »Frana Kranjca« na Polulah po poteh Celjske čete in v počastitev dneva mladosti je postal že tradicionalen in dogo- dek, ki se že nekaj let ponavlja v teh majskih dneh. Tudi letošnji bo na sam praznik mladosti. Okoli 130 mla- dih se bo z vlakom odpeljalo v Šentjur, od tam pa vzelo pot! pod noge in krenilo proti Resevni, Svetini, se spotoma usta- i vili pri grobu Cvetke Jerinove in Dušana Laha, prav tako pri i spominskem obeležju Celjske čete. Pri grobu Cvetke Jeri- i nove bo spregovoril Marjan Jerin, komandant Kozjanskega j odreda in obudil spomine na dni neizprosne borbe, na za-j četke oborožene vstaje, na bitke Celjske čete in drugih enot. i Pri vseh spomenikih bodo mladi s Polul pripravili in izvedli j še priložnostne nastope. MBi PRIZNANJA OB 13. MAJU Osrednja proslava ob 13. maju, Dnevu naše varnostne službe, je bila v Celju, slavnostni govornik pa je bil JOŽE KUCER, občinski sekretar za notranje zadeve. V kulturnem programu so nastopili dijaki Tehniške šole Celje. Podeljenih je bilo več odlikovanj in ostalih priznanj delavcem, ki so prispevali pomemben delež na tako pomembnem po- dročju, kot sta naša skupna varnost in druž- bena samozaščita. CELJE: državna odlikovanja predsedstva SFRJ so prejeli - Red republike s srebrnim vencem FRANC LAVRiC, J02E PECAK, NI- KOLAJ PIRTOSEK, DANICA TAJNSEK in ALBIN VOLAR, Red republike z bronastim vencem FRANC SLAK in Medaljo dela VERA SELCAN. Zvezne plakete varnosti: ALOJZ B02IC, DANICA TAJNSEK in ROMAN KRANJEC! Zlata značka za zasluge za var- nost: J02E KUNTARIC in MILAN TRBU- LIN, bronasta značka za zasluge za varnost: ŠTEFAN BOROVNIK, KLOTILDA KOKOT, FRANC LAVRIC, VINKO PAJEK in ALBIN VOLAR. Pismene pohvale za zasluge za var- nost: DANIEL MLINARIC, ANGELCA RA- DISEK in ANTON RETKO. Republiška priz- nanja za veščine: JURIJ PLAVCAK, JOŽE MAJCENOVIC, LUDVIK MIKLAVC, IVAN MLASKO, ANTON RETKO, CVETO SENI- CAR in FRANC TANSEK! Priznanja je dobilo tudi devet delavcev za najmanj 20-letno in 10 delavcev za najmanj 10-letno delo na tem po- dročju. ŽALEC: ANTON FERME je dobil zvezno plaketo varnosti, CIRIL PREZELJ zlato znač- ko ONZ, AVRELIJ SFILIGOJ in MARKO j ROPRET bronasti znački za 10-letno delo ter ] BRANKO MASKALAN priznanje znak ve- i ščin. ' MOZIRJE: Red dela s srebrnim vencem je prejel IVAN BEZJAK, SRETAN STANOJKO- i VIC in IVAN BEZJAK sta dobila srebrni znač- ■ ki za 20-letno delo, BERNARD PETANJEK pa 1 za bronasto za 10-letno delo. i VELENJE: Red dela s srebrnim vencem je i dobil FRANC TRAPSE, bronasto značko ONZ j DANIEL KRESLIN, pismeno pohvalo JOŽE ' OGRAJENSEK in bronasto značko za 10-letno ' delo GORAN MAKUC. \ LAŠKO: Medaljo zaslug za narod je dobil ; JANKO MILCINOVIČ, pismeni pohvali za- : slug za varnost ALOJZ MIKLAVC in ALOJZ PISEK, za 10-letno delo pa ALOJZ MI- i KLAVC, ALOJZ PIgEK in JANEZ SASEK. j ŠENTJUR: znak veščine je dobil MIRO- • SLAV ŽABERL! \ SLOVENSKE KONJICE: Red dela s srebr- \ nim vencem sta dobila JANEZ LEBER in ! IVAN LOJEN, bronasto značko za zasluge za ; varnost pa JANEZ LEBEN. V celjski občini pa so za leto 1981 dobili j priznanja »viirnosti in družbene samozaščite«: ; AMD SLANDER Celje, MAKS BREZNIK, 1 BORIS DOLNICAR, IVICA FISER, MARJAN FURLAN, MILAN JAMŠEK, VILI KONCAN, ' ŽELEZARNA ŠTORE, OBČINSKA GASIL- SKA ZVEZA CELJE, ALOJZ PAVŠER. 1 ZDRAVKO VIDMAR in ZSAM CELJE. \ TONE VRABL i PRAZNIK ČUVARJEV NEBA Dan vojnega letalstva praznujemo vsako leto 21. maja kot spo- min na leto 1942, ko je KP Jugoslavije izdala ukaz Franju KIuzu in Rudiju Cajevcu, da z akcijo dobita sovražne avione in se z njimi spustita na osvobojeno ozemlje. To sta po dveh dneh tudi izpeljala in takrat so pod nebom okupirane Evrope prvič poleteli partizan- ski avioni s petokrako zvezdo na krilih. Od prvih takšnih poletov pogumnih partizanskih pilotov Pranja Kluza in Rudija Cajevca je preteklo že 39 let! V tem času se je marsikaj spremenilo, naše vojno letalstvo pa se je tako kot ostale smeri v JLA močno razširilo, posodobilo, skratka s tehniko in človeškim faktorjem je postalo nepremagljiv čuvaj našega svobo- dnega neba. Moralno močni, strokovno visoko izobraženi, zdravi in hrabri, takšni so naši čuvarji neba! Vsako leto iz Vojne letalske akademije pride nov rod pogumnih pilotov, ki skrbijo za varnost svobo- dnega neba Jugoslavije. OSEBNI DOHODKI V CELJSKI OBČINI V LETU 1980 DENAR TUDI POKUCA VLADAR! Največ flnančnO'tehnlčne in poslovne storitve, najman/ gostinstvo! v g^ospodarstvu celjske občine so v lanskem letu znašali povprečno iz- plačani čisti osebni dohodki na de- lavca 8.362 dinarjev, kar je za 19 od- stotkov več kot v letu 79. Ob upošte- vanju stopnje rasti življenjskih stro- škov, ki je v lanskem letu znašala 29,8 odstotkov, so bili izplačani osebni dohodki v letu 80, za okoli 8 odstot- kov nižji kot leto prej. Enako kot v preteklih letih so delav- ci v finančnih, tehničnih in poslovnih storitvah prejemali v povprečju najviš- je osebne dohodke, ki so znašali 10.409 dinarjev in najnižje v gostinstvu in tu- rizmu, povprečno 7.081 dinarjev. Povprečni izplačani osebni dohodki na delavca v družbenih dejavnostih v celjski občini so lani znašali 9.598 di- narjev in so bili za 15 odstotkov višji kot v letu 79. V primerjavi z rastjo življenjskih stroškov pa so se zmanjša- li za 11 odstotkov. Povprečno izplača- ni osebni dohodek na delavca so v družbenih dejavnostih za 15 odstotkov višje kot v negospodarstvu, na kar vpliva boljša kvalifikacijska struktura, kjer pa je izločen vpliv kvsdifikacijske- ga dejavnika, so bili osebni dohodki v družbeni dejavnosti za 9 odstotkov nižji kot v gospodarstvu. V primerjavi z republiškim povpreč- jem so dohodki na delavca v gospodar- stvu nekoliko nižji po stopnji rasti pa so izenačeni z republiškim. Po abso- lutni višini presegajo republiško pov- prečje dohodki v kmetijstvu, gozdar- stvu, vodnem gospodarstvu in obrti. S področja družbenih dejavnosti pa re- publiško povprečje presegajo dohodki na področju izobraževanja, telesne kulture in športa ter v socialnem skrbstvu, v vseh drugih dejavnostih pa so bili nižji. Seveda pa ti podatki ne bi bili realni, če ne bi upoštevali tudi razpone med najvišjimi in najnižjimi osebnimi do- hodki. Ti so se, po podatkih za decem- ber 80, v gospodarskih dejavnostih v celjski občini gibali od 1:1,8 do 1:6,8. Najnižji je bil razpon v delovni organi- zaciji Izletnik - TOZD Turizem, tu je bil najnižji osebni dohodek 7.734, naj- višji pa 13.894 din. Število delavcev, ki so prejemali osebne dohodke nižje od 5.000 dinarjev je bilo 1.667, to pomeni 5 odstotkov vseh zaposlenih, tistih, ki so prejemali dohodek od 5000 do 6000 dinarjev pa je bilo 1.719, kar je 5,2 od- stotka vseh zaposlenih v gospodar- stvu. V negospodarstvu so znašali razponi med najvišjimi in najnižjimi osebnimi dohodki za december 80 od 1:1,6 v Zvezi telesno kulturnih organizacij, tu je najnižji osebni dohodek 8.245, naj- višji pa 13.355. Najvišji razpon je de- cembra 80 bil v zdravstvenem centru - TOZD za zdravstveno varstvo žena 1:7,4. Tu je bil najnižji osebni dohodek 4.627 dinarjev, najvišji pa 34.396 dinar- jev. V negospodarstvu je bilo lani de- cembra 54 delavcev, ki so prejemedi osebni dohodek manj kot 5.000 dinar- jev, kar predstavlja en procent vseh zaposlenih. 313 delavcev pa je preje- malo OD od 5.000 do 6.000 dinarjev, kar predstavlja 5,4 vseh zaposlenih v negospodarstvu v celjski občini. Občanov Celja, ki so imeli v letu 1980 več kot 294.000 osebnih prejem- kov, je bilo 88. Poklicna struktura pa je naslednja: zdravnikov je 35, arhitek- tov in gradbenikov 14, poslovodnih delavcev in ekonomistov 7, strojnih, elektro, varnostnih inženirjev 10, 2 upokojenca in iz ostalih poklicev še 14. VIOLETA V. EINSPIELER MOZIRJE NE LE PLAČE Globoke korenine socialne politike Člani občinske konference Zveze komunistov in plenu- ma občinskega sindikalnega sveta v Mozirju, so prejšnjo sredo, 13. maja, na skupni se- ji odprli aktualne probleme ob oceni stanja in uresniče- vanja socialne politike v ob- čini. Odprli so stran življenja mnogih ljudi, ki se ne kaže samo v višini njihovih re- dnih mesečnih prejemkov, Tiarveč še v številnih drugih odtenkih, v odnosih družbe in ljudi do človeka, ki je po- treben takšne ali drugačne Pomoči. Zdaj ni šlo samo za Ugotovitev, da je v občini še okoli 170 primerov, ko zapo- sleni prejemajo osebne do- hodke, manjše od 6000 din in za okoli 37 zaposlenih, kate- rih mesečni osebni dohodek je manjši od 5000 din, mar- več tudi za vprašanje, kako z ostarelimi in osamljeni- mi, ki bi brez druge pomoči; v glavnem pa so to otroci, ki prihajajo na pomoč; težko ži- veli. Kako je z mnogimi osta- relimi kmeti, ki ostajajo sami in podobno. Kako z invalidi itd. V mozirski občini na vse te in podobne primere niso po- zabili, čeprav bi težko zapi- sali, da so opravili vse, kar bi morali. In vendar, občutka krivde ni bilo. Še zlasti, ker med tistimi z najnižjimi osebnimi dohodki ni social- no ogroženih. Nihče ni odvi- sen samo od teh prejemkov, katerim pa je zlasti sindikat napovedal oster boj. Seveda pa se ob vsem tem pojavlja tudi vprašanje, kakšna so de- lovna mesta, na katerih lah- ko človek, ob polni zavzeto- sti, zasluži premalo za nor- malno življenje. So družbe- no sploh opravičljiva? M. B02IČ POGLED V SVET S kovmotehno PROTI »KATOLIŠKEMU ABORTUSU« Glasovalni listki so bili zelene, oranž- ne, rumene, modre in sive barve. K volil- nim skrinjicam so minulo nedeljo in v ponedeljek dopoldne pozvali 43 milijo- nov prebivalcev sosednje Italije, seveda tistih z volilno pravico. Po domače, poe- nostavljeno rečeno, so se vprašanja, na katera je bilo potrebno odgovoriti z »da* in »ne« glasila v prvem, osrednjem sklopu takole: Ali ste za »katoliški splav* ali pa za »radikalni splav, od- pravo plodu. V Italiji, v kateri je katolicizem stvar stoletnih tradicij, v marsičem del vsak- danjega življenja in nič manj tudi vsak- danje pa dolgoročne politike, je takšno vprašanje eksplozivno. Ne more biti predvsem socialno, zdravstveno, etično, marveč je neizogibno politično vpraša- nje. Po svoje je mera, koliko v resnici zaleže politični vpliv Vatikana, krščan- sko demokratske stranke in drugih kle- rikalnih organizacij in gibanj v deželi. »Gibanje za življenje* je bilo na čelu zahtev, naj bi z glasovanjem na referen- dumu dejansko odpravili tri leta stari zakon o abortusu, točneje rečeno, ne od- pravili, marveč ga v resnici onemogoči- li. Če bi se to zgodilo, bi bil splav dovo- ljen samo v primeru, če je materino živ- ljenje v nevarnosti. Za to se je torej zavzemalo »Gibanje za, življenje* z očitno podporo Vatikana, s čisto rahlo, taktično zadržano podporo krščanske demokracije in z glasnim na- vijanjem neofašistov. Kot je znano, so volilci rekli taki poti ne: dobri dve tretjini (67,9 odstotka) vo- lilcev je bilo proti. Pristaši ozkosrčno- sti, pestra družba desničarskih in kleri- kalnih sil so bili poraženi. Nedvoumno. Zmagala je »pamet nad fanatizmom*, kot je dejal voditelj italijanskih komu- nistov Berlinguer, glasovanje je bilo do- kaz »zrelosti dežele, soočene z ofenzivo mračnejšib in desničarskih sil*. Dejstvo je tudi, da so italijanski volil- ci še z večjo večino odklonili predlog majhne, a glasne radikalne stranke, naj bi sedanji zakon o abortusu odpravili in zadevo z novim zakonom še bistveno bolj sprostili. Radikali so zdaj razočara- ni In jezni, toda to nI prevladujoča zna- čilnost političnega In družbenega prizo- rišča sosednje Italije. Čeprav referendum niso volitve, je po- litična teža odgovorov, ki so jih dobili - druga referendumska vprašanja so se nanašala na javni red in mir - vendarle pokazala, da gre Italija Izrazito v smer lalčnostt, odklanjanja pokroviteljstva cerkve, da sicer moli za papeža, ranjene- ga od terorlstovlh krogel, joče za pape- žem, da pa vedno In vselej ne uboga njegovih želja... Po Izidu referenduma v sosednji deželi se razumljivo vsiljuje še ena primerja- va. Ta sodi v območje očitno naraščajo- čega odpora mračnjaškim, desničar- skim krogom, strankam, politikom - ne samo v Italiji, marveč tudi drugod. Reci- mo v Franciji. Če je bilo zadnje mesece In nemara celo leta opaziti dovolj močne poskuse, da bi svet premaknili v desno, s tem pa v nesvobodo, se je pokazalo In se kaže, da ta svet ne podlega kar tako takim posku- som. Nasprotno, dovolj življenjskih, od- porniških sokov Ima v sebi, da se takš- nim hotenjem, da bi kolo zgodovine za- sukali nazaj, postavlja po robu. Tu do- volj, tam nemara nekoliko manj močno. V celem pa je odgovor razvidno laičen, kadar gre za zadeve, ki se tičejo klerlka- lizma, dovolj razvidno levičarski, kar so pokazale tudi nedavne volitve na Fran- coskem. S tem kajpada nI rečeno, da mračnjaki tu In tam ne bodo prodrli, začasno zma- gali. Poglavitno pa je, da sploh ne zma- gujejo na vsej črti. i Piše: JOŽE ŠIRCELJ 4. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 20 - 21. maj I98i ŽALSKI TRIJE MESECI HITRA RAST Tudi po zaslugi povišanja cen Prvi podatl(i o trimeseč- nem gospodarjenju v žalsl(i občini že na prvi pogled opozarjajo na nadaljnjo di- namično in hitro rast posa- meznih kategorij gospodar- stva. Res pa je, da poslovni rezultati niso v celoti odraz povečane produktivnosti dela, pač pa v precejšnji meri posledica hitre in viso- ke rasti cen. Čeprav je podatke težko primerjati z enakim obdob- jem lanskega leta, pa vendar- le zapišimo, da se je celotni prihodek povečal za 51 od- stotkov, dohodek za šestde- set, družbeni proizvod za se- deminpetdeset, čisti doho- dek za petdeset, akumulacija za 162, družbeni proizvod na zaposlenega za sedeminpet- deset, ekonomičnost za dva in donosnost za devetdeset odstotkov. Pri tem se je šte- vilo zaposlenih povečalo le za en odstotek. Porabljena sredstva so naraščala poča- sneje kot celotni prihodek. Ob 50 odstotni rasti čistega dohodka so v občini poveča- li del čistega dohodka za osebne dohodke za 24 od- stotkov, del za stanovanjsko gradnjo se je zmanjšal za osem odstotkov, med tem ko je del čistega dohodka za raz- širitev materialne osnove de- la porasel kar za 147 odstot- kov. Takšna delitev čistega dohodka je vplivala na pove- čanje sredstev za akumulaci- jo in sredstev za reproduk- cijo. Z izgubo je v prvem trome- sečju poslovalo sedem orga- nizacij združenega dela. Skupaj znašajo izgube šest milijonov 979.049 dinarjev in so za sedem odstotkov večje kot v enakem lanskem ob- dobju. Z izgubo so poslovali Hmezad Strojna, TOZD Sto- ritve (481.350 din), KZ Sa- vinjska dolina TZO Prebold (101.024), Avtoprevoz Šem- peter (616.400), Hmezad No- tranja trgovina, TOZD Malo- prodaja (1.243.133), Hmezad Gostinstvo turizem, TOZD hotel Prebold (885.406), Hmezad Gostinstvo, TOZD Hmeljar Žalec (279.063) in Komunalno podjetje Žalec, TOZD Montaža (3.364.673). Izgube v večini temeljnih or- ganizacij združenega dela so prehodnega značaja, med tem ko Komunalno podjetje dosega visoko izgubo zaradi porabljenih sredstev, ki so večja od ustvarjenega celot- nega prihodka. JANEZ VEDENIK ZRCALO RIŠE BORI ZUPANČIČ OBISK GUVERNERJA DRŽAVE GEORGIJE V GORENJU v ponedeljek, 19. maja 1981, se je mudila na obisku v Gorenju delegacija iz ZDA, v kateri so bili guver- ner države Georgije Georg D. Busbee, komisar vla- dnega oddelka za industrijo in trgovino Milton W. Folds, predstavnik evropskega urada John L. Tur- bivill in drugi. Ameriškim gostom so v Gorenju najprej predstavili razvoj Gorenja in izvozna prizadevanja, nato pa ohie- nili, da je pred desetimi leti Gorenje veliko izvažalo v ZDA. Zaradi visokih transportnih stroškov pa je tega izvoza vse manj in Gorenje načrtuje druge oblike sode- lovanja. Tako v Gorenju-Elrad že snujejo načrt za po- stavitev tovarne varilne tehnike v Atlanti v Georgiji in pogovori z delegacijo so pokazali, da je tudi pri vladi te ameriške države veliko zanimanje za tovrstno sodelo- vanje. Guverner Busbee je ob koncu razgovorov, v katerih je predstavil državo Georgijo kot industrijsko in trgov- sko izredno zanimivo za tuje partnerje obljubil, da bo država nudila veliko pomoč pri izpolnitvi načrtov za postavitev montažne tovarne varilne tehnike v Atlanti. Hkrati pa je ocenil, da ima Gorenje resnično takšne programe, ki so zanimivi za Georgijo, seveda pa je vprašanje tržnih pogojev tisto, ki bi najbistveno odlo- čalo za nadaljnje korake Gorenja pri izvozu v ZDA. Omenil je, da je pristop Gorenja enak številnim dru- gim partnerjem, ki imajo svoje ©lontažne linije v Geor- giji. Vsak pa je začel le z eno linijo, nato pa je dograje- val mozaik. Ameriška delegacija si je po pogovorih ogledala proizvodnjo v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje. HINKO JERCIC NOVA BLAGOVNICA V VITANJU Delavci delovne organizacije Potrošnik Celje bodo v so- boto slavili novo delovno zmago. Ob 9. uri zjutraj bodo namreč v Vitanju slovesno predali namenu novo blagov- nico, v kateri bodo poleg živilskega marketa in tehnično tekstilne trgovine še gostišče, kuhinja in skladišče. Skupna površina blagovnice v Vitanju meri 1702 m^, vrednost na- ložbe pa je 17 milijonov dinarjev. ŽALEC: ODLIKOVANJA PREDSEDSTVA SFRJ Na priložnostni slovesnosti so pretekli teden v Žalcu po- delili odlikovanja predsedstva SFRJ. V imenu predsedstva jih je zaslužnim občanom izročil Vlado Gorišek. Prejeli so jih: Red dela z bronastim vencem: Franc Kralj; Red zaslug za narod s srebrno zvezdo: Franc Radišek in Ana Robič; Red dela s srebrnim vencem: Milan Baudek, Viktor Belo- glavec, Stanislav Debelak, Anica Ferjuc, Ivan Hren, Martin Maček, Karel Randl, Francka Skok, Franc Svatina, Boris Tomšič, Terezija Vegelj, Vegelj; Red za vojaške zasluge s srebrnimi meči: Rasim Salkovič; Medalja zaslug za narod: Franc Debelak, Jože Dobnik, Vladimir Falatič, Franc Gaj- šek, Marjan Golavšek, Franc Izlakar, Jože Kveder, Anton Mlinaric; Medaljo dela:Ivanka Ferdin, Viljem Grobelnik, Alojz Kos, Ivan Kukec, Janez Kokovnik, Ivan Strahovnik, Rozalija Skraber, Marija Urankar in Edvard Veber. T. TAVČAR GOZDNO GOSPODARSTVO CELJE NA LESU RASTE LES! Sečnja zaostaja le na območju občin Laško in Šmarje Naslov povzema staro re- snico gospodarjev »zelenih bank«. O tej resnici in še ne- katerih drugih, pa proble- mih in težavah gospodarje- nja z gozdovi na območju GG Celje smo se pogovarja- li v družbi gozdarskih inže- nirjev in strokovnih delav- cev GG Celje: direktorja Milana Kolarja, Romane Lončar, Danija Sosterja in Vlada Vrtačnika. Poskušali smo izluščiti probleme, ki jih je vse več okrog neskla- dja med ponudbo in potre- bami po lesni surovini. Delovno organizacijo Goz- dno gospodarstvo Celje se- stavlja šest temeljnih organi- zacij združenega dela in sicer Boč, Preske, Gozdnik, Po- horje, Gradnje-mehanizacija in Trgovina, prav tako pa tu- di šest temeljnih organizacij kooperantov v Celju, La- škem, Šentjurju, Podčetrt- ku, Slovenskih Konjicah in TOK Vransko - Žalec. V Slo- veniji je več samoupravno organizacijskih rešitev za kooperacijo, v celjskem Goz- dnem gospodarstvu so se od- ločili za več organizacij koo- perantov in so s to organiza- cijo zadovoljni, čeprav pou- darjajo, da je organizacija go- spodarjenja z gozdovi v za- sebnem sektorju še vedno v fazi oblikovanja. Vsekakor so prepričani, da nekaterih akutnih problemov pri izpa- dih proizvodnje vsaj pri njih ni kriva organizacijska shema. Med problemi območja, na katerem gospodarijo, je na prvem mestu velika razdrob- ljenost gozdnih površin in posestev, katerih lastniki so v največji meri kmetje - goz- dni posestniki, pa tudi ne- kmetje. V družbenem sek- torju je kakšnih 13.000 hek- tarov gozdov, medtem, ko je zasebnega sektorja za 55.000 hektarov, razdeljenih med 22.240 gozdnih posestnikov. Že iz tega podatka je jasno razvidna izredna razdroblje- nost, saj pride poprečno na enega gozdnega posestnika komaj nekaj čez dva hektar- ja gozda. Če tej razdrobljeno- sti priključimo še neustrezne zakonske rešitve glede pre- delave lesa za lastno porabo oziroma za domači razrez, ki praviloma presega domače potrebe, pa brezštevilne ža- ge, ki ne utihnejo, se neskla- dje med ponudbo in po- vpraševanjem lesa kaže v še bolj ostri luči. Samo primer iz TOK Vransko - Žalec: za domači razrez je bilo do se- daj odobrenih 6000 kubikov v tekočem gospodarskem le- tu! Kaj vse je mogoče zgradi- ti ali narediti iz toliko lesa, prepuščamo v -oceno kar bralcu. Gozdno gospodarstvo Ce- lje je eno redkih v Sloveniji, ki je v prejšnjem srednjeroč- nem obdobju dobro izpol- njevalo plane sečnje, tako so v skupni blagovni proizvod- nji načrt 434.500 neto kubi- kov lesa presegli za 16 od- stotkov in realizirali 504.765 kubikov; zlasti niso zaostali pri sečnji klasične hlodovi- ne, manj posekanega je bilo le v malodonosnih gozdovih občin Laško in Šmarje, kjer je ostalo neposekanega kakšnih 70.000 kubikov. Tu- di v tekočem srednjeročnem obdobju načrtujejo za 2,6 od- stotka večjo sečnjo v zaseb- nih gozdovih kar pomeni v kubikih lesa 17.000 več. Več- jega poseganja v izkorišča- nje lesne mase si ne bi smeli privoščiti, kljub potrebam predelovalne lesne stroke. Tudi popreček 2,6 več je le statistično pomemben, sicer pa gozdarji ugotavljajo, da se na posameznih območjih že tudi preveč seka in je sečnja že dosegla višino prirastka. Izredno pereč je problem neskladja v cenah oblega in žaganega lesa. To razmerje po izkušnjah gozdarjev ni bi- lo še nikoli tako neugodno in prav v tem je iskati vzroke za mnoge špekulacije in nezalo- ženost lesnega trga s surovi- nami, da posebej ne govori- mo o »črnem lesu« in proda- ji. Zelo preprosta kalkulacija pri kubiku lesa iglavcev nam pove, da pri ceni okrog 2500 dinarjev, le 1800 dobi kmet - gozdni posestnik, ostalih 700 dinarjev pa se razdeli takole: 270 dinarjev gre v biološko vlaganje in najmanj 100 di- narjev za ceste in gozdne ko- munikacije. Preostalih 330 dinarjev pomenijo stroške poslovanja z vsemi družbe- nimi prispevki, tudi za Koso- vo. Pa vendar stane potem kubik desk od 11 do 12.000 dinarjev! Pri tem pa desk ni- ti ni mogoče dobiti... Vseka- kor je dejstvo, da ostaja le- sna akumulacija pri žagi, če- prav naj bi praviloma prav tam ne presegala 10 odstot- kov - niti je ni pri gospodar- ju oziroma lastniku gozda, niti pri nadaljnjem predelo- valcu. Cenovno razmerje med okroglim lesom in žaga- nim je pri nas 1: več kot 3, medtem ko je, na primer v Avstriji takšno razmerje po zadnjih podatkih in v po- prečju kvečjemu 1: 1,80. To- rej se v Avstriji splača proda- jati hlodovino, pri nas le ža- gan les, pa čeprav na zuna- njem trgu prav cena žagane- ga lesa pada, hladovine pa se drži! Pri nas smo že kar na- vajeni, da gre vse gor... Tudi v teh cenovnih čarovnijah je iskati odgovore na vpraša- nja, kje je les! MITJA UMNIK AERO CELJE - MLADOST ČUPRIJA Ni naključje, da je celjska občina pobratena s čuprij- sko, saj je v Čupriji med II. svetovno vojno našlo svoj drugi dom veliko slovenskih družin. Trdne vezi, spletene med vojno, krepimo iz leta v leto. Tako je zrasel tudi skupni obrat delovne organi- zacije AERO Celje in grafič- ne delovne organizacije MLADOST Čuprija, ki da- nes uspešno gospodari in se vse bolj uveljavlja s proi- zvodnjo samolepilnih etiket na srbskem trgu. Sovlagatelji iz AERA so tozd Grafika, Kemija Celje in Kemija Šempeter, poslova- nje skupnega obrata pa usmerja skupni upravni od- bor. Po nekajletnem uspeš- nem sodelovanju med AE- ROM in MLADOSTJO se je porodila misel, da bi se de- lavci obeh kolektivov čim- bolj povezali tudi z izmenja- vo »Avtobusa bratstva in enotnosti«. Lansko jesen so bili delav- ci AERA gostje v Čupriji, v četrtek, 14. maja zvečer pa so prisrčno sprejeli sodelavce iz Čuprije. V petek, 15. maja, so si de- lavci MLADOSTI ogledali nekatere proizvodne obrate v AERO, popoldne pa so pre- živeli v Savinjskem gaju v Mozirju in Logarski dolini. Med obiskom, ki se je sklenil v soboto dopoldne, so tekli tudi poslovni pogovori. T. ŠKERBEC Pomembno delo pri pripravi gradiv za 3. kon- gres samoupravljalcev Jugoslavije je opravila tu- di Železarna Store, ki je kot nosilka v večji skupi- ni organizacij pripravila sporočilo kongresu o oblikah uveljavljanja svo bodne menjave dela ir načina oblikovanja celot nega prihodka delovm skupnosti s svobodno menjavo dela. Sporočilo bo kongresu posredoval Vlado Štefančič, eden od devetih delegatov, ki bo- do zastopali 40.000 celj- skih delavcev na 3. kon- gresu samoupravljalcev Jugoslavije. Zaposlen je v Železarni in kot predse- dnik delavskega sveta v tozdu Mehanska obdela- va je tvorno sodeloval v vseh fazah oblikovanja kongresnega sporočila. »Za temo kongresnega spročila smo izbrali obli- ke uveljavljanja svobo- dne menjave dela med delovno skupnostjo in te- meljnimi organizacijami zato, ker je to vprašanje za nas posebej zanimivo. Odnosi svobodne menja- ve dela niso še v celoti uveljavljeni, po drugi strani pa smo pri nas v Železarni v zadnjih letih marsikaj naredili za to, da bi na tem področju le sto- rili korak naprej. Nena- zadnje - v Železarni smo organizirani v petnajstih proizvodnjih temeljnih organizacijah in v šestih delovnih skupnostih, kar terja še večjo pozornost in vztrajnost pri uveljav- ljanju odnosov svobodne menjave dela.« Po besedah Vlada Ste- fančiča so prav vsi delav- ci močno zainteresirani za to, da bi se vprašanja odnosov svobodne me- njave dela čimprej uredi- la. To se je pokazalo tudi v razpravah ob kongre- snem sporočilu, ko so de- lavci opozarjali na vrsto nerešenih vprašanj, ki bi jih bilo treba postopoma urejevati. D.S. Š£ SO VRZELI V ODNOSIH št. 20-21. maj 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 5 VARNOSTNA KULTURA VSE MANJ JE PROMETNIH NESREČ V rahlem porastu /e gospodarski kriminal Ko so na celjski upravi za notranje zadeve pripravljali poročilo o uresničevanju družbene samozaščite v lan- skem letu na območju celj- ske regije, so poudarili, da bi bila slika mnogokrat še po- polnejša, če bi lahko sproti ugotavljali varnostne proble- me. Tako tiste, ki so že nasta- li in tiste, ki šele nastajajo. Sicer pa je splošna ugotovi- tev, da je bil na področju ure- sničevanja koncepta SLO in družbene samozaščite stor- jen velik korak naprej, ven- dar ne v vseh delovnih oko- ljih z enako zavzetostjo. Ko- miteji za SLO in družbeno samozaščito v temeljnih or- ganizacijah združenega dela so na svojih sejah najpogo- steje obravnavali vprašanja varovanja družbene imovi- ne, aktiviranja narodne za- ščite, fizičnega zavarovanja organizacij združenega dela, politično varnostne ocene in njeno dopolnjevanje in usposabljanje pripadnikov narodne zaščite. Načelnik Uprave za notra- nje zadeve Janez Paul pravi, da se komiteji vse bolj zani- majo za varnostno proble- matiko in spremljajo var- nostne razmere. Aktivnost komitejev se odraža tudi v vsakdanji praksi. VEČ POZORNOSTI VARNOSTI IN DS Poročilo so na celjski UZNZ pripravili na osnovi ankete, ki so jo izvedli v 422 TOZD. V tistih temeljnih or- ganizacijah torej, kjer so iz- polnili vprašalnike. Tako je zanimiv podatek, da so v an- ketiranih TOZD na novo usposobili kar 6112 pripa- dnikov narodne zaščite. Vendar je že sedaj jasno, da ni dovolj, če pripadnike en- krat nekaj naučimo, potem pa so prepuščeni svoji iz- najdljivosti. Ugotovili so tu- di, da so komiteji za SLO in DS premalo dosledni pri izvrševanju nalog, saj 67% komitejev le občasno izvaja kontrolo nad tem, kako se izvajajo sklepi samouprav- nih organov in kako se izva- jajo sprejeti varnostni ukrepi v varnostnih načrtih, pra^l- nikih in drugih dokumentih. NEKATERI SO ODKLONILI SODELOVANJE Poročilo o uresničevanju družbene samozaščite v kra- jevnih skupnostih na ob- močju celjske regije zavze- ma 146 krajevnih skupnosti. Kar 93% teh KS ima usta- novljene komiteje. Vendar zgolj ustanovitev še ni porok za uspešno delo. Narodna za- ščita je bila lani aktivirana 686 krat. V akcijah ob aktivi- ranju narodne zaščite je v krajevnih skupnostih sode- lovalo 11.196 pripadnikov. 224 je bik) primerovj ko se posamezniki niso odzvali de- lu narodne zaščite. Tako kot v združenem delu tudi v kra- jevnih skupnostih šepa in- formiranost o varnostni pro- blematiki. Večina KS tudi bolj slabo kontrolira izvaja- nje varnostnih ukrepov. Janez Paul meni, da bi mo- rali komiteji za SLO in druž- beno samozaščito namenjati varnostni problematiki več pozornosti. POMANJKANJE IZDELKOV VODI V KRIMINAL - Kako pa je z varova- njem družbene imovine? J. Paul: »Stanje se izbolj- šuje, vendar še vedno ne mo- remo biti s tem povsem za- dovoljni. Premalo pozorno- sti ponekod namenjajo vpra- šanj kako je lahko družbena imovina ogrožena« - Zanimivo bi bilo izve- deti, kako je bilo v letoš- njem prvem tromesečju z gospodarskim krimina- lom... J. Paul: »Beležimo rahel porast gospodarskega, pa tu- di klasičnega kriminala. Šte- vilka pa še vseeno ni takšna, da bi bila preveč vznemirlji- va. Predvsem gre za premo- ženjske delikte, ki dokazuje- jo, da pomanjkanje nekate- rih izdelkov vpliva na nara- ščanje krimineditete. S tem v zvezi moram omeniti vlome v avtomobile, tatvine delov motornih vozil in prehram- benih artiklov. 2e dolgo časa je znana ugotovitev, da vča- sih posamezniki s svojim ravnanjem kar sami napelju- jejo ljudi v kraje. Ne morete si misliti, koliko je parkira- nih nezakljenih avtomobi- lov, koliko je nezaklenjenih stanovanj... PROMETNA VARNOST JE VEDNO BOLJŠA - Vsako leto smo ugotav- ljali porast števila promet- nih nesreč. Kako je s tem v letošnjih prvih treh mese- cih? J. Paul: »Z veseljem ugo- tavljamo, da število promet- nih nesreč upada. Manjše je v primerjavi z enakim lan- skim obdobjem število mrtvih in ranjenih. V veliki meri vpliva na to veljavnost novega zakona o cestno pro- metnih predpisih. Ugotavlja- mo celo to, da nekateri voz- niki že pretiravajo, saj v na- seljih vozijo počasneje kot je dovoljeno ter s tem povzro- čajo tudi nekaj težav. Vozni- ki tudi bolj spoštujejo pro- metno signalizacijo ter upo- števajo razmere na cesti. Se- veda pa opažamo tudi manj- ši promet, saj so se cene go- riv občutno povečale.« - Javni red in mir? J. Paul: »Število prekr- škov s tega področja je v ra- hlem porastu. V večini pri- merov jim botruje cilkohol in največkrat so povzročitelji teh prekrškov gostinci, ki vi- njenim ljudem točijo alko- hol. Precej je skupinskih iz- gredov.« - Je položaj na Kosovem vplival na javni red in mir tudi pri nas? J. Paul: »Ničesar nismo za- beležili. Delavci iz Kosova niso povzročali na celjskem območju nikakršnih težav. Do nekega izgreda je sicer prišlo v Žalcu, vendar smo kasneje ugotovili, da ni bilo nič v zvezi s Kosovom. Bil je pač običajni pretep. Nekaj je bilo neustreznih komentarjev, ki pa so odraz nepoznavanja razmer, tako da ljudje marsikdaj nasedajo polresnicam ali lažem. Sicer pa se komentarji v glavnem nanašajo na poviševanje cen, nizkih osebnih dohodkov in drugega.« -Ste raziskali dosti kaz- nivih dejanj? - J. Paul: »Raziskanost kaznivih dejanj je v prvem tromesečju še boljša kot lani v enakem obdobju. Škoda, da za gospodarski kriminal včasih prepozno zvemo in je potem prestopke težje razi- skovati. Tudi posamezne de- lovne organizacije nekatera kazniva dejanja prepozno javljajo. 60 odstotkov vseh primerov odkrijejo delavci uprave za notranje zadeve.« - Ko ste že znova omenili gospodarski kriminal, samo še eno vprašanje. Je bil letos storjen že kakšen večji pre- kršek. Kaj takega na primer kot poneverba nekaj milijo- nov dinarjev na bencinski črpalki v Laškem? J. Paul: »Nič takega ni bi- lo. Nekaj je bilo poneverb v vrednosti po približno 100.000 dinarjev, to pa je tu- di w « JANEZ VEDENIK 25 LET RD VOGLAJNA v soboto, 23. maja ob 10. uri se bo v Gorici pri Slivnici začelo veliko ribiško slavje Ribiške družine Voglajna. Ob svoji 25-letnici bodo ra- zvili prapor, podelili prizna- nja in odlikovanja, izvedli kulturni program ob sodelo- vanju pihalnega orkestra štorskih železarjev in članov AG Žeiezar, ter se popoldne na slivniškem jezeru Tratna po ribiško poveselih tudi v družbi ansambla Vikija Aši- ča in celjskega Poldeka. UM FOTO-COLOR Vse usluge fotografom in amaterjem nudimo hitro in le- nja. V letu 1978, ko so bila sprejeta merila, po katerih je bilo mogoče legalizirati ob- jekte, ki so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja, je posebna komisija ugotovila, da je mogoče za 55 že zgraje- nih objektov še pridobiti lo- kacijsko dovoljenje. Lastni- kom pa se to ni zdelo ravno pomembno in le 21 se jih je odločilo za legalizacijo. Na sploh bi lahko rekli, da se ne področju, ki ga pokriva gradbena in urbanistična inšpekcija v konjiški občini stvari počasi izboljšujejo, vendar bo potrebna še večja doslednost pri delu inšpek- cijskih služb, pa tudi njihova večja vpetost v življenje v družbenopolitični skupno- sti, kar velja tudi za reševa- nje nerešenih problemov. MILENA B. POKLIC OSEMDESET LET VIKTORJA GODNIKA Krepak in čil, veder, še danes. Tudi pri osemde- setih letih. Sicer pa, saj drugače biti ne more. Osvojil je pravila življe- nja, v katerih je na prvo mesto postavil delo, soli- dnost, dosti hoje. Se da- nes se jih drži. Zato tudi leta nosi le v sebi, na zu- naj jih ni videti. Rodil se je na Krasu. Bilo je 10. maja 1901. leta. V Komnu. Kamnita zem- lja. Kleni značaj i.-Spoznal je grozote prve svetovne vojne in okusil italijanski fašizem. Z njim se ni spri- jaznil. Zato je 1924. leta zbežal iz Italije. Prišel je v Celje, kjer se je zaposlil pri urarskem mojstru Lečniku. Kot zaveden Slovenec se je takoj vključil v napredno giba- nje. Delavsko prosvetno društvo Svoboda mu Je odprlo nove vidike. Ze 1925. leta je bil med usta- novitelji šahovske sekcije pri Svobodi. Pozneje se je udejstvoval še v drugih dejavnostih. Dolga leta je bil blagajnik Svobode, dve leti tudi njen predse- dnik, v času znanega zleta Svobod Slovenije v Celju, 1935. leta, pa tajnik. Svoje delo je nadaljeval tudi pri naslednici Svobode, v Vzajemnosti. Po zaslugi svojega moj- stra je našel hvaležno de- lovno področje tudi pri takratnem olepševalnem in turističnem društvu. Po zapisih, ki so ohranje- ni, je Viktor Godnik sto- pil v vrste borcev za ure- jevanje mesta, njegove okolice, za vzdrževanje reda in čistoče že 1925. le- ta. V tej sredini je še da- nes. V letih po drugi voj- ni, od 1954. do 1974., je bil društveni blagajnik. Prišlo je 1941. leto. Zno- va je moral bežati. Oku- pator ga je z družino vred izgnal na Hrvaško. In ko se je v letu svobode znova vrnil v svoje Celje, je odprl samostojno urarsko delavnico, ki jo je vodil vse do 1970. leta, ko se je upokojil. Toda, delo v njej teče dalje. Po sinovi zaslugi in tudi oče ne stoji ob strani. Pri Godnikovih pa so minule dni počastili ne samo očetov življenjski jubilej, marveč tudi zlato poroko staršev. V vso to razgibano življenje je vpletla svojo nit tudi žena in mati Julka, prav tako doma s Komna. Tudi nje- na pot je vezana na Svo- bodo, na številna prazno- vanja prvega maja in po- leg tega na delo doma. Družina je zahtevala svo- je, žena in mati ji je dala vse. Veliko skrbi in lju- bezni. Zato je še danes, tudi po njeni zaslugi, Go- dnikova družina zgledna, lepa in ponosna. M. BOŽIC V BESEDI IN SLIKI USPEŠNI AKCIJI V žalski občini sta bili krvodajalski akciji v Žalcu in na Polzeli. Obe akciji sta pripravili krajevni organizaciji RK, izpeljal pa Zavod za transfuzijo krvi SRS iz Ljubljane. Na Polzeli je prišlo na odvzem krvi 330 krvodajalcev, kar je največ doslej. Od tega jih je bilo samo iz Tovarne nogavic 196, nekateri pa so prišli iz KS Andraž. V Žalcu se je zbralo 164 krvodajalcev, kar je nekaj manj kot ponavadi. Največ jih je prišlo iz Juteksa in Ferralita. Ob tednu rdečega križa od 4. do 10. maja je Občinska organizacija RK sprejela med svoje mlade člane 597 učen- cev osnovnih šol žalske občine. Na sliki: Med akcijo na Polzeli. T. TAVČAR NOVO IGRIŠČE V okviru športnega centra v Žalcu je tudi novo igrišče za najmlajše, ki so ga postavili v teh dneh. V njem imajo otroci številne možnosti za igro in v teh toplih dneh jih bodo prav gotovo z veseljem izkoristili. T. TAVČAR OBNOVA CESTE MED LETUŠEM IN ŠMARTNIM Končno so pričeli z deli pri urejanju ceste, ki povezuje Letuš s Šmartnim ob Paki, oziroma Savinjsko s Šaleško dolino. Ta cesta je bila na nekaterih mestih že tako slaba, da je bila za vožnjo nevarna. Novo cestišče bo široko šest metrov, pri urejanju pa bodo zravnali sedanje zavoje in jo pripravili za priključitev k šaleški magistrali. Dela izvaja Cestno podjetje Celje, investitor pa je Interesna komu- nalna skupnost Žalec. Predračunska vrednost je devet milijonov dinarjev. T. TAVČAR TEKMOVANJE TABORNIKOV Pred kratkim je bilo taborniško tekmovanje občine Ža- lec. Tekmovali so Murni, Medvedke in Čebelice. Svoje moči in znanje je pomerilo 110 medvedk in čebelic ter 35 murnov, iz sedmih odredov občine. Tekmovali so v orien- taciji, premagovanju ovir, kurjenju ognja, postavljanju šotorov in v igri med dvema ognjema. Prvo mesto je dosegel TO Bistra Savinja iz Šempetra, drugi je bil TO Partizanski vrh Prebold in tretje TO Savinjska roža iz Polzrfe. Tako so tekmovali Medvedke in Cebehce. Največ točk so dosegli Murni odreda Partizanski vrh iz Prebolda, Bistre Savinje iz Šempetra in Zeleno zlato iz Žalca. T.TAVCAB št. 20-21. maj 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 7 OŠ NA HUDINJI PRIČAKUJE GOSTE Pionirji osnovne šole Franja Vrunča v Celju bo- do od danes tri dni gosti- telji pionirjem iz pobrate- nih občin Cuprije, Kragu- jevca in Titovih Užic. Program tega prijatelj- skega srečanja bo zelo pe- ster in delaven. 2e danes popoldne bo kulturni program s katerim bodo pionirji s Hudinje pozdra- vili svoje vrstnike. Jutri zjutraj bodo krenili na pionirski pohod v Trebče, Podsredo, Podčetrtek in Kumrovec, kjer bo tudi svečanost ob sprejemu najstarejših pionirjev s te šole v mladinsko organi- zacijo. V soboto pa bodo na opekarni v Ljubečni od- prli prvo kiparsko koloni- jo, kjer bodo učenci z go- stujočih šol skupaj z go- stitelji in učenci z ostalih celjskih osnovnih šol oblikovali iz gline izdelke na temo 40-letnice »Vlaka izgnancev.« V.V.E. PRIREDITEV OB DNEVU MLADOSTI NAŠA POT - TITOVA POT Vojaki in srednješolci skupaj Vdanost in spoštovanje do našega učitelja, voditelja in komandanta tovariša Tita, je izpričevala osrednja priredi- tev ob Dnevu mladosti v Ce- lju, ki so jo pripravili vojaki celjske garnizije skupaj z ob- činsko konferenco zveze mladine v Celju, prejšnji če- trtek. Obenem je to bil tudi IV. pregled kulturnih dejav- nosti celjske garnizije, kjer so vojaki in celjski srednje- šolci v kulturnem delu pro- grama prikazali svoje dejav- nosti na področju glasbene- ga in recitacijskega ustvarja- nja. Združeni pevski zbor je tokrat zvenel drugače kot smo ga vajeni, saj je združe- val dekliški in vojaški zbor. Iz desetine grl, se je vila mo- gočna borbena pesem. V so- lističnih točkah, ki ga je spremljal vojaški orkester, je prišla do izraza naša poveza- nost z vsemi narodi in naro- dnostmi, z vsemi jeziki in kulturami v naši domovini, katere glavni nosilci so predvsem mladi. Vsebina re- citala je pred nami še enkrat oživila veličino in herojstvo našega Tita in izrazila vso ljubezen in spoštovanje, ki ga mladi čutijo do svojega voditelja in učitelja. Kljub temu, da ga ni več med nami, njegova misel še naprej živi skozi besede in dejanja tiso- čih mladih Jugoslovanov. Ob tej priliki je OK ZSMS podelila plakete mladosti mladinskim aktivistom in mentorjem. Prireditev je spremljala tu- di razstava osebnih fotogra- fij tovariša Tita, razstava o ustanovitvi oboroženih sil ter fotografij in slik iz dela in življenja mladih v JLA. V.V.E. PLAKETE MLADOSTI ZA LETO 1981 OK ZSMS CEUE Iz vrst mladincev: Bojan Koštomaj, ZSMS v KLIMI; Janja Romih, učenka Zdrav- stvenega šolskega centra Ce- lje; Nevenka Crešnar, učen- ka Gimnazije Celje; Štrukelj Leonida, zaposlena v DO Ae- ro; Marjan Ferk, zaposlen v Žični, Celje; Majda Tavčar, zaposlena v GIP Ingrad; Marjan Mimik, zaposlen v zavodu za EOP Občine Ce- lje; Jožica Zupan, učenka Pedagoškega šolskega cen- tra Celje. Mentorji: Miodrag Teše- vič, zastavnik iz vojašnice Jože Menih-Rajko; Jože Zu- pančič, ravnatelj Gimnazije Celje, Antonija Hercog, za mentorstvo v OO ZSMS Žič- na in v organizaciji Počitni- ške zveze; Lojze Borinc, GIP Ingrad in v organizaciji po- čitniške zveze; Ivica Fišer, predsednica OZPM Celje. V ROGAŠKI SLATINI NOVA ŠOLA V Rogaški Slatini gradijo novo osnovno šolo, še zadnji objekt iz petletnega občinskega programa samoprispevka. Delavci in občani šmarske občine so se namreč leta 1977 odločili za samoprispevek, ki so ga v celoti namenili za izgradnjo osnovnih šol in oddelkov otroškega varstva. Tako je bila doslej zgrajena iz samoprispevka že osnovna šola Rogatec, osnovna šola Marije Broz v Bistrici ob Sotli z dvema oddelkoma otroškega varstva, osnovna šola v Ko- strivnici z dvema oddelkoma otroškega varstva, sedaj pa je v gradnji še zadnja šola iz referendumskega programxa v Roga- ški Slatini. Trenutno je v gradnji prva faza tega objekta, v katerem bo dvanajst učilnic in ostali spremljajoči prostori. Vrednost teh del ocenjujejo na nekaj več kot 55 mihjonov dinarjev, vrednost celotnega objekta pa na 152 milijonov dinarjev. DS MEDNARODNO PRIZNANJE STANETU PETROVIČU Stane Petrovič-Conči, slikar celjskega društva likovnikov pri Zvezi kulturnih organizacij Celje, je poleg priznanj in nagrad, ki jih je že prejel, dobil v nedeljo na slikarskem Ex- temporu v italijanskem Trevisu I. nagrado za slikarsko delo na temo: Reka ob Cassierju. Na prireditvi je sodelovalo 105 priznanih slikarjev iz Benetk, Udin, Trsta in Trevissa. Povabilu slikarja iz Slovenije pa je treba pripisati nene- hnim prijateljskim odnosom z italijanskimi umetniki in or- ganizatorji tamkajšnjega kulturnega življenja. MP KOLESARJENJE OKOLI CEUA Zveza telesnokulturnih organizacij Celja prireja že 9. kole- sarjenje okoli Celja pod geslom »Vsi na kolo, za zdravo telo«. Proga je dolga 27 kilometrov in poteka po običajni trasi. Start je med 7.30 in 10. uro na Otoku, Ostrožnem, Smartnem v Rožni dolini, Arclinu, Lubečni, Teharju in na Skalni kleti. ŽIVALI TRPIJO POMANJKANJE VODE Društvo za varstvo živali v Celju prosi in opominja vse lastnike živali, zlasti psov čuvajev, da v tem času, ko postane vroče, poskrbijo da bodo imele živali vedno dovolj sveže pitne vode. Živalim omogočite bivanje na senčni strani. Terenski delavci in člani društva za varstvo živali bodo preverjali izvajanje teh navodil. Kdor tega ne bo upošteval, in sam nima čuta do živali, bomo smatrali za mučenje in vsak primer obravnavali kot prekršek. Ljubitelji živali naj posredujejo za izvrševanje teh nalog. Prijavljajte primere mučenja živali Društvu za varstvo živali Celje, Gledališka 2. DRUŠTVO ZA VARSTVO ŽIVALI CELJE VRTEC V TABORU V nedeljo so v Taboru v Savinjski dolini odprli otroški vrtec, v katerem je prostor za 46 otrok. V vrtcu sta dve igralnici, kuhinja ter ostali potrebni prostori, meri pa 180 kvadratnih metrov. Vrtec je veljal več kot štiri milijone dinarjev, sredstva zanj pa je prispevala skupnost otroškega varstva. Nekaj denarja so primaknili krajani sami, 300 tiso- čakov pa še Vzgojno izobraževalna organizacija iz Žalca, saj bodo v kuhinji otroškega vrtca pripravljali malice tudi za osnovno šolo. Trenutno je v vrtec vpisanih 23 otrok, Tabor- čani pa trdijo, da bo vrtec že v jeseni polno zaseden. V kulturnem programu ob otvoritvi so sodelovali otroci iz preboldskega vrtca, osnovnošolci iz Tabora ter MPZ Ivan Cankar iz Tabora. Vrtec je odprl predsednik skupščine skupnosti otroškega varstva Jože Kuder. JANEZ VEDENIK V ŠMARJU OBNAVLJAJO BAZEN TVD Partizan in krajevna skupnost Šmarje pri Jelšah sta pobudnika in organizatorja akcije za obnovitev bazena pri športnem igrišču v Šmarju. Ta športni objekt je res že klical po temeljiti obnovi, kajti tako bazen sam, kot slačilnice, je že kar močno najedel zob časa. Pridni in prizadevni organiza- torji so pri šmarskih delovnih organizacijah, telesnokulturni skupnosti in krajevni skupnosti zbrali denar, ki bo po vsej verjetnosti zadoščal za obnovitev bazena. V veliko pomoč pa jim je bila predvsem malo uporabljena čistilna naprava, ki so jim jo odstopili delavci Atomskih toplic iz Podčetrtka. Sicer pa organizatorji akcije za obnovitev bazena v Šmarju menijo, da bo objekt odprt do konca meseca junija in obe- nem upajo, da bo mogoče z zbranim denarjem, predvsem pa s prostovoljnim delom občanov in mladine še pred najbolj vročimi poletnimi meseci postoriti vsa dela pri obnovi ba- zena. DS: KRITIČNO O USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU Komunisti v celjski občini do sedaj še niso dosegli takšno stopnjo pripravljenosti in organiziranosti ter vsklajenosti, ki bi zagotavljala uspešen pričetek pr- vega leta usmerjenega izobraževanja v občini, so samo- kritično ugotovili na občinski konferenci ZK, ki je bila prejšnji petek. Podrobno so analizirali in kritično ocenili bistvene pomanjkljivosti v zvezi s potekom akcij okrog usmer- jenega izobraževanja. ZK zaostruje odgovornost ko- munistov v občini glede medsebojnega usklajene de- javnosti združenega dela, pedagoških delavcev, sindi- kata in drugih družbenopolitičnih organizacij in sa- moupravnih organov, katerih naloga je zagotoviti po- goje za nemoten pričetek novega šolskega leta v oddel- kih usmerjenega izobraževanja. Na petkovi seji so obravnavali tudi program dela občinske konference zveze komunistov na področju organiziranosti, razvoja in kadrovske politike. Oprede- lili so tudi izhodišča za pripravo in izvedbo volilnih konferenc osnovnih organizacij ZK, v celjski občini. V.V.E. INVALIDI V BREZAH RAZVIJAJO PRAPOR V občini Laško je med krajevnimi poverjeništvi Društva Invalidov občine Laško med najaktivnejšimi poverjeništvo v Brezah. To med drugim potrjuje tudi uspešno izpeljana akcija, da bi poverjeništvo imelo svoj društveni prapor. Ta prapor bodo razvili v nedeljo 24. maja na široko zasnovani svečanosti ob mednaro- dnem letu invalidov. Proslava, gotovo ena največjih tovrstnih prireditev na celjskem območju, se bo začela v nedeljo dopoldne ob 9. uri na telovadnem prostoru pri osnovni šoli Breze. Slavnostni govornik na tej svečanosti bo pred- sednik Zveze društev invalidov SRS KONRAD PA- VLI. V kulturnem sporedu bodo sodelovcili ženski zbor »TOKO« iz Domžal in mešani zbor iz Marijagradca, laška pihalna godba, folkloristi domače šole in sosedje iz Marijagradca. Na sporedu bodo tudi recitacije. Prireditveni odbor je poskrbel tudi za prevoz tistih, ki ne kanijo na pot s svojimi vozili. Tako bo avtobus peljal iz Šentjurja ob 7.20, iz Laškega pa ob 8. uri. PIONIRSKA ATLETSKA OLIMPIADA Nekoliko v senci ostalih športnih dogodkov pote- kajo te dni zadnje priprave na pionirsko atletsko olimpiado, ki bo na Dan mladosti, to je 25. maja na štadionu AD Kladivar v Celju. Idejo za to atletsko prireditev najmlajših je pred leti. dal telesno vzgojni delavec profesor Metod Klemene in ta ideja se je razrasla v eno najlepših atletskih priredi- tev, ki je prerasla klubske in tudi jugoslovanske ok- virje, saj je leta 1968 bila v Celju tudi prva mednarodna otroška olimpiada. Na tem letošnjem atletskem srečanju se bodo med sabo pomerili pionirji vseh osnovnih šol iz Celja in tako počastili praznik Dan mladosti. V uvodni priredi- tvi bodo zapeli tudi združeni pevski zbori celjskih osnovnih šol, pripravljajo pa tudi krajšo ceremonialno otvoritev. Organizatorja prireditve Zveze telesnokul- turnih organizacij Celje in AD Kladivar vabita ljubite- lje atletike, da si ogledajo tekmovanja najmlajših atle- tov, saj bo polna tribuna najlepše priznanje za njihove dosežke. F.P. SREČANJE POLITIČNIH INTERNIRANCEV V TOPOLŠICI Že {)etnajst let pripravljajo člani odbora za politične inter- nirance pri Občinskem odboru ZB NOV Velenje za vse preživele politične intemirance in ukradene otroke v velenj-. ski občini tovariško srečanje. Prejšnja leta so se srečevali takoj po novem letu, letos pa so to srečanje pripravili maja in sicer v Topolšici. Zbralo se je okoli 80 nekdanjih politič- nih internirancev, ki so znova obudili spomine na hude dni, ki so jih preživeli med vojno po številnih taboriščih sirom po svetu. Na srečanju jim je spregovoril ter jim zaželel zdravja predsednik Občinskega odbora ZB NOV Velenje Nestl Zgank. LOJZE OJSTERŠEK, NOVI ČLANI RK Rdeči križ je ena izmed najbolj razširjenih humanitarnih organizacij, ki opravlja številne naloge, posebno kadar gre za pomoč žrtvam vojne in elementarnih nesreč Tudi na naši šoli deluje organizacija RK. Vsako leto sprejmemo učence med mlade člane RK. Letošnji sprejem je bil 7. maja. Ob tej priložnosti smo jim pripravili kratek kulturni program, sez- nanili pa smo jih tudi z novimi nalogami in jim izročili izkaznice. Vsi so bili zelo veseli, da so postali člani RK in hitro so se izkazali s pobiranjem prispevkov za RK. Tako so dali svoj prispevek za tiste narode, ki jih je prizadela ne- sreča. Vsi se namreč zavedamo, da je še tako majhna pomoč lahko ljudem v stiski dobrodošla. KARMEN LESKOŠEK, 7. c. OŠ I. celjske čete, Celjel OTVORITEV STADIONA V ZREČAH Dan mladosti bodo v Zrečah počastili z otvoritvijo šport- nega stadiona. Na njem se bodo zbrali ob treh popoldan, slovesnost pa bo pričel generalni direktor Uniorja Marjan Osole. Na njej bo sodelovala tudi godba na pihala iz Sloven- skih Konjic, malčki iz vzgojnovarstvenih ustanov, učenci Osnovne šole Boris Vinter iz Zreč in številni mladinci. Prvo tekmo na novem stadionu bodo odigrali domači nogometaši Uniorja z ljubljansko Olimpijo. Pričetek tekme bo ob 16. uri. MBP 8. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 20-21. maj 1! ZALOŽNIŠTVO v CELJSKI OBČINI PREMAJHEN IZZIV PISMENIM Založniško dejavnost je treba še bolj podpreti! Na nedavni okrogli mizi v klubu kulturnih delavcev Ivan Cankar v Celju in na zadnji seji izdajateljskega sveta pri Kulturni skupnosti občine Celje je bila dana podpora vsebin- skim zasnovam Celjskega zbornika in revije Obrazi. Ni naključje, da je v zadnjem času založniška dejavnost v celjski občini predmet različnih razprav. Svojo tradi- cijo ima že v času narodnega prebuje- nja, po drugi svetovni vojni pa je založ- niško dejavnost postavil najtrdnejši steber Celjski zbornik 1951. leta. Leta 1969 se mu je pridružila še literarna revija Obrazi, ob tem pa je Celjski zbornik izdal Še vrsto posebnih publi- kacij izven svojega rednega obsega. To so Ivo Raišp: Potek okulokardialnega refleksa pri ikterusu (1958), Janez Žmavc: V pristanu so orehove lupine (1958), Janko Lešničar: Intrakranialni hipotenzivni sindrom po lumbalni punkciji pri bolnikih z akutnim me- ningoencefahtisom (1968), Anton So- re: Geografija nekaterih delov celjske makroregije (1969, Ivan Stopar: Opa- tijska cerkev v Celju (1971), Janko Orožen: Zgodovina Celja in okolice, 1. del: od začetka do leta 1848 (1971) in II. del 1849-1941 (1974), Janko Orožen: Oris sodobne zgodovine Celja in okoli- ce 1941-1979 (1981). Celjski zbornik je kot domoznanska publikacija opravila v vseh letih svoje- ga obstoja izredno pomembno delo, saj ga vsak resnejši avtor pri svojih študijah navaja kot literaturo. Težave so nastale v zadnjih letih, ko je domala celotno delo obviselo na ramenih ure- dnika prof. Vlada Novaka. Zato bo tre- ba razširiti krog sodelavcev v uredni- škem odboru, izid združenih letnikov v letošnjem letu, za v prihodnje pa zagotoviti letno izhajanje. Kontinuite- ta izhajanja bi bila tudi motivacijski vidik za pridobivanje novih sodelav- cev na različnih strokovnih področjih, okrepiti pa bi kazalo sodelovanje z ne- katerimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Do 15. junija se bo sestal izdajateljski svet na razširjeni seji s povabljenimi novimi sodelavci, kjer naj bi se dogovorili za nove naloge. Tudi revija Obrazi bo potrebovala širši uredniški odbor, kajti prevladalo je mnenje, da je treba v reviji nadalje- vati z dosedanjim izvajanjem vsebin- ske zasnove (proza, poezija, dramati- ka), vendar je treba tudi razvijati pu- blicistiko, oziroma esej. Letošnji prvi dve številki bosta izšli ob koncu tega meseca in sicer v dveh zvezkih: v enem bodo objavljeni prispevki, drugi zvezek pa bo samostojna izdaja dram- skega teksta Borivoja Wudlerja: Od- prite vrata vrata, Oskar prihaja. Jeseni naj bi izšla še ena dvojna številka, tako da bi tudi tukaj zagotovili redno perio- dično izhajanje, kar je gotovo pomem- ben motiv za pritegovanje novih sode- lavcev. Pri Obrazih naj bi uvedli tudi metodo dela sveta sodelavcev. Založniško dejavnost bo treba torej še razvijati. Ob tem pa je bil izobliko- van tudi zaključek, da bo treba storiti več za njeno popularizacijo, saj širša javnost premalo pozna dosedanje re- zultate na tem področju. Ob sredstvih obveščanja bi morali dati svoj delež tudi kulturni animatorji, pa seveda še kdo! DRAGO MEDVED TRŽAČANI V GOSTEM V okviru abonmajskih izmenjav med gledališči bo od 22. do 29. maja gostovalo Stalno slovensko gledali- šče iz Trsta v SLG Celje. Za abonmajsko občinstvo in izven se bodo predstavili z duhovito komedijo irskega dramatika Johna M. Svnga »Vražji fant zahodne strani« v režiji Zvoneta Sedlbauerja. V naslovni vlogi nastopa Marko Simčič. Za konec sezone dobrodošla popestritev celjske repertoarne podobe. PESEM IN MLADOST V dvorani Hmezada v Žalcu je bila konec preteklega tedna tradicionalna prireditev pod naslovom Pesem in mladost. Letos je ta prireditev prestopila občinske meje, saj so poleg mladih pevcev iz žalske občine nasto- pili še iz Mozirja, Velenja, Celja in Varaždi- na. Nastopilo je 23 posameznikov, duetov in drugih sestavov, največji pa je bil zborček iz OŠ Veljko Vlahovič iz Celja, ki je zapel pe- sem Enajstorica in je imel enajst članov (na sliki jih vidimo nekaj v prvi vrsti). Tekste so napisali otroci sami, uglasbili so jih njihovi pedagogi, spremljal pa ansambel Vokali, ki ga vodi Jože Škorjanc. Dvorana je bila polna kot malokdaj in s tem so Žalčani ponovno dokazali, da so jim taka kulturna doživetja zelo blizu. Prireditev je v čast meseca mlado- sti pripravila ZKO in Svoboda Žalec. Kot nam je povedal predsednik Svobode Janez Kroflič, si v Žalcu želijo, da bi prireditev postala tradicionalna, in da bi se je udeleže- vali mladi iz vse Slovenije. T. TAVČAR OBISKAL NAS JE HINKO HAAS PIANISTOVO DELO JE TRDO Vsak umetnik igra za občinstvo, ne za kritiko Na drugem glasbenem popol- dnevu na COS F. Roš v Celju, se nam je predstavil celjski pianist Hinko Haas. Koncertu je dal na- slov »Male skladbe velikih moj- strov«. Po koncertu pa smo ga člani novinarskega krožka zapro- sili, da nam odgovori na nekaj vprašanj. Kdaj ste začeli igrati klavir? Klavir sem začel igrati, ko sem bil star devet let. V glasbeno šolo sem sam hotel in sem silil starše, da mi kupijo klavir. Starši temu niso nasprotovali, nasprotno, všeč jim je bilo. Kakšno glasbo ste takrat po- slušali? Ja, poslušal sem vse, kar mi je bilo dostopno, popevke... Zelo rad sem poslušal, če je kdo igral klavir. Zdaj, ko ste profesionalni pia- nist, ali igrate samo klavir? Znam igrati vse instrumente s tipkami. Igral sem tudi harmoni- ko, včasih tudi bas kitaro. Se mogoče ukvarjate tudi s športom? V svojem prostem času. Treni- ral sem atletiko, toda, ker sem se poškodoval, sem moral odnehati. Drugače pa zelo rad kolesarim in plavam, kadar imam čas za to. No, vrnimo se spet h klavirju. Povejte nam, kje ste študirali? Osnovno šolo in gimnazijo sem končal v Celju, potem sem študi- ral v Ljubljani na glasbeni akade- miji in diplomiral pri prof. Du- bravki Tomšič. Kateri koncert vam je ostal najbolj v spominu? Za to bi se težko odločil. Mi- slim pa, da je to moj diplomski koncert v Ljubljani leta 1979 in moj prvi samostojni koncert. To je bilo, ko sem obiskoval prvi let- nik gimnazije v Celju. Kako se pripravljate na kon- certe? Vadim normalno, samo en dan pred koncertom nekajkrat prei- gram ves program. In če se na koncertu zmotite, kaj naredite? Kaj naredim? Nič. Igram na- prej. Normalno, da se vsakomur zgodi, da kdaj spusti kakšno no- to. Note padajo pod klavir, kot temu pravimo. Večjega "kiksa« še nisem naredil. Kako pa je s tremo? Treme v glavnem nimam. Ce se človek na koncert dobro pri- pravi, lahko pri tem uživa, se sprosti. Včasih je tudi nekaj tre- me, v glavnem pa ne. Kaj pa, če je mrzlo v dvorani? To je zelo neprijetno, ker je tež- ko igrati, če te zebe v prste. Ali ste nastopali v tujini? Do zdaj sem nastopal v Trstu in v Vzhodni Nemčiji, ko sem bil na izpopolnjevanju. Igral sem zaključni koncert. Kaj pa tekmovanja? Ne, na tekmovanjih še nisem bil. Koliko ur na dan vadite? Idealno bi bilo vaditi pet ur. A vedno ni časa. Zato drugič vadim več. Kaj najraje igrate? Najraje igram vse. Bacha, Beethovna... Težko bi rekel. Se ukvarjate s komponira- njem? Ne. Pravzaprav sem se že pred desetimi leti prenehal ukvarjati s tem. Poskusil sem, a sem ugoto- vil, da za to nisem talentiran. Kdo je bil vaš vzornik? Vsi veliki pianisti. Ali je bilo trenutkov, ko ste hoteli odnehati, ko se vam je zdelo, da ne bo šlo več naprej? Obupal nisem nikoli, sicer ne bi bil danes tu. Je pa normalno, da se včasih pojavijo krize. Prav- zaprav mislim, da pri vsakem d lu pride včasih do krize. • Kaj mislite o odnosu mlad do tovrstne glasbe? Mislim, da interes za klasiči ali resno glasbo pri nas naraš< In mislim, da bomo počasi im^ publiko za tovrstno glasbo. Z pa se mi, da je v srednjih šolah vzgoja zelo zapostavljena. Kaj pomeni biti profesional na tem področju? Pomeni, da lahko od tega živ kar pa pri nas v Sloveniji ni rr goče, ker za to nimamo možnos Kaj vam pomeni aplavz? To je vsekakor zadovoljstvo vsakega nastopajočega. Prav; prav merilo, kako je publi glasbo sprejela. V bistvu vs umetnik igra za publiko in ne tistih nekaj kritikov v dvorani Se vam je zgodilo na kal nem koncertu kaj smešnega? Kaj smešnega? Da. Kot ši dent sem igral v kvartetu. In smo nastopali nekje na Dole skem, so tam imeli pol tona ni; uglašen klavir. Ker pa se pihal da znižati, sem se lepo usec med publiko in poslušal kono treh kolegov. Pravzaprav je bolj žalostno kot smešno. Vsel kor pa so ostali trije poželi koncu velik aplavz. In za konec vprašanje, I bi svetovali mladim, ki bi n postali pianisti? Svetoval bi to postati samo stim, ki so res izjemno talentin in pridni, ker je to zelo težak i klic in je potrebno veliko vol vztrajnosti, pa tudi delovnih i vad. Zelo važno je tudi to, da z. nejo igrati zelo zgodaj. Najbolj petimi leti. LJILJANA RADIČ, 8 COS Fran Roš, Ce XIV. MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL CELJE, Od 28. DO 31. MAJA 1981 Dekliški zbor »25. maj" iz Skopja je redni gost Mladinskega pevskega festivala. Vodi ga Zapro Zaprov. Na zadnjem festivalu je zbor osvojil srebrno plaketo, za nagrado pa se bodo potegovali tudi letos. FRANCI RIZMAL - DIRIGENT v počastitev dneva mlado- sti bo v torek v Hmezadovi dvorani v Žalcu nastopil ma- li simfonični orkester RTV Ljubljana. Kot zanimivost zapišimo, da bo orkestru di- rigiral Žalčan Franci Rizmal, kot solisti pa bodo nastopili Nika Vipotnik, Stanko Ar- nold in Oto Vrhovnik. Na prireditvi, ki se bo pričela ob 20. uri bodo nastopili tudi pevci moškega pevskega zbora iz Vinske gore ter mla- dinskega pevskega zbora osnovne šole Žalec, ki ga vo- di Zdenka Markovič. J. V. št. 20-21. maj 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 9 OB GOSPODARSKI RAZSTAVI V GOLOVCU IGRIVO NOVO VIDENJE Četkovičeva beograjska razstava Pravzaprav nehote se je akademski kipar Vasihje Cetkovič lotil zanimive in po svoje zelo izzivalne postavi- tve kiparske razstave v Go- lovcu kot sestavine razstave gospodarskih dosežkov celj- ske občine. Razstavni pro- stor je bil namenjen namreč vsem celjskim likovnikom, ki so še nedolgo tega, raz- stavljali v Likovnem salonu. Najbrž pa je njihova organi- zacijska nesposobnost pa tu- di finančni zahtevek, ki bi ga morala Kulturna skupnost občine Celje prispevati za razstavni prostor prireditelju - Zavodu Golovec, botrova- la, da je zamisel padla v vo- do. Da pa že prej načrtovana prireditev ne bi bila okrnje- na ravno z vidika določene simbolike gospodarske rasti in moči celjske občine, ki jo na svoj in dovolj zanimiv na- čin predstavljajo ravno li- kovniki, so organizatorji raz- stave naprosili akademskega kiparja Cetkoviča, da bi raz- stavil svoja dela, saj navse- zadnje to niti ni bil prvi pri- mer, ko je v zadnjem hipu priskočil na pomoč v podob- nih organizacijskih zagatah v Celju. Kdor pozna kiparja, ve, da ni navdušen nad sejemskimi prireditvami s tega vidika, da bi njegove skulpture bile del kakršnegakoli sejma. Tu- di ob trenutnih razstavah v ZDA in Moskvi ter intenziv- nih pripravah na skupno raz- stavo z Jakijem v Beogradu v začetku junija, je našel čas, voljo pa tudi ponos, da sode- luje v takšni prireditvi. Za- mikala ga je tudi sama loka- cija, ki ga v danih prostor- skih možnostih izvaja iz kon- vencionalnega razstavnega prostora do te mere, da je lahko ohranil avtentiko estetskega vidika postavitve skulptur, ki jih bodo že čez tri tedne lahko ogledovali Beograjčani na Terazijah. Pa da ne bo kakšne pomote: ki- par za razstavo ne bo dobil nobenega honorarja, nobe- nega kataloga. Le zadošče- nje, da je vendarle nekaj pri- speval v tem trenutku k pri- kazu neke dejavnosti v celj- ski občini, ki je vendarle se- stavni del našega duhovnega življenja. Mikavna je ta pri- merjava z drugačno vsebino celotnega razstavnega pro- stora v hali Golovec. Zavod si v tem primeru brez dvoma zasluži priznanje, saj je po- nudil roko vsem celjskim li- kovnikom, pa je niso znali sprejeti. A pustimo vnemar ta razmišljanja, čeprav je do njih moralo priti, saj bi se spet znali pojaviti dvomljivci in se vprašati, če morda spet kdo ne rine v ospredje kipar- ja Cetkoviča. A na vso srečo za njegovo ustvarjalnost ne rabi tovrstnih pokroviteljev, kajti svoje delo si zna najti sam in ga tudi podpisati. Da je temu tako, najbolje potrju- je razstava sama, saj nam je razgrnila najnovejše kiparje- ve zamisli, za katere lahko mirno trdimo, da so sinteza dosedanjih oblikovnih iskanj in najbolj prečiščena in asketska Četkovičeva ga- lerija male skulpture. Igriva iskanja novih oblik in po- stavljanje precizno premiš- ljenih odnosov medprostor- skih razmerij so odlike malih skulptur. Vsaka zase je svoja zgodba in svoje življenje v veliki družini dosedanjih ki- parjevih ciklusov. Vredno si je ogledati njegov današnji pogled na sodobno kipar- stvo. BESEDILO: DRAGO MEDVED FOTOGRAFIJA: ■„.................. ROMAN FONDA ZREŠKI PEVCI VARANDELOVCU Moški pevski zbor Svoboda Zreče se je uspešno predstavil s koncertom v Arandelovcu. Pevci zbora, ki delujejo že petdeset let, so lani povabili v goste KUD Abraševič iz Arandelovca in ob njihovem obisku so se dogovorili za srečanje tudi v Arandelovcu. Zreški pevci so po obisku Hiše cvetja v Beogradu prispeli k svojim gostiteljem v petek 15. maja, že na- slednji dan pa so se predstavili z nadvse uspešnim koncertom. Prijatelji so gostom predstavili Sumadijo, predvsem pa njihovo lepo mesto, ki se ponaša z znamenitim zdraviliškim parkom s številnimi skulpturami. Zre- čane je navdušil zlasti ta park, ki ga že šestnajst let pomaga soustvarjati vrsta umetnikov kiparjev iz vsega sveta, ki se zberejo v koloniji v času prireditve Marmor in zvoki. Ravno v okviru te vsakoletne prireditve v Arandelovcu so se predstavili tudi pevci MPZ Svo- boda iz Zreč. MBP ŠENTJURSKO ŠOLSTVO UJETI ZAMUJENO Na Dobju nova šola, v Dramljah COŠ število otrok v osnovnem izobraževanju v šentjurski občini narašča. Tako v le- tošnjem letu obiskuje osnovno šolo 2400 otrok. Med njimi je 195 učencev, ki hodijo v celodnevno šolo. Do leta 1985, tako predvide- vajo v šentjurski občini, pa bo osnovno šolo obiskovalo 2654 otrok. Vsem šolam bodo v teh le- tih planiranega razvoja sku- šali zagotavljati boljše mož- nosti za izenačevanje vzgoj- noizobraževalnih pogojev. V ta namen bodo organizirali prevoze za vse tiste učence, ki so od šole oddaljeni več kot 4 km. Prav tako bodo vsem zagotovili ustrezno prehrano in se organizirano lotili akcije nakupa učbeni- kov. Hkrati z rastjo števila učencev v osnovnih šolah se bodo večale tudi potrebe za pedagoškimi delavci. Zato so si v plan izobraževalne skupnosti zapisali nenehno skrb za vsestransko izobra- ževanje pedagoških delav- cev, saj se v občini dobro za- vedajo, da sta učni uspeh in manjši osip učencev odvisna od dobrega pedagoškega ka- dra. Na drugi strani pa so do- bri rezultati odvisni tudi od boljših prostorskih pogojev in od boljše šolske opreme. Zato se bodo v šentjurski ob- čini po posameznih šolah v tem srednjeročnem obdobju zavzemali za racionalne širi- tve šolskih prostorov. Pre- dnost bodo imele predvsem investicije za zagotavljanje učnega prostora, medtem ko bo za ostale treba poiskati re- šitve v že obstoječih objek- tih. V nekatere šole v občini je bil v zadnjih letih tako mo- čan priliv učencev, da so le- te postale premajhne in ne- funkcionalne. V teh prime- rih se bo nujno treba lotiti adaptacij, ponekod celo no- vogradenj. Za razširitev vzgojno-izobraževalnih zmogljivosti ]yodo uporabni- ki združevali sredstva za adaptacijo kuhinje v osnovni šoli Šentjur, za prizidek k šo- li v Gorici pri Slivnici in za izgradnjo šole v Dobju pri Planini. V okviru možnosti pa bodo osnovno šolo v Dramljah preusmerili v celo- dnevno. V skladu z usmeri- tvami pa bo seveda treba ra- zvijati Kmetijski - šolski center in mu omogočiti nje- govo dejavnost z boljšimi prostorskimi pogoji, saj se tudi ta šola vkljaplja v mrežo srednjega usmerjenega izo- braževanja. MATEJA PODJED VSTAJA NA CEUSKEM OBMOČJU 1941 STARI PISKER Piše: 5 JOŽE VURCEFt Sodne zapore imenovane Stari pisker so ob okupaciji nacisti spremenili v svoje za- pore pod imenom »Haftan- stalt CiUi«. Prve aretirane Slovence so zaprli v Stari pi- sker 22. aprila 1941, ko so pri- vedli aretirance iz Smartnega ob Paki in iz Vojnika, potem pa iz Žalca, Velenja, Zgornje Savinjske doline in Celjane. Te so aretirali od 15. do 22. aprila, jih začasno internirali v kasarno v Gaberju, v Mest- no kasarno, posameznike pa tudi v Kapucinski samostan. Konec maja 1941 je bilo v za- porih Starega piskra 179 za- pornikov, nato pa ves čas okupacije od 300 do 900. Po približnih podatkih je bilo v Starem piskru med okupaci- jo zaprtih 16.000 ljudi, 12.000 moških in 4000 žensk. Najprej je okupator upo- rabljal Stari pisker kot preho- dno taborišče za aretirane Slovence, katere so nato izg- nali v Srbijo in v NDH (na Hrvatsko in v Bosno in Her- cegovino). Po končanem iz- ganjanju pa je Stari pisker postal gestapovska mučilni- ca, uničevalni in preiskovalni zapor za pripadnike in somiš- ljenike OF ter prostor za stre- ljanje talcev. O mučenju pri- poveduje Marica Frece, člani- ca Mestnega komiteja OF, aretirana ob izdaji v RU-GO, 29. oktobra 1941. »Ker niso nato prejeli zadovoljivega od- govora, so storili kakor obi- čajno z vsemi, od katerih so hoteli in potrebovali prizna- nja. Ukazali so obrniti se k stolu in prijeti zanj z obema rokama. Nato so pričeli pada- ti udarci z bikovkami po vsem telesu tako dolgo, da si začel govoriti ali omahnil ne- zavesten. Ko si ležal na tleh, so te začeli polivati z vodo tako dolgo, da si prišel k sebi, ponovili pretepanje ali pa se igrali z ubogim telesom »inte- resantes FuBball«, kakor ga je imenoval gestapovec Ber- ložnik. Zatem so vklenili za- pestje rok v obroče in jih sti- skali tako dolgo, da so pokale kosti in roke dobesedno omr- tvele. S tako vklenjenimi ro- kami so zapirali v majhen prostor in vsake tri ure klicali k omehčanju. Ob tem so ge- stapovci glasno čitali plakat, ki je oznanjal ustrelitev naših aktivistov v Mariboru.« Aretirance so potem veči- noma odpeljali v koncentra- cijska taborišča. Prvi tran- sport, ki je odpeljal iz Starega piskra v koncentracijsko ta- borišče, je bil transport 23. avgusta 1941, ko je bilo odpe- Ijanih 160 zapornikov v tabo- rišče Mauthausen. Franc Hri- bar-Savinjšek, predvojni ko- munist in organizator »Rdeče tkalnice« v Joštovem mlinu, je zapisal: »Tega dne so nas ob štirih zjutraj poklicali in nam ukazali zbrati vsak svoje stvari ter se pripraviti na od- hod. Kam nas nameravajo odvesti, ni vedel nihče. Neka- teri so menili: »Spustili nas bodo, ker smo sami lažji«. In res jih je bilo mnogo vmes, ki še niti zaslišani niso bili. Zato se tako niso nadeja- li nič hujšega. Drugi smo stvari vzeli bolj resno in rekli: »Tovariši, lopate, kra npi in samokolnice nas čakajo.« Za- čeli so nas preštevati, klicati po imenih, nato so nas posta- vili v vrste po pet na tesnem v Starem piskru. V vseh sobah jetnišnice je bilo kot v panju. Na oknih je bilo polno glav. Tovariši so nam mahali v zad- nji pozdrav. Posebno iz žen- skega oddelka so frčali razni predmeti, kosi perila, kruh, meso. Ker le ni hotelo prene- hati vzklikanje, je mlad ge- stapovec planil s pištolo v ro- ki in ustrelil proti ženskemu oddelku. Po večkratnem kli- i canju in preštevanju nas ] okrog sedme ure v sprem- 1 stvu močne straže esesovcev \ odženo na postajo." " 4. septembra 1941 so na dvorišču Starega piskra prvič streljali talce. Ustreljeno jih je bilo 10. Ob prvih aretacijah sloven- skih izobražencev v Celju v noči od 16. na 17. april, so aretirance zaprli v Mestno ka- sarno, nato pa jih del odpelja- li v Stari pisker, del pa v Ka- pucinski samostan. Ker je bil režim v Kapucinskem samo- stanu milejši, so aretirane! za- čeli izdajati šapirografirani zaporniški list »Kapucinski TOTI«. Ob premestitvi neka- terih zapornikov v Stari pi- sker so ti pretihotapili izvod »Kapucinskega TOTEGA'«. Zaporniki v Starem piskru so sami začeli izdajati časopis »TOTI STARI PISKER«. Ker pa je bila disciplina v Starem piskru ostrejša, je časopis oblikovno revnejši. Le prva in mogoče druga številka sta bili razmnoženi na pisalnem stroju, ostali dve pa pisani z roko. Urednika sta bila Ervin Mejak - dr. in Juro Toplak. Prva številka je izšla 1. junija 1941, zadnja pa pred 5. juni- jem 1941. List iz ohranjene vpisne knjige zapornikov III. moškega oddelka v drugem nadstropju v katerem je bilo od februarja 1942 do februarja 1945 zaprtih 2123 jetnikov. 35 LET NOVEGA TEDNIKA LOJZE JURC - NA ČELU OŽIVLJENEGA »CELJSKEGA TEDNIKA« Lojze Jure je bil me- dvojni in povojni mladin- ski aktivist, po poklicu je bil fotograf, vendar v ti- stem času se ni ukvarjal s fotografijo, za katero, tudi če bi hotel, skoraj ni bilo ničesar dobiti. Politične organizacije so v začetku leta 1948 spoznale, da jim manjka pomembno orožje v boju za obnovo in izgradnjo domovine, predvsem pa ustvarjanja nove družbe. Zato so sklenili ponovno oživiti časopis, ki bi izha- jal za celjsko območje, vendar so mu dali tokrat bolj geografsko obeležje, ko so ga imenovali CELJ- SKI TEDNIK. Prva šte- vilka oživljenega celjske- ga časnika je izšla v fe- bruarju 1948 in od tistega časa naprej, ni bilo več te- dna, razen ob velikih praznikih premiki za dan dva, da bi celjski pokra- jinski časnik ne zagledal belega dne. Lojze Jure je bil mlad človek poln energije in gorenjske trme, ki se je kazala tudi v tem, da ni niti za ton zmanjšal svoje pojoče gorenjščine. Tla- ka, ki jo je opravljal, je bila v tem, da se je mašče- val za postavitev na ta od- govoren položaj z neneh- nim obleganjem tistih, ki so odločali, da je postal urednik. Neprestano jim je visel na vratu in terjal od njih prispevke za te- dnik. Pri tem je bil tako neverjetno vztrajen, da je le ob zelo redkih prilož- nostih zaresne višje sile popustil. Bilo je to obdobje cen- tralizirane oblasti, obdob- je administrativnega upravljanja v imenu de- lovnih ljudi, pa so torej predstavniki imeli glavno besedo. Žal je bilo takrat tudi tako, da so politiki tudi na občinski in okraj- ni ravni bili pri pisanju hudo načelni. Za protiu- tež je Lojze Jure začel pri- dno in potrpežljivo gojiti in širiti dopisniško mre- žo. In tako je nastala neke vrste konkretna odboj- nost sicer načelnega žar- čenja iz centra. Kako? Funkcionarji so v svo- jih načelnih razpravah in člankih opisovali kaj je prav in kaj ni, kakšni so grehi in kakšne naj bodo rešitve. V bazi med ljud- mi so te besede bile spoz- nane v konkretnih prime- rih in o tem so pisali v svojih dopisih. Lojze Jure je bil ure- dnik v najbolj dramatič- nem letu, kot je bilo leto 1948 z znanim napadom informbiroja na KPJ in Jugoslavijo. Do takrat ču- stveno precej sivkast ča- sniški jezik je tudi v Celj- skem tedniku dobil po- življeni utrip. V obrambi in boju za enotnost je tudi v Celjskem tedniku čutiti prizadetost ljudi in prav- cato delovno »evforič- nost« protesta. Najbolj očiten in nespodbiten od- govor pa je bilo množično vpisovanje ljudskega po- sojila, o čemer je »Celjski tednik« mesece polnil svoje stolpce. 10. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika Št. 20 -21. maj 198l REVIJA OTROŠKIH ZBOROV v dvorani Svobode na Polzeli je bila v nedeljo revija pevskih zborov osnovnih šol občine Žalec. Nastopilo je kar 12 zborov in sicer: iz Galicije, Vranskega, Petrovč, Žalca, Prebolda in Polzele ter mladinski iz Žalca, Prebolda, Šempetra in Petrovč. Kljub lepemu vremenu se je zbralo mnogo poslušalcev, ki so ubrano petje najmlajših sprejeli z navdušenjem in so vsak zbor nagradili z spontanim ploskanjem. Revija je pokazala, da je v žalski obči- ni mnogo mladih pevcev, ki jim pedago- gi posvečajo vso skrb in znanje, da bi jim vlili ljubezen do slovenske pesmi in jim dali potrebno znanje da bodo lahko pozneje s petjem nadaljevali v odraslih pevskih zborih. Na sliki: Otroški pevski zbor OS Vere Slander iz Polzele, ki ga vodi mlada pedagoginja Valerija Soš. T. TAVČAR REŠEVALNA SLUŽBA V CELJU PRIPRAVLJENA Celjska reševalna služba ima naj- boljši avtopark v Sloveniji. Po vrsti let, ko so se borili za vsak avtomobil, je to še kako pomembno. Danes razpolaga- jo z dvemi vozili CX 2000 in z desetimi vozili Opel, enega pa pričakujejo še konec tega meseca. Povprečno starost vozil štejejo že na mesece! Stara vozila - imajo še štiri vozila 125 P - bodo ostala v rezervi. Tako bodo prvič usposobljeni za delovanje v izre- dnih razmerah. Takšen velik napredek pa so celjski reševalci naredili v nekaj letih, saj so imeli na primer leta 1976 le 8 ne ra\T?.o dobrih vozil. Sedaj bodo lahko sami nadaljevali z obnovo in ti- pizacijo avtoparka! Opremo v vozilih namenjajo sedaj največjo skrb, poleg tega pa še kadrov- skim izpopolnitvam, saj je delo reše- valne službe vse bolj zahtevno. MBP KULTURNIKI IZ AVSTRIJSKE KOROŠKE DRAGOCENO SPOROČILO Številna gostovanja na celjskem območju 22., 23. in 24. maja bodo kulturna društva z našega območja skupaj s predstav- niki družbeno-političnih or- ganizacij sprejela kulturno umetniške skupine društev iz Avstrijske Koroške. Ta ve- lika manifestacija prija- teljstva in sodelovanja na kulturnem področju se bo odvijala v sedmih krajih: Vojniku, Šoštanju, Nazarjah, Šentjurju, laškem, Vitanju in na Vranskem. V vseh krajih teh sedmih občin se skrbno pripravljajo na to srečanje, saj bi jim z gostoljubnostjo in prisrčnim sprejemom radi dokazali, da so tovrstna srečanja potreb- na in zaželena. Zato jim poy;_ sod pripravljajo prisrčne sprejeme in simbolična dari- la, ki bodo kulturnike iz za- mejstva spominjale na maj- ske dni na našem območju. 22. maja bodo Sentjurčani sprejeli slovensko prosvetno društvo Zarja iz Železne Ka- ple. V kulturnem domu v Šentjurju bodo ob 19. uri na- stopili člani moškega in me- šanega pevskega zbora in folklorna skupina gostujoče- ga društva. Naslednjega dne, 23. maja ob 19. uri bo SPD Edinost iz Pliberka s svojim progra- mom nastopilo na odru kul- turnega doma v Vojniku. V Šoštanju bodo istega dne pozdravili člane folklorne skupine Zarja iz Železne Ka- ple, v delavskem domu v Na- zarjah pa bodo nastopili kul- turne skupine SPD Vrtača iz Slovenjega Plajberka. Slove- sno bo, prav tako 23. maja v domu Dušana Poženela v Laškem, kjer bodo ob dnevu Koriških Slovencev nastopi- li člani društva Radiše iz Ra- diš, na Vranskem pa bodo tega dne pozdravili skupino Srce iz Doberle vasi. V Vita- nju bodo gostili mešani pev- ski zbor slovenskega pro- svetnega društva Srce spre- jeli 24. maja. To bo tudi zadnji izmed sedmih nastopov, kolikor se jih bo zvrstilo na našem ob- močju. MATEJA PODJED TAKI SO! Čudovito je delo z mladimi ljudmi, mla, dost je pač čudovita stvar! Človek, ki dela j njimi, ki živi z njihovimi žalostnimi in vese. limi doživljaji, uspehi in porazi, se počuti v srcu neizmerno mlad. Ce prisluhneš njihovi govorici, druga drugi je podobna. Prepoje. na z duševnimi stiskami, z Ijubezenskirnj grenkobami in lepotami. In, če jim še damo čutiti, da jih znamo zaposliti, so uspehi spa štovanja in uresničitev delovnih nalog na dlani. Danes želim govoriti o naši mladini v KS Šempeter v Savinjski dolini. Mnogo so že nekateri zapisali o njej, mnogo povedali o njenem delu doma, v krajevni skupnosti, o njihovem študijskem življenju, poklicnerni in rekreacijskem udejstvovanju. Skratka delo mladine v našem kraju je zelo bogatj in razsežno. V zadnjih letih se je mladinska organizacij ja kristalizirala v pravi kolektiv, z delovnini jedrom. Gotovo je zasluga vodstva in vseh članov predsedstva mladinske organizacije, V krajevni skupnosti Šempeter ni akcije, da ne bi bila prisotna mladina. j Pred kulturnim domom imajo estetsko urejeno oglasno desko, kjer tedensko me- njujejo oglasne in razstavne kotičke. Izdaja- jo glasilo Rimljan, kjer sodelujejo dopisniki iz celotne krajevne skupnosti Šempeter. To glasilo je zelo pestro in zaradi svoje izvirno- sti prispevkov zelo kvalitetno. Tudi ilustra- cije in tehnična oprema je na dokaj kvalitet- ni višini. Vidi se, da uredniški odbor z zuna- njimi dopisniki in sodelavci aktivno sode- luje. Oranizirajo očiščevalne akcije, razne kul- turne prireditve skupno z ostalimi društvi in organizacijami v kraju. S tem si zaslužijo finančna sredstva, ki jih potrebujejo za ure- ditev klubske sobe. Pred nedavnim sem bi- la presenečena nad koncertom mešanega mladinskega zbora, ki je lahko samo velik ponos za kraj. Njihova umetniška ubranost glasov daje poslušalcu enkratno doživetje. Presenečena sem bila nad organizacijo in tehnično izvedbo Titove štafete. Očiščeval- na akcija s pomočjo šempeterskih gasilcev okrog hrama kulture, estetska dekoracija scene, sestava pisma predsedstvu je dalo kulturnemu programu ob sprejemu Titove štafete praznično obeležje. Razstava ob prvi obletnici Titove smrti v mladinski kulturni sobi in krajši referat o obrazu, ki bo živel večno z nami, je dokaz, da so naši mladi takšni, kakršne je ljubil tovariš Tito in jim zaupal. Vidite, to so naši mladinci! VIDA NARAKS JANEZ ČUČEK ^ flk SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA 8 A najpomembnejša in najzanimivejša je seja narodnega >dbora v škofijski palači v Ljubljani 28. aprila popoldne, ki * d Metod Mikuž imenuje »začetek konca tragikomedije«. Ker je medtem izšlo o tej seji več informacij (leta 1978 je jbjavil svoj dnevnik tudi dr. Stanko Kociper, adjutant in osebni tajnik »prezidenta« generala Leona Rupnika), jo je mogoče popolneje zaokrožiti. Okrog poldneva je poklical škof dr. Gregorij Rozman po telefonu vladno palačo in prosil Leona Rupnika, naj pride ob štirih popoldne v škofijski dvorec na pogovore z naro- dnim odborom. Rupnik in Kociper sta ob dogovorjeni uri prišla v škofijski dvorec, kjer ju je sprejel škof in takoj povedal, da »daje na razpolago samo streho, tako kot v usodni uri, ko so ustanovili leta 1942 vaške straže«. Toda, piše Kociper, škof ni dal za pogovor na voljo samo strehe, marveč je v pogovoru tudi sodeloval. Sejo je začel Bogomil Remec, ki je nastopil kot poobla- ščenec vseh pri pogovoru sodelujočih političnih strank, in za začetek pohvalil generalove dosedanje zasluge v boju proti partizanom; poudaril je, da so »predvsem politiki, ki so stali v prvi vrsti borbe proti komunizmu, sedaj v veliki nevarnosti ter jih je treba evakuirati«. Nato je prosil gene- rala Rupnika, naj oriše trenutni položaj. Operacije, je dejal Leon Rupnik, so v teku, v pokrajini pa je red in mir. Sicer pa konec vojne na svetovnih frontah ne pomeni konca našega boja. Pri nas je revolucija, državljan- ska vojna, zato ne veljajo pojmi političnega in vojnega zavezništva na svetovnih frontah! Monsignor Matija Škerbec se je zahvalil »za odlično po- ročilo, kije vse popolnoma pomirilo« ter izjavil, da »bodo vse slovenske stranke vaše delo in vaše napore tega časa branile, ker je bilo koristno za Jugoslavijo«. Toda ta trenu- tek je treba storiti vse, da titovci ne pridejo v Ljubljano in ne prevzamejo oblasti. Treba je ustvariti položaj, ki ga bodo Anglo-Američani odobrili. Najhujše bi bilo, da bi narod ostcil brez vodstva. Treba je s skupnimi močmi postaviti zastopnike, ki bodo za zahodne zaveznike sprejemljivi. »Pri tem se je treba držati poti, ki jo je nakazal v svoji poslanici četniški vojvoda Jevdjevič - da namreč od Nem- cev sicer sprejemamo vso pomoč in storimo vse, da osta- nemo z njimi v najboljših odnosih zaradi borbe proti Titu, toda za nas ostanejo okupatorji. Naši zavezniki so samo Anglo-Američani, čeprav so največji krivci naše nesreče.« Približno tako je ostalo mnenje nekdanjih slovenskih meščanskih politikov tudi kasneje, v emigraciji. Za njihovo nesrečo so bili krivi vsi drugi, samo oni sami ne. Leon Rupnik je potem izjavil, da bodo »resnični demo- krati« (mislil je na Angleže in Američane - opomba av- torja), če pridejo v Jugoslavijo, videh tu red in mir in takrat ne bo težko, da se on umakne, njegovo mesto pa zavzamejo politiki, ki se bodo potem kot politični forum pogajali z Anglo-Američani in »priborili svojemu narodu čimbolj ugodno stališče proti Titu. »Z Nemci pa je medtem kajpak treba ,voziti dobro do konca'.« Politiki so vzeli Rupnikove besede za privolitev, da jim prepusti oblast in so bili s tem zadovoljni, toda skrbelo jih je, kakor je rekel dr. Pestotnik, »ako se Nemci umaknejo in Anglo-Američanov še ni tu, ali so naše edinice sposobne vzdržati?'' So, je zagotovil Rupnik, če se postavijo vse jugoslovan- ske in druge nacionalne enote pod enotno komando in opravijo prejete naloge vestno. Dr. Pestotnika pa je zanimalo tudi težko orožje. Nemška armada v Italiji je kapitulirala in je v razsulu. Nemci se bodo umaknili. Ko bo umik končan, »naša pokrajina za njih ne bo več interesantna in domobranstva ne bodo več podpirali«. Zato je treba še prej od njih dobiti dovolj tež- kega orožja - vsaj nekaj letal in težkega topništva. Rupnik je odgovoril, da »aeroplanov Nemci sami nimajo. Njihova aviatika je zlomljena...« Nato je dr. Pestotnik strnil želje narodnega odbora: Rup- nik naj posreduje pri Nemcih, da pristanejo na ustanovitev narodnega odbora in oklic samostojne Slovenije, prepu- stijo narodnemu odboru oblast in »oborožijo naše vojaške odrede z odgovarjajočim orožjem... Nemcem pa je seveda treba dopovedati, da se jih ne bo zasledovalo in pobijalo in da ostanemo njihovi večni dolžniki.« Rupnik je dejal, da je to stvar zaupanja in da na to znova opozarja, zakaj temu primerno je treba delovati. Najhujše bi bilo, če bi Nemci pobrali šila in kopita - ali pa se celo predali partizanom. Prav sedaj nikakor ne smejo izgubiti zaupanja Nemcev, ki trenutno edini, skupaj z odredi Draže Mihajloviča, ki jih sedaj tudi Nemci podpirajo, res poma- gajo domobrancem. Nekaj težkega orožja so Nemci že dali, toda treba bo še prositi. Vse je treba storiti, da z okreplje- nim domobranstvom obdržijo vsaj košček Slovenije in Jugoslavije. »To edino nas bo lahko reprezentiralo pred zavezniki, nič drugega!« Vse to je v politikih zbudilo dvorne, ki jih je dr. Pestotnik izrazil z besedami: »Ce se Nemci umaknejo, torej ni zanes- ljivo, da se ohranimo?« Pač, je dejal Leon Rupnik. Toda storiti je treba vse, da nas bodo Nemci podpirali do konca, vse nacionalne odrede pa je treba strniti pod enotno poveljstvo. In »če ne bi preostalo nič drugega, začnemo gverilo in s tem opozorimo zaveznike nase.« Leon Rupnik in nekateri drugi so gverilo omenjali več- krat. Od kod natančno ta ideja, je težko reči. Nekaj podob- nosti je mogoče najti s Hitlerjevo zamislijo o »alpski trd- njavi«, kjer naj bi se tik pred koncem vojne zbrala preostala nemška vojska in utrdila na težko dostopnem terenu. (Mi- mogrede rečeno je zavezniška obveščevalna služba to je- mala zelo resno in so ta poročila občutno vplivala na potek sklepnih operacij zavezniških armad leta 1945. Ideje o gve- rili so se pojavljale v Nemčiji predvsem v zvezi z gibanjem Werwolf. Po Hitlerjevi ideji naj bi se del oboroženih sil umaknil v gozdove in od tam z že poprej pripravljenimi skladišči orožja, streliva in hrane po vojni napadal zavezni- ške enote. Oboje, »alpska trdnjava« in Werwolf je ostale zgolj mit - čeprav je prva misel delovala vsaj kot prevara, in to precej močno.) Koliko je Rupnik sam verjel v gverilo, je tema, ki presegs okvir te zgodbe, toda teoretična možnost za to je vsekakoi obstajala in jo je kot tako bilo treba upoštevati... pa tud. biti nanjo pripravljen ter ustrezno ukrepati. Tudi v tej iud je treba gledati na nekatere dogodke po zlomu - kot re- čeno, je to poglavje, ki ne sodi sem. Sestanek v škofijskem dvorcu je nato monsignor Matijs Škerbec obrnil na to, da je treba ustvariti narodno enot nost, ki ne bo privesek Nemčije, kar ne bo mogoče poc pokrajinsko upravo, ker je Leon Rupnik »eksponent Nem- cev«. Zanimivo je, kako so se ponavljale v političnih pogovo- rih (ne samo na tem sestanku v škofiji, marveč tudi že leti poprej) besede »narod«, »narodna enotnost«, »združevanje sil« in podobne mimo resničnosti ali objektivno danih okoliščin. Osvobodilna fronta je, na primer, delovala vei čas in so kajpak predstavniki meščanskih političnih strank to prav dobro vedeli, toda zanje je bila OF nekaj nestvar- nega, bolje rečeno, povsem nesprejemljivega. To je zani mivo, ker se je kasneje v emigraciji ohranil - in se še vednc ohranja - natanko isti odnos, ki je počasi pripeljal dc popolne odtujenosti. Rupnik je bil pripravljen pri Nemcih »pripraviti teren« toda narodni odbor je bil nestrpen in monsignor Skerbecjt segel v besedo, da »nam gre za vlado. To bi bila ilegalna, oc Nemcev tolerirana vlada«. To pa je bilo preveč celo za Rupnikovega tajnika dr Stanka Kocipra, ki je kasneje v svoj dnevnik zapisal, da si ni mogel več vzdržati kot molčeči adjutant, ki samo zapi suje modrosti slovenskih politikov, in se je vmešal, rekoč »Če obstajate in delujete ilegalno, to je proti Rupniku cepite naše sile, kar je naša največja nevarnost. Cim pa stt ,tolerirani' ste legalni in s tem ,kolaboracionisti\« Kociper tega kajpak ni zapisal zato, ker bi bil prizadel spričo izdajalske vloge politikov do narodnoosvobodilnega boja in resničnih interesov slovenskega naroda, marvei zato, ker je hotel pomagati svojemu šefu Leonu Rupniku- št. 20-21. maj 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 11 VAŠA STRAN ŠE ENKRAT »VAM NE MOREM IZPLAČATI v pismih bralcev je bilo vodstvo Celjske mestne hra- nilnice zastavljeno vpraša- nje, ali je ob modernizaciji poslovanja s prebivalstvom hranilna vloga vsak čas iz- plačljiva. Zbiranje sredstev občanov in delovnih ljudi ter uporaba teh sredstev sta pomembna dela dejavnosti Ljubljanske banke - Splošne banke Ce- lje. Delež teh sredstev je še posebej pomemben, če ga ocenjujemo s stališča krepi- tve družbene reprodukcije. Do leta 1980 smo v okviru naše poslovne enote širili fi- zični obseg poslovanja z ob- čani, vnaprej pa je ena osnovnih nalog naše bančne hiše izboljšati kvaliteto na- ših storitev za občane. Doslej je največja ovira pri izboljša- nju kvalitete bančnih stori- tev za občane predstavljala zastarela računalniška opre- ma. Zaradi nezadostnih zmogljivosti elektronske opreme in pomanjkanja so- dobnih elektronskih naprav, banka ni uspevala sproti ob- delovati podatkov vsako- dnevnega poslovanja z obča- ni. Celotna količina podat- kov po poslih občanov pa je tolikšna, da je človek ne mo- re več obvladovati brez so- dobne računalniške opreme. Tako smo v letu 1980 v celot- ni Ljubljanski banki - Sploš- ni banki Celje posodobili na- čin obdelave podatkov pb hranilnih vlogah in žiro raču- nih občanov z uvedbo termi- nalske obdelave. Terminad namreč omogoča daljinsko obdelavo podatkov direktno v centralnem računalniku v Ljubljani. To je vse lepo in prav, bo- ste rekli, toda zakaj v praksi ni tako. Terminalska obdelava je možna predvsem na dva na- čina: 1. V >on-line«, kar pome- ni, da se vse transakcije po hranilnih vlogah in žiro raču- nih lahko opravljajo nemote- no. Bančni delavec ima do- stop do podatkov v računal- niku, ki izkazuje stanje po zadnji spremembi, tako po dinarski hranilni vlogi, kot po žiro računu občana. V tem načinu terminalske obdelave je poslovanje ažur- no in občanu je možno na najhitrejši način zadovoljiti njegove zahteve. 2. V »off-line«, kar pome- ni, da bančni delavec nima dostopa do podatkov v cen- tralnem računalniku, torej ni direktne zveze z računalni- kom. V tem načinu dela ima terminal le funkcijo knjižne- ga stroja, vendar se podatki, ki se izpisujejo na ekranu, dnevniku in dokumentih, vpisujejo na disketo, s katere se bodo direktno prenesli v računalnik, ko bo vzpostav- ljena direktna zveza. In prav način dela v »off- line« povzroča negodovanje občanov. Precejšnje število občanov je dalo banki nalog o trajnem prenosu sredstev iz svojega žiro računa v dobro svojega računa dinarske hranilne vloge, kar imenujemo trajni- ke. Ker sta obe aplikaciji ob- delani terminalsko, je pro- gram trajnikov na hranilnih vlogah prirejen tako, da se preko terminala avtomatsko vpisujejo vsa nakazila v hra- nilno knjižico, če je terminal v direktni zvezi z računalni- kom v »on-line«. To pomeni, da se v hranilno knjižico av- tomatsko vpisujejo dobro- imetja ne glede na to, v kate- ri bančni enoti, ki je oprem- ljena s terminali v okviru Ljubljanske banke, predloži imetnik hranilno knjižico. Vsled tega ni mogoče v tem sistemu obdelave ročno vpi- sovati nakazil iz naslova traj- nikov na dinarsko hranilno knjižico, kajti prišlo bi do dvojnega vpisa in s tem do neupravičenega povečanja sredstev na hranilni vlogi. Zato je mogoče vpisovati na- kazila iz naslova trajnikov v dobro dinarskih hranilnih vlog le v sistemu dela »on- line«, ne pa v primeru ko ni- mamo preko terminala di- rektne zveze z računalni- kom, torej v sistemu dela »off-line«. Terminalizacija poslova- nja z občani pomeni posodo- bitev dela z občani, toda te- žave, s katerimi se srečuje- mo, so še. Ena najobčutnej- ših je problem, da bančne enote niso ves čas, ko delajo za stranke, vključene v di- rektno zvezo z računalnikom ali »on-line«. Trudimo se, da skupno v okviru Ljubljan- ske banke Združene banke Ljubljana ta problem odpra- vimo, toda kapacitete raču- nalnika so že izkoriščene. LB - ZB Ljubljana tudi ne razpolaga z dodatnimi raču- nalniškimi kapacitetami, kjer bi bilo možno obdelova- ti posle s prebivalstvom v primeru, ko je v okvari cen- tralni računalnik. Prav v me- secu aprilu 1981 smo bili soočeni z izredno neljubo okvaro centralnega računeil- nika, ko je bilo delo prav po poslih z občani najbolj otež- kočeno. Naša želja in obveza hkrati je čimhitreje in čimso- dobneje ustreči našim varče- valcem, toda vedno nam to ne uspeva v celoti, prav zara- di težav tehnične narave, na kar pa bančni delavec naj- večkrat ne more vplivati. VODSTVO CELJSKE MESTNE HRANILNICE UREDNIŠTVO: Hvala za odgovor in izčrpno pojasni- lo. No, po domače bi lahko rekli, da tudi modemi stroji včasih odpovedo. Na srečo, to niso pogosti primeri. ČEMU NEMŠKA REKLAMA? Obrtnik v Zidanškovi ulici v Celju si je dovolil v svojem izložbenem oknu objaviti - menda ima tudi na vratih ne- kaj podobnega - naslednjo reklamo za svojo obrtno de- javnost: »Hier vverden Schliissel gemacht fiir Haus und Auto!« Po slovensko: Tu delamo ključe za hišo in avto. Dne 6. novembra 1918. leta je več kot 20.000 ljudi, po raz- padu stare avstroogrske mo- narhije, ko je bilo tudi za nas Slovence konec nemškega jarma, vzklikalo: »Danes nemško Celje ni nikdar več!« To velja za večne čase in to si naj zapomni ta obrtnik, ki naj tudi poskrbi, da izgine ta famozna reklama. Dr. ERVIN MEJAK UREDNIŠTVO: Povsem se strinjamo. Še zlasti, ker takšna reklama nikomur ne služi. ODGOVOR NA ČLANEK »UMRL JE ČLOVEK« Čeprav zapis pod naslo- vom »Umrl je človek«, ob- javljen v Novem tedniku 7. maja letos, ni bil med pismi, posredujemo odgovor Ob- činskega odbora Rdečega križa Šentjur pri Celju na tej strani: Občinski odbor Rdečega križa Šentjur pri Celju daje odgovor na članek »Umrl je človek«, ki ga je napisala vdova Angela Romih iz Stra- ške gorce 8, Prevorje. Res je, da je pokojni Vinko Romih po naši evidenci da- roval kri 69-krat. Zato je pre- jel srebrni in zlati znak Rde- čega križa, plaketo in najviš- je priznanje, ki se daje več- kratnemu darovalcu. Kot delno socialno ogrože- nemu je bila družini Romih posvečena največja pozor- nost od Rdečega križa in od seskretarja Občinskega od- bora RK Ivana Kolmana. Pred nekaj leti mu je občin- ski odbor RK odobril nakup obleke, plačal mu je tudi zobno protezo. Brigadirji RK so družini napeljali vodovod v dolžini 410 metrov. Ob kr- vodajalskih proslavah za večkratne krvodajalce je bil vedno povabljen, če ni bil navzoč, mu je aktivist Rde- čega križa odnesel darilo na dom. V času njegove bolezni mu je Občinski odbor RK pomagal v obliki oblačil in posteljnine. Dan pred pogre- bom sta prišla na OO RK sin in hči pokojnika ter prosila za prevoz pokojnika. Ker pa Občinski odbor RK ni pri- stojen za te naloge in tudi nima vozil za te namene, ji- ma je bilo dano napotilo, kam naj se obrnejo. Večjo pozornost pa bi morali izka- zati v hS Prevorje. OBČINSKI ODBOR RK Šentjur pri Celju UREDNIŠTVO: Hvala za odgovor in pojasnilo, ki go- vori o pozornosti, ki jo je občinska organizacija Rde- čega križa Šentjur pri Celju posvečala Vinko Romihu za časa njegovega življenja. Na koncu pa je bila vendar- le napravljena napaka, če- prav se povsem strinjamo, da pri prevozu res niste mo- gli pomagati. Še vedno čakamo na od- govor iz Prevorjal ŠE O ČLANKU »UMRL JE ČLOVEK« Dovolite mi, da vam napi- šem nekaj vrstic s svojimi okornimi kmečkimi rokami. K temu me je spodbudil čla- nek v Novem tedniku z dne 7. maja letos, v katerem An- gela Romih s Straške gorce obtožuje sekretarja Občin- skega odbora RK Ivana Kol- mana, da se ni zavzel pri pre- vozu pokojnika, njenega moža. 2e več let sem v odboru RK v Blagovni, zato Ivana Kolmana dobro poznam. Je izredno delaven aktivist RK in po njegovi zaslugi je bila opravljena marsikatera akci- ja. Zato takšna kritika žali ne samo njega, tudi mene. Sicer pa sploh dvomim v resnico tistega pisanja. Strinjam se, da poznamo človeka le takrat, kadar ga rabimo. Zato mislim, da bi morala ta kritika leteti predvsem na Prevorčane. Vas pozdravlja ROZI MIHELIC, Goričica 19, Šentjur UREDNIŠTVO: Kot vidi- te, se nam je zdelo prav, da smo objavili vaše pismo, če- prav v skrajšani obliki, kaj- ti odgovor Občinskega od- bora RK je dovolj osvetlil problem, zato tudi nekate- rih vaših misli nismo po- navljali, oziroma jih pou- darjali. Ivan Kolman pa je tudi po vaši zaslugi dobil priznanje za svoje požrtvo- valno delo v Rdečem križu. To pa je bil tudi namen va- šega pisanja, mar ne? OPOZORILA V NOVEM TEDNIKU SO POMAGALA! Na celjskem sodišču so okna zdaj lepa, čista in se bleščijo v spomladanskem soncu. Zdaj pridejo na vrsto še zavese, in zadeva bo kon- čana. Pri zasmetenem Meško- vem studencu sta v bližini stanujoča soseda Jože Kra- gelj in njegov sosed udarni- ško očistila okolico ter velik kup smeti in drugo navlako odstranila, kar je seveda hva- levredno, čeprav to ni bilo njuno delo. Zdaj je na vrsti celjsko komunalno podjetje, da postavi tam večjo posodo za smeti in poskrbi, da jo bo- do od časa do časa tudi iz- praznjevali. Prežihova ulica je dobila svoj kontejner, ki je bil takoj poln raznih odpadkov, kar kaže, kako potreben je hil za vzdrževanje lepega in čiste- ga okolja v tem predelu na- šega mesta. Na Slomškovem trgu bo Občinska komunalna skup- nost poskrbela za postavitev betonskih cvetličnih korit, ki bodo zamenjale uničene kamnite stebre. Upajmo, da se teh korit objestni vozniki ne bodo lotili. Vsa ta opozorila, objavlje- na pred časom v tej rubriki Novega tednika, so torej za- legla. Sta pa še vedno odprta dva problema, ki sta bila tu- di omenjena v pismih. Gre za pročelje hiše v Kocenovi uli- ci št. 2, ki kriči po popravilu. Isto velja za žleb nad gosti- ščem »Majolka«, kjer so bili pešci v zadnjih deževnih dnevih spet deležni izdatne prhe. Kdaj bosta prišla na vrsto ta dva problema? Kdo ju bo rešil? UREDNIŠTVO: Hvala dr. Ervin Mejak tudi za to spo- ročilo. Prav in pošteno je, da pohvalimo takrat, ko je tre- ba. Sicer pa v teh primerih niti ne gre za pohvalo, mar- ceč le za ugotovitev, da so nekateri opravili tisto, kar bi že zdavnaj morali. No, med nerešenimi vpra- šanji je tudi hiša v Zidanško- vi ulici, ki še kar kaže svojo več kot žalostno podobo. Ali res ni ukrepa in organa, ki bi pripeljal zadevo do zadovo- ljivega konca? Na sploh pa moramo zapi- sati, da imajo Pisma v No- vem tedniku velik odmev. To potrjujejo tudi odgovori na vprašanja, če jih v Pismih zastavljamo. Seveda, pa to ne velja za vse. Med tistimi, ki zamujajo z odgovori, so tudi celjske Javne naprave. 2e nekaj let dolgujejo odgo- vor na vprašanje o ureditvi celjske tržnice, o ureditvi manjših tržnic v večjih sta- novanjskih soseskah. Tudi vprašanje, glede odvoza smeti v kmečkih predelih občine, je še vedno odprto. Mi čakamo. Le vprašujemo se, kako dolgo še? ROJSTVA CELJE Rodilo se je 35 dečkov in 37 deklic. SLOVENSKE KONJICE Rodila sta se dva dečka. POROKE CELJE Poročilo se je 17 parov, od teh: OCKO VLADIMIR in PUNGER- SEK Irena, oba iz Celja, KORO- ŠEC Bojan iz Celja in FILKOVIC Helena iz Dola pri Šmarju, KO- SCANSKI Milan in AMBR02 Jolanda, oba iz Celja, HORJAK Andrej iz Dbra in KLINAR Mar- jana, iz Boletine, GRADIŠNIK Dušan in KORENJAK Andreja oba iz Celja. ŽALEC Poročili so se; SKURNSEK Anton iz Dobrteše vasi in HRASTNIK Ana iz Tabora, HRASTOVEC Alojzij iz Ločice pri Vranskem in KLOPCIC Joži- ca iz Vranskega, RIBiC Mirko iz Brega pri Polzeli in KERR Vida iz Braslovč, SUHOVRSNIK Lu- dvik iz Bočne in PETRE Marja- na, iz Petrovč, GERMADNIK Janko iz Matk in STORMAN Ja- nja iz Polzele. LASKO - KRAJEVNI URAD RADEČE Poročili so se: 2ELEZNIK Jo- že iz Vrha pri Boštanju in SI- MONČIC Mihaela m Vrhovega, PUNKART Srečko iz Radeč in KMETIC Jožica iz Počakovega. SMRTI CELJE Umrli so: GOJSNIK Pavlina, 75, iz Bez. Bukovja, KOTNIK Jo- žica, 46, iz Zreč, ZAVERSEK Martin, 75, iz Celja. KRAJNC Marija, 79, iz Celja, KAVČIC Juli- jana, 79, iz Celja, GORSEK Mari- ja, 88, iz Celja, DOKLER Henrik, 65, iz Celja, SENGER Janez, 51, iz Štor, HITI Draga, 69, iz Celja, ZUPANC Marija, 86, iz Celja, GREGL Terezija, 71, iz Celja, BRILEJ Karolina, 54, iz Pečovja, BLATNIK Marija, 78, iz Celja, BOZICNIK Alojzij, 74, iz Celja, KURENT Štefanija, 67, iz Celja, VERSNIK Frančiška, 79, iz Voj- nika, TRCEK Julijana, 75, iz Ka- njega sela, VRTOVSEK Franc, 71, iz Boštanja, TOVORNIK Ro- zalija, 80, iz Turna, MAROVT Frančiška, 71, iz Lepe njive, KRN Jožef, 78, iz Radeč, KAM- PLET Marija, 75, iz Polžanske gorice, LAPORNIK Vincenc, 50, iz Sedraža, GOLUH Marija, 81, iz Lediš, ATELSEK Franc, 46, iz Lepe njive, KASESNIK Franc, 64, iz Dobrteše vasi. PRIREDITVE MUZEJ REVOLUCIJE Muzej revolucije je odprt vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in ob sredah tudi popoldne od 14. do 17. ure. Obiskovalci si lahko ogledajo stalno zbirko. POKRAJINSKI MUZEJ Pokrajinski muzej je odprt vsak dan razen ponedeljka od 9.00 do 12. ure in v sredo tudi od 14. do 16. ure. Obiskovalci si lah- ko ogledajo stalno arheološko razstavo, rimski lapidarij in stal- no razstavo, ki prikazuje kultur- no zgodovinsko zbirko. LIKOVNI SALON v Likovnem salonu je od 11. maja odprta razstava likovnih del Toneta Lapajne pod naslo- vom »Barjanska zemlja«. Razsta- va bo odprta od 9. do 11. ure in od 16. do 19. ure. ZDRAVILIŠČE DOBRNA v avli novega hotela na Dobrni razstavlja likovna dela Niko Ig- njatič. Razstava bo odprta do 23. maja. GALERIJA TURISTIČNEGA DRUŠTVA v Galeriji turističnega društva bo do konca maja odprta razsta- va pod naslovom »Turistični pla- kat mesta Zagreba«, vsak dan, razen nedelje od 8.30 do 11.30 ure. RAZVOJNI CENTER v avli Razvojnega centra bo do 23. maja odprta razstava likovnih del akademskega slikarja Duša- na Kirbiša iz Ljubljane, od 25. maja do konca meseca pa bo raz- stavljal svoja dela slikar - amater Tomo Plevnik iz Celja. KLUB KULTURNIH DELAVCEV Zgodovinsko društvo v Celju prireja 26. maja ob 16. uri v Klu- bu kulturnih delavcev na Tomši- čevem trgu predavanje Jožeta Vurcerja »Vstaja na celjskem ob- močju 1941«. Po predavanju bo v istih prostorih redni občni zbor. KINO VOJNIK v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo, 24. maja ob 17. in 19.30 uri francosko krimi- nalko Strah nad mestom. RAZSTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA v Razstavnem salonu v Roga- ški Slatini je od 15. maja odprta razstava slikarskih del akadem- skega slikarja Dušana Lipovca. Razstava bo odprta do 12. junija. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 21. 5. ob 19.30: Shake- speare: HAMLET. Gostovanje v Kulturnem domu Ivana Cankar- ja v Ljubljani Pokrovitelj pred- stave je Teko Celje. Petek, 22. 5. ob 19.30: J. M. Syn- ge: VRA2JI FANT ZAHODNE STRANI. Premierski abomna in izven. Gostuje Stalno slovensko gledališče iz Trsta v okviru med- sebojne izmenjave abonmajskih predstav. Sobota, 23. 5. ob 19.30.: J.M.Sygne: VRA2JI FANT ZA- HODNE STRANI. Sobotni abon- ma in izven. Ponedeljek, 25. 5. ob 18.30: J. M. Sygne: VRA2JI FANT ZA- HODNE STRANI. Abonma Ža- lec in izven. Torek. 26. 5. ob 11. in 13.: Vid Pečjak - Blaž Lukan: DREJCEK IN TRIJE MARSOVCKI: Gosto- vanje v Mozirju. ob 15.30: J. M. Sygne: VRA2NI FANT ZAHODNE STRANI. II. in III. mladinski abonma. ob 19.30.: J.M.Sygne: VRAŽ- NI FANT ZAHODNE STRANI. Abonma torek in izven. Sreda, 27. 5. ob 11.: Vid Peč- jak- Blaž Lukan: DREJCEK IN TRIJE MARSOVCKI; Gostova- nje v Gornjem gradu. ob 17.: J.M.Sygne: VRA2NI FANT ZAHODNE STRANI. Abonma sreda in izven. KONCERT AKUSTIČNE GLASBE v nedeljo, 24. maja bo ob 18. uri na stadionu v 2alcu koncert akustične glasbe, na katerem bo- do nastopili Maja Veras, Kladivo, konj in voda. Prihranili za prese- nečenje, Jože 2okl iz Kranja in drugi. Po koncertu bo ples, na kate- rem bo igred ansambel Dinamiti. Prireditev prireja v počastitev dneva mladosti Mladinski klub 2alec. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM Dežurstvo med tednom: po- možni zdravnik od 14. do 20. ure, glavni zdravnik od 15. do 6. ure naslednjega dne. Ob sobotah je dežurni zdravnik od 15. do 12. ure naslednjega dne, ob nedeljah do 12. ure do naslednjega dne do 6. ure zjutraj, ob praznikih pa je dežurstvo od 7. ure do naslednje- ga dne do 6. ure zjutraj. VETERINARSKA POSTAJA Neprekinjeno dežurstvo. CELJSKE LEKARNE Do sobote, do 23. maja do 12. ure dežura lekarna Center v Sta- netovi ulici, nato prične z dežur- stvom Nova lekarna na Tomšiče- vem trgu. TRGOVINE v tednu od 18. do 22. maja de- žura samopostrežba RIMSKI DVOR vsak dan do 20. ure, od 25. do 30 maja pa de2ura samopo- strežba RIO v Prešernovi ulici. OBISKALI SMO ZGORNJI DEL REČIŠKE DOlj, OD KOD^; KLADIV*^ Krajf ki nima trenutno česa veli V Laški občini nam je zmanjkalo krajevnih skupnosti. Vseh 13 se je zvrstilo na naših notra- njih straneh. Zdaj so na vrsti kraji, ki imajo svoje življenje, ki jih družijo skupni cilji, skupna pre- teklost, skupni problemi. Eden takih krajev je brez dvoma Zgornja Re- čica v krajevni skupnosti Rečica. To ni strnjena vas, tudi ne na promet- nem prepihu. In prav za- to je temu kraju bilo usojeno veliko hudega, velikega - usojeno pa mu je tudi, da ne sili iz okvirjev svojega zatišja skromnosti. ŠTIRIINTRIDESET VKLESANIH IMEN Na čelni strani pokopališča v Zgornji Rečici je spomenik žrtvam NOV, na katerem, kot na mrtvi straži, čuva 49 imen kamnit partizan s puško ob nogi. 49 žrtev je dala krajevna skupnost Rečica, 34 jih je iz Zgornje Rečice. Rudarji so, delavci in kmetje. Da bi zlomili njihov uporni duh, so okupatorski krvniki postavili pred puške 11 krajanov, med njimi dve ženski. V taboriščih jih je umrlo šest, med njimi spet dve ženski. Največ teh žrtev ima na vesti izdajalec. Toda upornega duha ni nihče mogel zlomiti. Tudi iz Zgor- nje Rečice je šlo v boj vse, kar je bilo za orožje sposobno. Krajevna skupnost Rečica ima glede na število prebivalcev v času vojne najvišji delež udeležencev v NOV, žal tudi v številu padlih, kajti mrtvim talcem in umrhm v taboriščih se je na marmorju pridružilo še 17 vklesanih imen, padlih v bojih. OB BISTREM POTOČKU JE MLIN IN ŠE KAJ... Nasproti šole je ob potoku majhna brunarica, krita s slamo in še manjšo »depandanso« v soseščini. Ta lična mojstrovina tesarja in krovca s slamo je bife, kjer tudi šolski otroci lahko kupijo kakšno liziko, bonbone in napolitanke. In še nekaj! Tu poštar pušča pošto za odaljene kmetije, ki jo spotoma poberejo otroci. Slavica in Jože Goluh tu vodita »borčevsko restavracijo«. Včasih, kadar se nabere radovednežev, Jože sproži svojo mašinerijo. Na vodno kolo, ki mu včasih obrača raženj, je priključil mlin, žago, krojaški šivalni stroj, čevljarsko kla- divo. Vse je seveda miniaturno, izdelano pa za spomin na domače obrti, ki so bile na tem mestu pred desetletji. VSAKA MEDALJA IMA DVE PLATI Dolina, ki je dobila ime po potoku, ki so mu dali višjo »saržo« s pomanjševalnico Rečica, ali mala reka. Ta izvira v treh dolinskih kotih pod Kalom in Mrzlico. Kjer z ene strani sredi osem kilometrov dolge doline dobiva okrepitev Belega studenca in potoka iz rudniške jame, se dolina deli na Zgor- njo Rečico in Spodnjo Rečico. Na meji je rudarska Huda jama. Ta dolina je kot žep. Na kolesih prideš vanjo po isti poti kot iz nje. Kjer pri Fermetovih neha cesta, ostaja le še pešpot in kak kolovoz za volovsko vprego. Prav te okoliščine so spričo bližine industrijskih delav- skih središč bile kot nalašč, da je Zgornja Rečica že leta 1941 postala zatočišče borcev za svobodo, da je bila vseskozi ena od pomembnih partizanskih baz in zato tudi kraj, ki je bil zaradi tega hudo zdesetkan, o čemer priča 34 imen vklesanih v spomenik žrtvam NOV. Bila so leta, ko so po vojni v tem kraju pogosto godrnjali, da so kot partizanski kraj premalo upoštevani v razcvetu splošnega napredka domovine. Med tem se jim je to in ono uresničilo, elektriko imajo, vodovode in cesto, asfaltirano do cerkve z makadamskim podaljškom vse do Fermetovih pod .vznožjem Mrzlice. Veliko je novih hiš, precej novih moder- nih hlevov in ob dobrem starem rudniku v dolini še TIM in BOR, kjer je zaposlitev za tiste, ki bi se samo od zemlje ne mogli preživljati. Najbrž so po svoje celo veseli, da se je kak »napredek« v obliki hrupne ali zadimljene tovarne njihovi dolini izognil. Tu je mir v neokrnjeni prirodi in če si zaželiš bučnega sveta, stopiš vanj skozi vrata avtobusa... HRAM UČENOSTI IMA 108 LET Osnovno šolo v Rečici obi- skuje 42 otrok. Zaenkrat jih je dovolj za dva kombinirana oddelka: prvi in drugi razred ter tretji in četrti. Tudi malo šolo obiskuje kar lepo števi- lo cicibanov, ki jih je treba pripraviti na prvi jesenski korak v »ta pravo« šolo. Sploh pa je mladeži v Zgor- nji Rečici vsako leto več, kar daje slutiti, da bo že čez ne- kaj let treba razmišljati o po- polni osnovni šoli. Potem se šolarjem iz višjih razredov ne bo treba več voziti v La- ško. Osnovna šola v Rečici pa ni le hram učenosti. V šoli se namreč najmlajši krajani prvič srečujejo tudi s kultur- no dejavnostjo, ko se, poseb- no pred državnimi prazniki, pripravljajo na proslavo ozi- roma na pevske, recitatorske in folklorne točke praznične- ga programa. Odhod mladih iz doline se ustavlja. Narobe. Prihajajo, da bi si tu zgradili gnezda. Otrok bo spet več... KDAJ KRAJEVNI »HALO«? Kadar se prebivalci g( Rečice dobe skupaj, kn udarijo ob problem, ki dlje časa na dnevnem krajevnih sestankov G del krajevne skupnosti i ca namreč nima niti ene fonske številke. Kar brado že ima njihova pn za napeljavo telefonske je. Da je telefon resničn treba, govori dejstvo, d v oddaljenih in v hribe predelih veliko ostarel onemoglih ljudi, ki jir prestano preti kakšna zen. V dopoldanskem so sami doma, saj »ta m odidejo vsako jutro na Najbližji telefon pa je š Timu! Za čimprejšnjo tev tega problema so s stovoljnim delom in tudi terialom, pripravljeni i lovati vsi. Za tekoče sre( ročno obdobje imajo m obljubljenih nekaj tel skih številk. Kakih tri( bi jih potrebovali, pra zaenkrat pa bi bili kar i voljni z linijo do osn šole. AVTOBUSNI KILOMETER Drugi problem, ki je, tako kot telefon, pre( spotike in nezadovoljstv lokalni avtobus, ki vi dnevno - prevaža otrok gornje Rečice v Laško ii zaj domov. Proga je nai takšna, da se vselej u pred osnovno šolo, nat se obrne proti Laškem. I ko jo morajo tisti šolai; ne stanujejo v bližini mahniti peš še kakšen meter, dva ali še več, di ma. Krajani menijo, da prav nič ne podrlo, če b: avtobusno obračališče še kakšen kilometer ni od šole. BOGASTVO NARAVI Pravzaprav je v gorJ delu rečiške doline lepol ti. Le nekaj redkih hiš i katerih še ne sveti elektr žarnica ali pa še ne teče < iz vodovodne pipe, še kejše pa so tiste domačiji katerih ni lepo speljanS ška pot. Stare hiše se vse umikajo novim, sodol šim, lepšim. In še nekaj jo v tem delu krajevne si nosti Rečica: prelep svet gat z neoskrunjenimi lei mi narave, idilično pol no, na kateri se ustavi oi se le s težavo od nje o' kne. POLKMETJE IN PRESKRBA Po ozki dolini in po h' vitih predelih gornjega^ UČITELJICI IRENI SE ČETICA KREPI Prijetno je bilo kramljati z Ireno Grešakovo, učiteljico v rečiški osnovni šoli, ki, kljub nasmejanemu obrazu, ni mogla skriti utrujenosti po končanem pouku. Z dušo in telesom, bi rekli, je preda- na pedagoškemu delu z naj- mlajšimi ukaželjneži. Re- snično z najmlajšimi, saj poučuje v kombinaciji prvi in drugi razred učencev osnovne šole. Da so dobri učenci, predvsem pa zelo prizadevni, jih je pohvalila ter še dodala, da vsi radi ho- dijo v šolo. Tudi mali Lojzi iz drugega razreda, ki jo sleher- ni dan, najsi bo lepo ali slabo vreme, peš primaha prav s Smohorja. Kljub poldrugi uri hoje se le redkokdaj zgo- di, da pride z zamudo k pouku. KAJ JE NOVEGA V DEŽELI ZGORNJEREČIŠKI? Vodnik po zgornjereči- ških poteh nama je bil do- mačin Jurij Napret. Kot delegat krajevne skupno- sti Rečica v zboru krajev- nih skupnosti skupščine občine Laško, je na teko- čem z dogajanji in proble- matiko v kraju. Pred dve- ma letoma je bil tudi član režijskega odbora pri gradnji dela krajevne ce- ste, danes pa je tudi član odbora pri komunalnem urejanju pokopališča. Pred dvema letoma so v kraju zgradili odsek ce- ste od Hude jame do cerkve. To je za krajane tudi ena največjih prido- bitev zadnjih let. Jurij je seveda pohvalil krajane, ki so s prostovoljnim de- lom, v veliki meri pripo- mogli, da je bila gradnja ceste časovno krajša in pa, seveda, cenejša. Reči- čani znajo »stopiti sku- paj«, kadar gre za skupne cilje, za napredek in za lepše življenje v kraju. Le na račun mladine Jurij ni našel posebno laskavih pohval. Da je premalo ak- tivna in nezainteresirana za skupno delo, je potožil in še, dodal, da je med mladimi le nekaj izjem. Več volje kažejo mladinci v okviru krajevne mla- dinske organizacije, ko se, prav zdaj, pripravljajo na uprizoritev ljudske igre, s katero bodo malce oživili kulturno mrtvilo, ki v gornjem koncu reči- ške doline kar lepo vlada. Zato pa so toliko bolj ak- tivni rečiški strelci, ki va- dijo z vojaško puško na strelišču na Jeramovi kmetiji ter člani gasilske- ga društva Huda jama. ]i načrtu, kar pa ne pomeni, da imajo vsega dovolj ajevne skupnosti Rečica je isejanih kakih 70 hišic ozi- ina domačij z gospodarski- i poslopji. Le štirje kmetje , ki se ukvarjajo samo s Iietijstvom, ostali so polk- ftje in delavci v bližnjih to- rnah. Povsod vlada mir in tišina, i industrija v ta prelepi ro- IV laške občine še ni vsto- la. Ljudje tod zarana vsta- fc), saj se jih velika večina zi na delo v spodnji del čice, največ v delovni or- hizaciji TIM in Bor. Doma i, po napornem osemur- m delu, čaka še košček rnlje, ki jo je treba obdela- da na njej zrasejo pridelki I domačo prehrano in še ana za kakšno živinče. Za- ii tega večje trgovine kot Merxova v Hudi jami, kra- |ii niti ne potrebujejo, saj In dobe skoraj vse tisto, če- t doma ne pridelajo. Za po- bnimi in večjimi nakupi ločijo v najbližje Laško in v tlje. Zato se krajani na ra- (n preskrbe, odkar je olja [pralnega praška dovolj, ne itožujejo. ...IN ČLOVEK, KI JE REČICO VZLJUBIL Ivan Škenički ni Rečičan po rojstvu. V dolino so ga pripeljala fantovska pota. Sprva ni imel namena ostati, potem pa mu je Rečica zlezla pod kožo, tako da ga zdaj, kot sam pravi, nihče ne izmami več iz tega kraja. Ustvaril si je družino, ob zgo- dovinsko zaščitenem starem domu gradi novo hišo, go- spodarskemu poslopju pa je po požaru moral dati pre- dnost, tako da je le-to novo. Vse skupaj je eno gradbišče, toda vsi željno pričakujejo, da bodo šli pod novo streho, kar spričo cen ne bo kar ju- tri. Ivan, ki je sicer mesar v zadružni prodajalni v La- škem, o svojem početju v Zgornji Rečici takole pravi: »Ne bi šel od tu, tudi če bi me pretepali!« (To so rečiški fantje zamu- dili takrat, ko se je hodil po- tepat in ženit.) »Kaj je najbolj pomembno za naprej? Telefon gotovo. Zboli živinče, zboli človek, ali pa plane ogenj, kot je bilo pri nas. Telefon je prva stvar... Drugo je to, da bi potrebovali boljšo oskrbo. Za vsako vrečo cementa je treba v Laško. Sicer pa zdaj, ko je cesta v redu, tudi to ni taka nesreča. Mir je tu, mir. Včasih že kar dolgčas. Nima- mo prostora za kakšno prire- ditev, da bi prišli skupaj. Dom v Hudi jami je premalo izkoriščen, sicer pa je v njem največkrat kar skladišče.« NEKAJ GOVORIJO O TRANZITU Zgornjerečiški knapi se že od nekdaj podajajo čez hrib v Brezno, kjer je sedanji in nekdanji vhod v rudnik. Od- kar vozi avtobus, jih hodi manj, nekateri pa še vseeno. Tudi na severno stran ho- dijo ljudje proti Savinjski dolini ali pa čez Mrzlico kam drugam, toda to so tudi pešci. Napovedujejo pa, da bi od Fermetovih naprej prebili zaprt žep doline tako, da bi cesto povezali z hrastniško občino in tako bi dolina po- stala tranzitna. O tem menijo nekateri sta- ri partizani seveda svoje. Kakšna sreča, da cestna mre- ža med vojno ni bila tako go- sta, ker bi sicer bilo za parti- zane veliko težje. Tako pa je z vozili lahko prišel v dolino sovražnik samo iz ene smeri, peš pa od drugih strani, tu pa so mu bili partizani seveda v hudo konkurenco. Domačini pravzaprav tranzita prav nič ne potrebujejo, če pa bo, go- tovo ne bo promet na tej ce- sti tako hud, da bi jih to uteg- nilo motiti. PRITISK VIKENDAŠEV SE VEČA Vse več je interesentov za gradnjo vikenda. Zasavski gobarji so med najštevilnej- šimi. Zaenkrat še ni nobene določene lokacije za kako gradnjo. Bilo bi narobe, če bi gradili na divje in kjerkoli. Tudi tu je potreben red, da bi pokrajina, naravna kot je, ne utrpela prehudih skrunjenj. Najbrž o tem razmišljajo tudi sestavljalci prostorskega na- črta. EDEN DRAGULJEV MOJSTRA PLEČNIKA Vaška cerkvica v Zgornji Rečici je kljub svoji mlado- sti kulturni spomenik. V letu 1939 zgrajena cerkev na pobočju nad vasjo je stavbeniška mojstrovina. Idejno zasnovo za to stavbo je naredil mojster Jože Plečnik, podrobne polirske načrte pa eden njegovih učencev Valentinčič. Poznavalcu Plečnikovega sloga je samo bežen pogled dovolj, da v tem mozaiku kamenja v fasadnem zidu, v obliki nadstreškov in balkonskih ograj spozna ustvarjalca. Cerkev ima še več znamenitosti. Tu je v zvoniku obešen zvon, ki je zvonil v zvoniku celjske pravoslavne cerkve, katero so Nemci leta 1941 minirali in odstra- nili. Odlil ga je vojni zavod v Kragujevcu, ki je odlival tudi topove. Drugi zvon je s podrte cerkve v Govcah, ki pa se je zrušila, kot vsa vas, zaradi odkopavanja pre- moga pod njo. Nič manjša ni zanimivost, da je cerkev sicer posve- čena Antonu Puščavniku, vendar le začasno, kajti na- menjena je bila Antonu Martinu Slomšku v času, ko je bila v Sloveniji velika akcija za njegovo proglasitev za svetnika. Zato glavni oltar niti ni dokončan. Slovenci tudi s svetniki nimamo sreče... \f^OMENIK NA KONCU DOLINE [Zgornja Rečica je polna spominskih obeležij. Eno takih je Pfiienik pri Fermetovih na pobočju Mrzlice, do koder je Njana pred leti zgrajena krajevna cesta. Pri Fermetovih je f^ri hiši bila partizanska javka. Tu je bila doma Ivanka, f^bra bolničarka, ki je 4. maja 1944 padla pri Žužemberku, reševala ranjenega borca s položaja. ^Poemnik pri Fermetovih je posvečen borcem, ki niso bili 'f^ačini in so na tem področju padli. LESENA OVCA ZA SPOMIN Jože Goluh, ki je ob po- toku Rečici na vodno ko- lo vezal celo zbirko mige- tajočih spominov na nek- danje obrti, si je privoščil še eno šalo. Iz primernega dreve- snega vrha, ki mu je po- nujal štiri noge in trup, je izdelal nekako žival. Do- dal je glavo in roge, s pre- diva naredil grivo in rep in čudna »beštija« je tu. Ce jo pocukaš za roge, po- miga z repom. Najbrž je pri vsem tem mislil na opustel Šmohor, kjer že leta pasejo »papir- nate« ovce. ENA IZMED MNOGIH PRETRESLJIVIH ZGODB Pravijo, da se izdajalec, ki so ga Nemci z njegovimi žr- tvami vred poslali v tabori- šče, po vojni še ni prikazal pri belem dnevu v dolini. Precej imen, vklesanih v spomenik pri pokopališču, bremeni njegovo vest. Težko bi rekli, katera izmed mnogoterih tragičnih zgodb iz časa vojne je v tej dolini bila najbolj pretreslji- va. Ali primeri, ko so iziginile cele družine, morda smrt partizanke Janje na pragu svobode, morda katera dru- ga z dolgega seznama žrtev. Ena takšnih zgodb je uso- da Lešnikovih. Oče Jakob je bil leta 1942 ustreljen, potem ko je nanj pokazala roka iz- dajalca. Mater Štefanijo s se- demletnim sinom Franci- jem, petletno Miro in pollet- no Jožico so odgnali v tabo- rišče. Od tam DO jih za kratek čas izpustili in ponovno za- prli v taborišče, toda tokrat otroke posebej v eno od ta- borišč »Lebensborn« pri Grazu. Od tu so otrooi po bombnem napadu zbežali. Tedaj desetletni Franci in osemletna Mira, sta triletno setrico Jožico na dolgi poti domov skoraj ves čas nosila; čez dan skrivaj, ponoči boječ se teme. Prestradani, ušivi, umazani, da jih lasten stric ni spoznal, so otroci prišli domov in potem dočakali svobodo ter vrnitev matere. (Njihovo zgodbo bomo po- drobneje opisali v kratkem). 2e mora biti vkoreninje- nost ljudi v ta košček doma- če zemlje zelo globoka. Ta lepa dolina se popotniku, ki jo prvič vidi, prikupi. Nič ču- dnega, če vse kmete v dolini oblegajo prosilci, ki bi radi kupili košček zemlje za grad- njo počitniške hišice, ali kar hiše za stara leta. Mira Zgerm, starejša od prej omenjenih sestric zgod- be o Lešnikovih, takole pove. o svoji navezanosti na Zgor- njo Rečico, na njihovo rodno domačijo: Res je moj dom v Laškem, kjer mi je Zdravilišče dodeli- lo stanovanje v bloku. Ven- dar vsak trenutek, ko uteg- nem, grem v Rečico k mami in bratu. Tudi sestra Jožica, ki je učiteljica v Ljubljani, je navezana na svoj rodni kraj... Mislim, da je prav, da je Zgornja Rečica ostala takšna kot je bila, čeprav so skoraj vse hiše nove. Le da je priroda ohranjena, da je mir, da imajo ljudje tisto, kar so zares potrebovali, cesto, vo- dovode, elektriko in kar je glavno - zaposlitev. Res je. V Zgornji Rečici ni- smo naleteli na človeka, ki bi imel v mislih kakšne velike ideje, ko smo povpraševali po načrtih za prihodnost. Zdaj bi prišel prav telefon, tudi kak obrat za preskrbo kraja bi ne bil odveč. Ker ni sredstev, so začasno odložili misel na žalnico. Potrebna bi bila večja pomoč kmetom, da bi se modernizirali, da bi kmetije ostale. Treba bi bilo določiti tudi prostor za grad- nje stanovanjskih hiš, da bo dolina ostala živa, da bo mla- dost razveseljevala starost, da bo starost imela komu pripovedovati, kako je v tej mirni dolini potekala vstaja, divjal boj in bil izbojevan z zmago. Nekaj uric v Rečici zapisovala in slikala MARJELA AGREŽ in JURE KRASOVEC 14. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 20-21. maj 1981 S KMETICAMI IZ CELJA NA IZLETU P0L2,P0KA2I Ml ROGE! Atboretum Volčji potok, ETA Kamnik in Begunje Sekcija kmečkih žena pn Kmetijski za- drugi Celje vključuje 285 kmetic in se je v svojem dosedanjem dveletnem obdobju de- lovanja dobro izkazala z organizacijo različ- nih predavanj in tečajev, s katerimi je kmeč- kim ženam pomagala izpolniti vrzeli v mno- gih znanjih, prav tako ni pozabila na dobro- došle urice oddiha in razvedrila. Prav to je mogoče povezati s strokovnimi ekskurzija- mi, od katerih zadnja je bila prejšnji petek. Cilj je bil trojen: obiskati arboretum Volčji potok, obiskati našega renomiranega prede- lovalca povrtnin Eto iz Kamnika in izlet zao- krožiti v prelepi dolini Drage ter v Begu- njah, tej gestapovski mučilnici slovenskega naroda. Čeprav smo se odpravili na izlet na dan mokre Zofke, nas je vendarle vso pot sprem- ljalo sonce, le nekaj kapljic v dolini Drage in Begunjščice Je izpod neba zasolzilo", pa bolj v spomin na brezštevilne žrtve - talce v času okupatorjevega nasilja na Gorenjskem. Prvi cilj. Volčji potok nas je vse presenetil z razsežnostjo površin, lepo urejenimi nasa- di raznega drevja in drugega rastlinja in pri- jaznostjo vodičev. Volčji potok obsega okrog 80 hektarov površin, od tega kakšnih 20 hektarov gozda, vseh poti in stez pa je po izjavi glavnega drevesničarja za okroglih 24 kilometrov. Zaposluje nekaj čez trideset vseh delavcev, administrativne in druge re- žije praktično nimajo, saj tudi njihov direk- tor zna poprijeti za vsakršno vrtnarsko oro- dje. Vsekakor zgled za marsikoga! Arbore- tum se je v majskem sončnem dopoldnevu resnično pokazal v najlepši luči, čeprav je jesen tista sezona, ki tudi na veliko privablja ljudi iz mestnega vrvenja in trušča v tišino botaničnega vrta in njegovih številnih mir- nih kotičkov. Prav prejšnji teden je bilo veli- ko obiskovalcev tako, da skoraj ni bilo mo- goče najti parkirnega prostora. In kar je naj- bolj razveseljivo: delavci v njem dobro in radi delajo, pa tudi osebni dohodki so kar primerni. Drugi cilj, obisk kamniški Eti je bil prak- tično čisto poslovnega značaja, saj je Eta zainteresirana za večji odkup iz celjskega območja, zlasti večjih količin rdeče pese, kumaric in morda feferonov. Ponujajo soli- dne cene in tudi plastične mreže za gojitev kumaric, čeprav se ne bi odrekli tudi odku- pu vrtnih polžev, po katerih smo pri ogledu proizvodnih obratov Ete skoraj hodili, toli- ko jih je bilo. Seveda, dober tek vsem polž- jim sladokuscem, med katerimi prednjačijo Francozi, takoj za njimi pa Italijani. Naše ženske skupaj z nekaj mo.škimi predstavni- ki so bolj vihale nosove, edino še kakšno očiščeno in prekuhano polžjo hišico smo vzeli v roke. Pa menda bolj zaradi vljudnosti do gostiteljev, ki so se res izkazali s pošteno informacijo o možnostih poslovnega sodelo- vanja pri omenjenih povrtninah. Tako so na razgovor pripeljali tudi enega svojih večjih kumaričnih kooperantov, ki se je kmalu znašel v navzkrižnem ognju vprašanj naših izletnikov. Vsekakor ima zelenjadarsko so- delovanje lepe možnosti razvoja, če ga jem- ljemo kot dopolnilno proizvodnjo in še po- sebej na kmetijah, kjer ne primanjkuje rok, tudi otroških, saj delo ni naporno, le s stroji ga ne moreš nadomestiti. Vprašanje seveda je, koliko poslovnih interesov so naše kme- tice odnesle s seboj domov iz kamniške Ete. Gostitelji so bili dokaj konkretni, saj so že oba avtobusa založili z izvrstnim semenom rdeče pese, holandske sorte Bikor, ki je naj- boljša, pa tudi s semenom kumaric. Se pra- vi, da resno računajo s celjskimi kmeticami! Ogled proizvodnje je bil poučen, čeprav smo prav v tem sezonsko mrtvem obdobju za Eto v obratih videli le polže in se šli tisto znano pesmico: polž, polž, pokaži mi roge, če ne ti hišico ubijem! Tretji cilj, obisk Drage pri Begunjah in grobišča talcev ter Muzeja talcev v Begu- njah je bil naš končni cilj. Ob solzenju iz oblakov, tudi skriti solzi v očeh, smo se poklonili s krvjo namočeni prelepi dolini pod Begunjščico in Karavankami. Se bolj nemo smo se sprehodili po celicah smrti v nekdanjem zbirnem gestapovskem tabori- šču za vso Gorenjsko. Tod so se v vojnih letih skozi noč in dan v neenakomernem ritmu menjavali kriki mu- čenih, rezka povelja zaporniških stražarjev, vzdihljaji na smrt obsojenih in se prepletali z monotonimi udarci ure v vaškem zvoniku, ki je neprizadeto štela trenutke življenja njim, ki jih je čakala smrt. Vsako ime, ki smo ga lahko prebrali na razglasu ali na izpraskanem zidu o ustreljenih talcih, po- meni nenapisano knjigo o boli in stiski, pa tudi o veličini in neuklonljivosti našega slo venskega človeka. Le nekaj številk: skozi begunjsko ječo je šlo v vojnih letih 12,134 jetnikov, med temi je bilo 2280 žensk in 405 otrok! Krvnikov danes ni več. Ostal je kaznilni- ški \Tt, ostala je dolina Drage - oba prepoje- na s toplo slovensko krvjo... To je spomin, ki bo večno trpek, boleč... MITJA UMNIK Radovedne oči naših izletnic v Volčjem potoku skoraj niso izpustile rastlinice, vodička pa je bila tudi radodarna z informacijami. Krona vsega pa je bilo prav gotovo toplo majsko sonce, čeprav se nam je izneverila »ta mokra Zofka«. V kamniški Eti so nas dvakrat lepo sprejeli: kot potencialne sodelavce v zelenjadarstvu, zlasti pri kumaricah in rdeči pesi, drugič za zato, ker so nam res omogočili neposredne pogovore z njihovimi kooperanti. V Dragi nad Begunjami, »tam, kjer murke cveto«, smo se poklonili pokopanim talcem, žrtvam okupatorjevega nasilja nad našimi ljudmi. Kakšno nasprotje: na vso moč lepa narava in s krvjo prepojena tla! V ozadju je stolp gradu Kamen... V KK ŠENTJUR DLJE OD OBLJUB Kolektiv Kmetijskega kombinata v Šentjurju se do- bro zaveda svoje vloge, ki mu jo nalaga bitka za uresni- čevanje večjega pridelka in hrane. Na to pot so stopili složno in še več: šli so dlje od obljub in da bi k delu stimulirali delavce v neposredni proizvodnji od kate- rih so v veliki meri odvisni končni rezi tati dela, je na pobudo komunistov v Kmetijskem kombinatu oživela ideja o zvišanju osebnih dohodkov delavcev v nepo- sredni proizvodnji. Pobuda je naletala na ugoden od- ziv v vseh petih tozdih in delovni skupnosti skupnih služb, ne glede na to, da ni šlo za dvig osebnih dohod- kov tudi delavcem v tako imenovani režiji. Akcijo so podprle vse družbenopolitične organizacije v tozdih in individualni poslovodni organi skupaj z ostalimi de- lavci. Vse skupaj je bilo dogovorjeno in storjeno v tednu dni in tako so delavci že s to, zadnjo plačo dobili za od 15 do 30% večji osebni dohodek. Pred tem je bilo seveda potrebno v skladu z vsemi predpisi izdelati za vse te delavce novo analizo opravljanja del in nalog. Pri vsem je najbolj bistveno to, da ne gre za trenutno stihijsko akcijo, ki bi dajsda vtis, da gre za kratkoročno reševanje socialnega vprašanja delavcev v neposredni proizvodnji. Jasno in glasno je treba povedati, da je to dejanje, ki naj bi na zunaj in v materialnem smislu odražalo dru- gačno vrednotenje dela izven pisarne in da delovni rezultati to potrjujejo. MATEJA PODJED tovarna konfekcijskih " | In športnih Izdelkov IJLJ|nJvIJI TOPER - CELJE Delavski svet delovne organizacije razpisuje in vabi k sodelovanju nosilce za opravljanje del in nalog: 1. POMOČNIKA GLAVNEGA DIREKTORJA 2. DIREKTORJA GOSPODARSKO- RAČUNSKEGA SEKTORJA 3. DIREKTORJA KADROVSKO- SOCIALNEGA SEKTORJA 4. DIREKTORJA SEKTORJA ZUNANJE TRGOVINE Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Ad 1. - visoka ali višja šolska izobrazba ekonomske, pravne, organizacijske, tekstilne ali politološke smeri, - aktivno znanje tujega jezika, - 5 let delovnih izkušenj, - izdelan predlog o načinu realizacije razvojnega programa in opredelitev svoje vloge pri realizaciji programa, - organizacijske in vodstvene sposobnosti ter spo- sobnosti za delo z ljudmi, - uveljavljanje načela samoupravljanja in socialistič- ne morale, - širša družbenopolitična aktivnost. Ad 2. - visoka ali višja izobrazba ekonomske ali or- ganizacijske smeri, - 5 let delovnih izkušenj, - izdelan predlog o načinu realizacije razvojnega programa in opredelitev svoje vloge pri realizaciji programa, - organizacijske in vodstvene sposobnosti ter spo- sobnosti za delo z ljudmi, - uveljavljanje načela samoupravljanja in socialistič- ne morale, - širša družbenopolitična aktivnost. Ad 3. - visoka ali višja izobrazba pravne, politološke, socialne ali organizacijske smeri, - 5 let delovnih izkušenj, - izdelan predlog o načinu realizacije razvojnega programa in opredelitev svoje vloge pri realizaciji programa, - organizacijske in vodstvene sposobnosti ter spo- sobnosti za delo z ljudmi, - uveljavljanje načela samoupravljanja in socialistič- ne morale, - širša družbenopolitična aktivnost. Ad 4. - visoka ali višja izobrazba ekonomsko komer- cialna smer ZT, - 2 ali 4 leta delovnih izkušenj - opravljen izpit iz zunanje-trgovinske registracije, - aktivno znanje tujega jezika, - izdelan predlog o načinu realizacije razvojnega programa in opredelitev svoje vloge pri realizaciji programa. - organizacijske in vodstvene sposobnosti ter smisel za delo z ljudmi, - uveljavljanje načela samoupravljanja in socialistič- ne morale, - širša družbenopolitična aktivnost. Delavski svet TOZD »KONFEKCIJA ELEGANT«, Šentjur razpisuje in vabi k sodelovanju nosilce za opravljanje del in nalog: 1. VODJO KOMERCIALNEGA SEKTORJA 2. VODJO TEHNIČNEGA SEKTORJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje; Ad 1. - višjo izobrazbo ekonomske, komercialne ali tekstilne smeri ali z delom pridobljena delovna zmož- nost, - aktivno znanje tujega jezika, - 4 leta delovnih izkušenj, - izdelan predlog o načinu realizacije razvojnega programa in opredelitev svoje vloge pri realizaciji programa, - uveljavljanje načela samoupravljanja in socialistič- ne morale, - širša družbenopolitična aktivnost. - organizacijske in vodstvene sposobnosti ter spo- sobnosti za delo z ljudmi. Ad 2. - višjo tekstilno ali organizacijsko šolo ali z delom pridobljene delovne zmožnosti, - pasivno znanje tujega jezika, - 4 leta delovnih izkušenj, - izdelan predlog o načinu realizacije razvojnega programa in opredelitev svoje vloge pri realizaciji programa, - uveljavljanje načela samoupravljanja in socialistič- ne morale, - širša družbenopolitična aktivnost. - organizacijske in vodstvene sposobnosti ter spo- sobnosti za delo z ljudmi. Dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let. Kandidati naj predložijo prijave z dokazili o izpolnje- vanju pogojev na naslov: »Tovarne konfekcijskih in športnih izdelkov TOPER, Teharska c. 4« z oznako »Razpisna komisija delovne organizacije« oziroma »Razpisna komisija TOZD Ele- gant Šentjur«, najkasneje v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po spreje- mu sklepa o izbiri. 1^20-21. maj 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 15 DREVESA NE POTREBUJEJO PLAKATOV! Ali so res prav drevesa tisto mesto, kamor razni organizatorji različnih prireditev tako neusmiljeno in kljub številnim opozorilom še vedno lepijo in napiku- jejo plakate? To se na primer dogaja v Žalcu (tudi druga mesta in kraji žal niso izjeme!) v centru mesta, kjer je nekaj resnično lepih okrasnih dreves, katerih debla pa so dobesedno obdana s pločevinastim okle- pom risalnih žebljičkov in lepilnih trakov. Veliko je bilo o tako neustreznem plakatiranju povedanega, vendar spremembe na boljše - žal - še vedno ni. Na- sprotno, divje in neorganizirano plakatiranje se še na- dalje razvija! Najbolj žalostno pri vsem tem pa je to, da na okrasna drevesa natikajo reklamna sporočila za svoje priredi- tve med drugim tudi takšni, ki po svoji osnovni dejav- nosti skrbijo za KULTURO! Člani Hortikulturnega in Turističnega društva v Žalcu (oboji so v zadnjem ob- dobju zelo aktivni v skrbi za lepši videz kraja!) pa Krajevne skupnosti Žalec so o neustreznem plakatira- nju po drevesih, lesenih stenah žalske tržnice, vhodnih vratih, ograjah in drugje že veliko govorili in opozar- jali. Mnogi, katerim je za zunanji izgled, so plakate celo potrgali, vendar kaj, ko je čez nekaj ur tam visel že nov. Problem verjetno ne bo tako dolgo odpravljen, do- kler ne bodo postavljene (menda že naročene!) ustrezne reklamne table, uvedena reklamna služba in dokler vse tiste, ki neokusno lepijo svoja sporočila na neustrezna mesta, to je drevesa in drugo, ne bodo začeli strogo kaznovati. Navsezadnje pa ni težko s plakata ugotoviti, kdo je organizator! Skrb za lep videz kraja in nego že tako redkih dreves sredi betonskih in asfaltiranih naselij je naloga prav vseh. Tisti, ki pa se tako kot v našem primeru v Žalcu, nočejo vključiti v takšno akcijo, pa zaslužijo kazen. Brezkompromisno in strogo v želji, da se takšno po- četje v bodoče prepreči. Zapisali smo, da se neustrezno plakatiranje pojavlja v mnogih ali domala vseh krajih, Žalec pa je dejansko izjemen primer vsemogočega divjega, kičastega in neustreznega plakatiranja. Ali ni nobenemu v tem mestu nerodno, da je tako? TONE VRABL TURISTIČNI DROBIŽ CENIK ZA ZASEBNE TURI- STIČNE SOBE - Turistična zve- za Hrvatske je izdala za celotno jugoslovansko območje cenik za zasebne turistične sobe v tem le- tu. Vtem, ko je za domače goste izšel v dinarski vrednosti in na- kladi 40.000 izvodov, je za tuje v dolarski in nakladi 250.000 izvo- dov. Za celjsko območje so nave- deni naslednji kraji: Braslovče, Celje, Dobrna, Laško, Luče, Ljubno, Podčetrtek, Prebold in Rogaška Slatina, Penzionske ce- ne so zelo različne in se sučejo od 180 do 620 dinarjev na dan, veči- na pa jih je od 300 do 400 dinar- jev, KOLEDAR POLETNIH KUL- TURNIH PRIREDITEV NA SLOVENSKI OBALI - Turistič na poslovna skupnost Portorož je izdala koledar letošnjih kultur- nih prireditev v Portorožu, Pira- nu, Izoli, Kopru in Lipici, Kole- dar velja do 13, septembra, MEDNARODNI POLETNI FE- STIVAL V LJUBLJANI - V dneh od 17, junija do 27, avgusta se bodo v ljubljanskih Križankah zvrstile prireditve 29. mednaro- dnega poletnega festivala, v kate- '■ega so vključeni deveti jugoslo- vanski operni bienale, koncerti, gledališke predstave in večeri 'judskih plesov, ZASEBNE SOBE IN STANO- VANJA NA SLOVENSKI OBA- LI - THP Portorož, TOZD Hotel Piran, enota Zasebne sobe (tele- fon 066 76-562) je objavila dinar- ^l^i cenik za zasebne turistične Sobe in počitniška stanovanja, Cene veljajo samo za člane sindi- '^alnih organizacij in so enotne za Vse tri občine; Koper, Izola in Pi- ■■an ter veljajo za bivanje nad tri ^■^i Cene za zasebne turistične Sobe so v pred in posezoni od 108, v glavni sezoni pa od 138 dinarjev naprej. Seveda so cene Odvisne od kategorije sob, števila Postelj v njih itd. Cene za počitni- ška stanovanja, na primer za šti- ričlansko družino, pa so od 726 dinarjev v predsezoni do 9<58 din v času glavne sezone. V ceno je vključena poraba vode in elektri- ke. V to ceno pa ni vključena souporaba kuhinje, prav tako ne turistična taksa. GOLTE SPET - KAKO NAPREJ? Rešitev le v večjem območnem povezovanju! že dolgo znana resnica, da ena sama občina, en sam ko- lektiv ni sposoben pripeljati predvidene ureditve in uspo- sobitve rekreacijsko turistič- nega centra Golte do konca, je prišla do veljave tudi na ponedeljkovi skupni seji čla- nov izvršilnega odbora Po- slovne skupnosti za turizem Celje in članov poslovnega odbora za dograditev RTC Golte. Nujno je večje sodelo- vanje, prav takšno združeva- nje sredstev, pa tudi sicer tu- rizem, ne samo Golte, terja večje povezovanje. Turizem ne prenese občinskih meja, ne ozke podjetniške misel- nosti, ne takšnih navad. Nadaljnja izgradnja Golt je spet v slepi ulici. Na predlog samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za iz- gradnjo Golt vsaj zaenkrat ni odgovorila celjska občina. Zaradi nje tudi Žalčani niso prispevali svojega deleža. Predvidene zneske sta dali le mozirska in velenjska obči- na. Izpad okoli petih milijo- nov dinarjev samo lani pa je preprečil nadaljnje izvajanje sprejetega programa. Zdaj je v teku akcija, da bi predlože- ni sporazum vendarle osvoji- le vse štiri občine, in da bi delo teklo tako, kot je bilo zastavljeno. To pa je vsaj zaenkrat nova vlečnica, dvo- sedežnica proti Smrekovcu in še marsikaj drugega. Tudi na cesti od Smihela naprej bo treba še kaj napraviti, zla- sti pa zavarovati nekatere predele. Sicer pa ne gre sa- mo za to. Razgovor je potrdil, da bo treba ne samo zaradi Golt in turizma v Gornji Savinjski dolini, marveč zaradi turi- zma na celjskem območju sploh, zagotoviti večje sode- lovanje, večje povezovanje. Zato tudi uveljaviti skupno ponudbo na tržišču, skupno propagandno in informacij- sko službo, uskladiti vse tež- nje, pa naj se porajajo v Ce- lju, Velenju, Mozirju ali kje drugje. Pomemben korak na tej poti so napravili v Velenju, kjer je prišlo do združitve Rdeče dvorane in Gostin- stva. Nastala je nova delovna organizacija Turizem, go- stinstvo, propaganda, ki bo prav zaživela prvega julija le- tos. V tej sredini so se odloči- li tudi za povezovanje s Po- slovno skupnostjo za turi- zem Celje. Ta sklep namera- vajo potrditi na referendu- mu prve dni junija. Torej, le korak naprej, tisti, ki je do- slej zastajal. Poslovna skupnost za turi- zem podpira prizadevanja za usposobitev in nadaljnjo gradnjo Golt, opozarja pa se- veda na nujno povezovanje v regiji. V to delo se bodo mo- rale vključiti tudi turistične agencije. Skupna recepcij- ska služba v Mozirju za celot- no občino in dolino postaja neodložljiva zahteva, toda zaradi zamud, ki nastajajo prav pri uresničitvi te nalo- ge, je že klasičen primer ne- sposobnosti določenih kro- gov, ki bi naj pri njenem roj- stvu sodelovali, in primer, kako bi ne smeli delati. Vrh tega je Poslovna skupnost opozorila tudi na možnosti za zagotovitev ustreznih sredstev za financiranje na- daljnjih naložb. Se vedno so nerešeni odnosi med lastniki počitniških hišic na Golteh in upravljalcem centra. Pro- ste zmogljivosti bi lahko za- sedli drugi gostje. In še in še. Veliko nalog, odprtih vpra- šanj. Se vedno. Zato - naj zlasti Golte odprejo vrata za večje povezovanje in sodelo- vanje na turističnem področ- ju v celjski regiji. M. BOZiC CELJE PRVIČ ODPRT ODER Zanimiva pobuda za poživitev življenja v organizaciji domačega turističnega društva bo v Ce- lju od 15. do 21. junija tretji turistični teden. V tem času se bo zvrstilo več kot dvajset najrazličnejših prireditev. Nekatere od njih tudi na ta- ko imenovanem odprtem odru na Tomšičevem trgu. Pobuda je povsem nova, namen odprtega odra pa za- nimiv. Za kaj v bistvu gre? Na Tomšičevem trgu bodo v resnici postavili primeren oder, na katerem naj bi letos, v času turističnega tedna, poleg plesnega orkestra »Ža- be« nastopili še ročk in naro- dnozabavni ansambli, na koncu pa tudi nekatere fol- klorne skupine. Toda, to naj bo oder odprt za za vse. Letos za instru- mentalne in vokalne ansam- ble, tudi za folklorne skupi- ne, v prihodnje pa še za dru- ge kulturno umetniške sku- pine, tudi posameznike, soli- ste. Navzlic odprtosti bo tudi na tem odru vladal določen red. Skupine, ansambli, po- samezniki..., ki bi radi na- stopili na tem odru bodo mo- rali svojo odločitev najaviti turističnemu društvu in mu hkrati posredovati tudi pred- log repertoarja, s katerim se želijo predstaviti. Odprt oder, ki bi naj bil v naslednjih letih odprt dlje časa in ne samo v dnevih tu- rističnega tedna, bi naj po- stal spodbuda za dobro delo kulturno-umetniški skupin, vokalnih in instrumentalnih, tudi dramatskih, recitator- jev, pripovedovalcev zgodb in drugih. Odprt oder na Tomšičevem trgu bi naj po- stal prostor za nastope teh skupin, oziroma posamezni- kov, bi naj bil stopnica za njihovo uveljavitev, tudi za potrditev njihove priljublje- nosti. In tako bi naj Tomši- čev trg s svojim odprtim odrom postal zanimivo sre- dišče zabavnega in kulturne- ga življenja, zlasti v polet- nem času. Prva priložnost za uvelja- vitev odprtega odra se ponu- ja že letos. Člani plesnega or- kestra »Žabe« bodo nastopili v torek, 16. junija. V tem, ko bo naslednji dan, sreda, na- menjena ročk ansamblom, bo četrtek, 18. junija, razervi- ran za domače narodnoza- bavne ansamble. Tako turi- stično društvo že letos odpi- ra vrata odprtega odra za ročk in narodnozabavne an- samble! Prijavite se. Rok je 5. junij! M. BOŽIC PO ZDRAVJE V GORE - VSI NA GOLTE! Delovni organizaciji Gostinstvo in Rdeča dvorana, ki sta se organizirali v novo organizacijo Turizem, gostinstvo in propaganda Velenje, obveščata, da RTC Golte posluje normalno preko celega leta. Dostop na Golte je možen z avtomobilom po cesti skozi prijetno kmečko vasico Šmihel in z gondolo, ki obratuje po naslednjem voznem redu: - ob delavnikih ob 8.00 in ob 14.00 uri - v primeru večjih skupin pa po potrebi - V soboto in nedeljo pa vsaki dve uri s prvo vožnjo ob 8.00 uri in zadnjo vožnjo ob 18.00 uri - v primeru večjih skupin pa po potrebi. DO TGP je pripravila tudi možnost koriščenja letnega oddiha na Golteh po posebnem programu in izredno nizkih cenah. Vse informacije posreduje Turistična agencija v Rde- či dvorani Velenje, telefon 063 852-518, PO ZDRAVJE V GORE - VSI NA GOLTE! STANOVANJSKA POSOJILA OBČANOM ZA DOKONČNO DOGRADITEV STANOVANJSKIH HIŠ Spet nov korak, velik in pomemben, ki ga je napravila Ljubljanska banka - Sploš- na banka Celje, Korak, ki veliko pomeni za tiste občane, ki se odločajo za gradnjo stanovanj. Kreditni odbor za stanovanjsko in komu- nalno gospodarstvo pri Ljubljanski banki Splošni banki Celje je namreč 14, maja letos sprejel sklep, da bo banka odobrava- la kreditno sposobnim občanom tako ime- novana vselitvena stanovanjska posojila. Seveda bodo te ugodnosti deležni tisti ob- čani, ki poslovno sodelujejo z Ljubljansko banko Splošno banko Celje in ki kupujejo stanovanje ali dokončujejo gradnjo svoje stanovanjske hiše na območju občin v re- giji, kjer tudi dela Ljubljanska banka Splošna banka Celje, To pa so občine Ce- lje, Žalec, Laško, Slovenske Konjice, Šent- jur pri Celju in Šmarje pri Jelšah, Kaj pomeni določilo, oziroma pogoj, če občan poslovno sodeluje z banko? Poslovno sodelovanje občana z Ljub- ljansko banko Splošno banko Celje je te- daj, če občan ali delovni človek prejema svoj osebni dohodek na hranilno knjižico ali na tekoči račun pri Splošni banki Celje in je pri njej, oziroma pri njenih poslovnih enotah pridobil na podlagi namenskega varčevanja stanovanjsko posojilo za stano- vanjsko enoto, za katero tudi prosi poso- jilo. Ljubljanska banka Splošna banka Celje bo odobravala ta posojila le kreditno spo- sobnim občanom, ki lahko pridobijo vseli- tveno posojilo za: - plačilo razlike do končne cene stano- vanja v družbeni gradnji, po pogodbi o nakupu stanovanja; - za zaključna dela, kadar občan jamči, da bo z maksimalno višino posojila dogra- dil hišo in predložil banki predlog za izdajo uporabnega dovoljenja, gradbeno dovolje- hje pa ne sme biti starejše od sedem let. Po sklepu kreditnega odbora lahko ob- čan dobi vselitveno stanovanjsko posojilo največ do višine 100.000,00 dinarjev pod pogojem, da kupuje stanovanje ali zida stanovanjsko hišo na območju, določenim s planom banke. Ljubljanska banka Splošna banka Celje bo odobravala vselitvena stanovanjska po- sojila za dobo do sedmih let po 6-odstotni obrestni meri. Doba odplačevanja pa je odvisna od kreditne sposobnosti občana. Občan, ki želi dobiti pri Ljubljanski banki Splošni banki Celje vselitveno stanovanj- sko posojilo, mora predložiti pismeno vlo- go za odobritev posojila na predpisanem obrazcu. Vse informacije v zvezi z vselitvenimi po- sojili lahko občan dobi pri Splošni banki Celje, sektorju za stanovanjsko in komu- nalno gospodarstvo, Celje, Vrunčeva ulica 1 in pri vseh njenih poslovnih enotah v; Žalcu, Laškem, Slovenskih Konjicah, Šent- jurju pri Celju. Šmarju pri Jelšah in Roga- .4kiSiatinL ......_________„ _...... 16. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika Št. 20 - 21. maj ij V NEDELJO v ŽALEC TELESNA KULTURA JE SESTAVNI DEL ŽIVUENJA Predstavile se bodo vse sekcije TVD Partizan Žalec v nedeljo dopoldne bo v Žalcu v športnem cen- tru svečano. Svečano v mesecu mladosti, kajti tam se bodo zbrali vsi ak- tivni športniki iz Žalca. Športniki, ki se ukvarjajo s tekmovanji in tisti, ki se športno udejstvujejo zara- di rekreacije. Na stadionu bodo namreč proslavili Dan mladosti. Velika pri- reditev se bo pričela ob deseti uri. Hkrati bodo s to prireditvijo svečano preizkusili vse naprave na novem športnem centru. KAJ VSE JE V ŠPORTNEM CENTRU? - Atletski stadion - Nogometno igrišče - Rokometno igrišče - Košarkarsko igrišče - Tenis igrišča - Igrišče za odbojko - Otroško trim igrišče - Športna dvorana - Kotalkališče • - Naravno drsališče - Društveni prostori Že našteti objekti do- volj zgovorno izpričujejo pestro telesnokulturno dejavnost mesta Žalec. Telesna kultura postaja tudi v tem mestu vse bolj množična. Žalec je lahko tu za vzgled mnogim dru- gim. KAKŠNA BO PRIREDITEV? Osrednja točka sporeda bo, ko bodo nastopili malčki iz vseh vzgojno- varstvenih ustanov v ob- čini. Pokazali bodo in gle- dalcem dokazali, da se je treba s telesno kulturo uk- varjati že v najrosnejših letih. V tem je tudi porok, da jih bo telesna kultura spremljala skozi vse živ- ljenje. Po nastopu malč- kov, bo zbranim sprego- vril predsednik izvršnega sveta žalske občinske skupščine JOŽE JAN. Govoril bo o pomenu tele- sne kulture, ki je zlasti po- membna tudi z vidika obrambne pripravljeno- sti. Beseda bo nanesla tu- di na prvi mesec mladosti brez ljubljenega Tita. Po govoru bo na vrsti soča- sen prikaz vseh dejavno- sti. Nastopili bodo košar- karji, nogometaši, tenisa- či, odbojkaši in karateisti. Skupaj bo nastopilo kakš- nih 300 športnikov. Pred začetkom prireditve pa bo seveda svečani mimohod vseh, ki bodo nastopili na velikem mitingu. MALČKI SO SREČNI V ŠPORTNEM CENTRU Kako tudi ne! Pred krat- kim so na severni strani športnega centra zanje zgradili čudovite trim ob- jekte, kjer preživljajo sku- paj s svojimi starši brez- skrbne, razigrane popol- dneve. Trim objekti so ču- doviti. Otrokom je na vo- ljo tudi peskovnik, kjer sproščajo svojo domišlji- jo. Nov objekt je prav go- tovo dobrodošel tudi star- šem, saj vedo, da lahko svoje otroke brez skrbi ^ puščajo na to igrišče. Spo- i mnimo se le, kako utes-1 njeni so otroci dandanes sredi novih blokovnih na- selij. V večini mest zanje ni prostora. Žalec je svetel primer, kako lahko z zdru- ženimi močni premosti-j mo tudi takšne težave. V dobro mladega rodu. JESENI 88 DREVES Zff TITA Jeseni bo končana tako imenovana druga faza ureditve kompleksa športnega centra. Na pro- storu med obvoznico in športnim centrom bodo zasadili oseminosemdeset dreves v spomin na naj- večjega sina jugoslovan- skih narodov - Tita. Oseminosemdeset dreves bo predstavljalo 88 let živ-, Ijenja predsednika Tita. O ŠPORTNEM CENTRU SO i POVEDALI: ADI VIDMAJER, sekre- tar Telesnokulturne skupnosti Žalec: »To je kompleks, na katerega smo Žalčani lahko pono- sni. Tudi zato, ker takšen športni center zares omo- goča rekreacijo vsem lju- dem, ne le tistim, ki se uk- varjajo s tekmovalnim športom. Prepričan sem, da bo športni center pri- vabljal vedno več ljudi.« MIJA FON, direktorica VVZ Janko Herman Ža- lec: »Izredno sem navdu- šena nad trim igriščem za otroke. Ne veste, kako so z njim zadovoljni starši! Z veseljem je gledati malč- ke, kako so razigrani na tem mestu. V Žalcu je ne- kaj zaživelo prav s trim igriščem za najmlajše. Upam, da bo kmalu nare- jena tudi kakšna zaščitna ograja proti obvoznici.« JANEZ MEGLIC, di- rektor VIO Žalec:» Šport- ni center je v ponos vsem Žalčanom. To je še en do- kaz več, da se da tudi s prostovoljnim delom mar- sikaj storiti. Učenci osnovne šole imajo tako zagotovljen sodoben pouk telesne vzgoje, že zdavnaj pa center ni samo stvar žalskih otrok, pač pa je to objekt za vse otroke iz naše občine.« Športna dvorana privablja vse več ljudi Igrišča za košarko, rokomet, mali nogomet in tenis Pogled na stadion Malčki so veseli, starši pa brez skrbi št. 20-21. maj 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 17 TRI RIBIŠKA TEKMOVANJA v drugi polovici maja bo pri celjskih ribičih ži- vahno. Saj je komisija za tekmovanja pri RD Celje pripravila kar tri tekmo- vanja, ki bodo na poloto- ku Brezova pri ribiški ko- či na Smartinskem jeze- ru. Tekmovali bodo na najtežjo ribo. Prvo bo že jutri, v petek 22. maja, ki so ga pripra- vili v sodelovanju z Druš- tvom upokojencev Celje. Tekmovali bodo ribiči - upokojenci. Zbor je ob 8. uri, pričetek tekmovanja pa je ob 9. uri. V nedeljo, 24. maja pa se bodo pomerile v poča- stitev Dneva mladosti mladinske ekipe ribiških družin celjske regije in pobratenih ribiških dru- žin Vrhnike, Vevč, Dolo- mitov in Barja. ZiDor bo ob 7. uri, pričetek tekmo- vanja pa ob 8. uri. Progla- sitev rezLdtatov, podeli- tev priznanj in nagrad pa bo ob 12. uri. Pokrovitelj tega tekmovanja je OK ZSMS Celje in Zveza dru- štev prijateljev mladine Celje. Osrednja prireditev celjske ribiške družine RIBIŠKI CAR 81, pa bo 31. maja pod pokrovi- teljstvom Cinkarne. Na tem tekmovanju lahko sodelujejo vsi člani RD Celje in srečnež, ki bo ulovil najtežjo ribo, bo postal Ribiški car do na- slednjega tovrstnega tek- movanja. Zbor bo ob 6. uri, trnke pa bodo namo- čili v jezero ob 7. uri. F. BOGADI PLANINSKO DRUŠTVO CELJE POT V ŠIRINO V soboto na Paski Kozjak Težko bi katerikoli drugi telesnokulturni dejavnosti pripisali enako oceno, kakrš- no je ob 200-letnici vzpona na Triglav podal predsednik RK SZDL Mitja Ribičič, češ da planinstvo v največji meri združuje elemente športa, re- kreacije, ljubezni do narave, domoznanstva, narodne obrambe in humanosti. Sle- deč torej vsestranskim kori- stim hoje v gore, so se v upravnem odboru PD Celje odločili, da ponudijo tako or- ganiziranim planincem in njihovim svojcem, kot vsem drugim ljubiteljem narave, čim več priložnosti za krajši ali daljši izlet ali pohod na to in ono goro, na ta in oni vrh, skratka - priložnosti za pla- ninsko aktivnost te ali one vrste. V tej zvezi velja naglasiti, da je organizirana planinska aktivnost že dalj časa prisot- na pod okriljem planinskih sekcij mnogih OZD (Cinkar- na, Izletnik, Ingrad, Emo, Kovinotehna itd., itd.). PD Celje bo javnost seznanjal tudi o njihovih izletniških programih, kajti v svojih ak- tivnostih se planinske sekci- je posameznih OZD ne ome- jujejo le na lastne delovne kolektive, temveč bodo v nji- hovi družbi vsakič, kot so to bili tudi doslej, dobrodošli prijatelji planin tudi iz dru- gih sredin. Razen tega je sekcija za izletništvo pri PD Celje tudi sama pripravila načrt izle- tov, primernih za konec te- dna, načrt nekaj daljših izle- tov v naš planinski svet in še načrt drugih športnorekrea- tivnih akcij. Za konec tega tedna, t. j. v soboto, 23. t. m. je na progra- mu izlet Dobrna-Paški Koz- jak v družbi s planinsko sek- cijo Cinkarne. Ta izlet uteg- ne biti dobrodošel tudi po- hodnikom »Šaleške planin- ske poti«, saj je Paski Kozjak ena izmed njenih točk, da ga ne omenjamo predvsem kot točke s spominske poti XIV. divizije. Smučarji-tekmovalci pa se bodo istega dne odločili za planinski veleslalom na pla- zu pod Planjavo, kjer se po- nuja verjetno zadnja prilož- nost za smuko pred nasto- pom letne sezone. Podrobnejše informacije o obeh izletih je moč dobiti v pisarni PD Celje, vsak dan, razen sobote, od 10. do 12. ure, oz. po telefonu 22-192. AVTOSLALOM V LJUBEČNI v soboto dopoldne bo za- nimivo tekmovanje na avto- poligonu v Ljubečni. Gre na- mreč za tradicionalno tek- movanje v avtoslalomu, ki ga vsako leto prireja OO ZSMS Avto Celje. Za zmago- valce seveda pripravljajo pri- zadevni organizatorji prizna- nja in nagrade, kdor pa se želi udeležiti tega tekmova- nja se lahko prijavi kar na avtopoligonu pred tekmova- njem ali pa prej na telefon 28 284. J. V. STROKOVNJAK SLOVENIJALESA SVETUJ! PROGRAM EVA - spalnica in regali Z nabavo posameznih elementov ali garnitur iz se- stavljivega programa pohištva EVA v furnirskih izved- bah prednjih front (hrast ali palisander, ogrodja luženi magagonij in površinsko obdelavo hitro mat, si lahko po vaši želji sestavite različne sobne ambiente. Program EVA lahko dobite v Slovenijales v Zidan- škovi 10. Spalnica EVA vas čaka! Dobavni rok: TAKOJ OGLAS V NOVEM TEDNIKU JE POT K USPEHU Velika izbira proizvodov za šport, rel tvovati svoje življenje, za reši- > tev ranjenega tovariša, čeprav • je bil marsikateri hudo ranjen ; in že zapisan smrti. Vsako leto I vozi vlak Bratstva in enotno- ' sti in nas opominja na te težke dneve, polnih žrtev in krvi. i Mladi imamo dovolj možno- i sti, da spoznamo prijatelje iz ' vseh republik in pokrajin in s tem krepimo bratstvo in enot- '; nost. Ce se prijateljstvo kali v ; trpljenju, se nikoli ne konča. Prijateljstvo se »spleta« tu- ' di v bolnici. Vsako leto v po- ; čitnicah sem morala na opera- 1 cijo. Majhni otroški oddelek j je mnogokrat prava naša do- \ movina, kajti na tem oddelku ; si otroci iz vseh krajev naše j domovine in celo iz sveta na- biramo zdravje in seveda tudi prijateljstvo. Se isti dan, ko ' me je bolnica sprejela pod ; svoje okrilje, sem se spoprija- 1 teljila. Letos je bila moja sose- i da Hrvatica, med nama ni bilo ■ nobenih nezaupljivosti. Ker je ' bila operirana, sem ji pomaga- ] la, kadar je potrebovala po-' moč. V sobi smo bile pomeša- ; ne Slovenke in Hrvatice raz- \ nih starosti, vsaka je govorila ; svoj jezik in narečje, vendar nas to ni motilo. Moja soseda ■■ Zrinka pa se je kmalu vrnila v ; svoj kraj, med vojvodinska . polja, v Bjelovar, med soro- , dnike, prijatelje, sošolce. ; Ostal je prijeten spomin na njo, ostal je njen naslov, do- | življaji na listih mojega dnev- ; nika. Obljubili sva si, da si bo- ' va pisali in se v pismih še bolj- ] še spoznavali. Spoznala sem tudi sosednje sobe. Tudi fant- je so bili iz različnih krajev. Zelo hitro smo se spoprijate- ljili in preživeli mnogo ur sku- paj. Mnogokrat smo se tako smejali, da so nas trebuhi po- šteno boleli, vragolij je bilo zmeraj dovolj. Po operaciji, ko sem potrebovala pomoč, so mi seveda pomagali. Dnevi so hitro minili in nismo mislili na bolečine, saj smo jih pre- magali s smehom in šalami. Dobro pa sem poznala tudi dečka iz Kuvajta, Lois mu je bilo ime. On nas je »učil« ku- vajtščine, kar je seveda še bolj razgibalo veselo razpoloženje. Kmalu sem se vrnila v svoj domači kraj. Ostali so spomi- ni na bolnico, prijatelje, ostali so naslovi, z nekaterimi si re- dno dopisujem, z drugimi redkeje. Spoznala sem, da smo vsi ljudje enaki, čeprav različnih narodnosti, barve kože, rase, različne vere, jezika. Vsi ima- mo enake želje, sposobnosti in cilje, zato ne bi smelo biti razlik med nami. Spoznala sem vse bisere prijateljstva in dopisovanja. Cuvajmo brat- stvo in enotnost, saj je naše največje bogastvo! DARJA ZORKO, 8.a OS Veljko Vlahovič, Celje CVETOČA ČEŠNJA PRIPOVEDUJE Ko pride pomlad, se brsti na meni razprejo. Tedaj sem vsa odeta v belo. Redno me obiskujejo čebele in druge žu- želke. Rada imam prijazno sonce, ki me greje, če me ze- be. Najrajši imam pisane me- tulje, ki sedajo na mene. Pole- ti me večkrat obiščejo vrabci in škorci, da se prepirajo za češnje. Ko dozore na meni češnje, gospodar pristavi ob deblo lestev in otroci so že na meni. Trgajo sladke češnje in se veselijo. Ce mi kdo zlomi vejo, ga oče okrega. Nekatere rane se zacelijo in potem ni več tako hudo. Tako je moje življenje. MILENA OROŽ, 3.a. OS Zreče RDEČI KRIŽ Z VAMI -ZA VAS Rdeči križ je mednarodna organizacija, ki pomaga nera- zvitim, ostarelim ljudem, predvsem pa revnim in otro- kom brez staršev. Ko je divjala druga svetov- na vojna, je ostalo v svetu brez domov in staršev milijo- ne lačnih otrok. Rdeči križ jim je pomagal s hrano in de- narjem ter oblekami. Po ce- lem svetu je zbiral pomoč in jo pošiljal v porušena mesta. Večkrat so te pošiljke prestre- gle sovražne enote, ki pomoči niso potrebovale, sirote pa so na tak način umirale od la- kote. Tudi po vojni je Rdeči križ ostal še naprej delujoča orga- nizacija in še naprej pomaga revnim. Nadaljuje z zbira- njem starih oblačil, živeža ter denarja. Čeprav pri nas vlada mir, v svetu še vedno divjajo vojne in vse več ljudi in otrok je lačnih. Le na tak način lah- ko pričakujejo pomoč in tudi mi jim moramo pomagati ter zbirati rabljene obleke, hrano in ostalo za Rdeči križ. Pri nas v Ponikvi imamo podmladek Rdečega križa, kjer smo vsi na šoli zelo aktiv- ni. Sodelujemo z raznimi zbi- ralnimi akcijami, obiskujemo ostarele in nepokretne ljudi ter jim tako vlivamo novih moči in volje do življenja. Za- vedamo se, da bomo tudi mi enkrat stari, pa si bomo zaže- leli obiska in pomoči mlajših. Zelja nas vseh mladih je, da ne bi bilo vojn, da bi se vsi lepo razumeli in si pomagali med seboj: Tudi Rdečemu križu pomagajmo po svojih močeh, ker jutri bomo lahko deležni njegove pomoči tudi mi. ROBERT ZUPANC, S.a. OS Ponikva 22. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 20-21. maj OGLASI PRODAM OTAVO In seno, prodam. Rudolf Baloh, Kasaze 24, Petrovče. ZAKONSKO postelio z nočnima omaricama ter tri tekače, ugo- dno prodam. Šepec, Kajuhova 11/111 Celle, Tel: 247-24. FIAT 750, letnik 79 prodam. Letnik 79. Ogled vsak dan. Alagič Mlr- sad. Na toku 15, Cel|e. PARCELO v Polzeli ugodno pro- dam. Breznikar, Ljubljanska 62, Celje. R 4 - 78, prodam. StIplovSek Cve- to, Breg 20, Celje. Ogled od 15. dalje. UGODNO prodam iotor za 4 ose- be znamke MEHLER, pralni stroj Gorenje, popolnoma prenov- ljen, H. F. KUGL zvočnika GRUNDING 15/20 W, prodam. Informacije na tel: 25-432 po- poldan. MAESTRAL 18 - čoln In iotor za 4 osebe, prodam, Inf. od 14. do 15. ure. DušeJ, Trubarjeva 6, Celje. DVE dobri vozni kravi prodam. Cl- merman, Tratna 15, Grobelno. KOMPRESOR večje moči, dvovalj- nl, prodam. Brezovšek, llovca, Vojnik. MOTOR z menjalnikom za Zastavo 101, široka platliča za gume In različne druge nadomestne de- le, prodam. Rudi Rožič, DrapSI- nova 13, Celje. SEDEŽNO garnituro, kavč razteg- ljiv v Jogi posteljo skoraj nov ter fotelj - ležišče Neptun bež bar- ve prodamo. Inf. Tkalska 5, Ce- lje, stanovanje 5 ali tel. 27-520 popoldan. BAGER specialni za Izkope vodo- vodnih kablovodnih, dremažnih Jarkov, prodam. Brezovšek, llovca, VoJnIk. SPAČKA 72, celega ali po delih prodam. M. Rožanc, Partizanska 5. Tel: popoldan 26-814. HMEUSKO sušilnico 3x3 tudi železne cevi 0 30 cm, prodam. Inf. pri Majda Kolenc, ZakI 4, Gomlljsko. CISTERNO 1700, prodam. Senič, Rečica 26, Laško. PEUGEOT 404, motor v okvari, prodam ali kupim motor najraje dizel. Šifra UGODNO. Z 750 registriran do 4. 4. 82, pro- dam po generalni 3000 km v po- poldanskem času na naslov Ju- ro Jagar, Savinova 5, 63000 Ce- lje (na tržnici). FIAT 1500 Famlljare, dobro ohra- njen ugodno prodam, zraven veliko rezervnih delov - menjal- nik, motorno gred In razne dele. Ogled Je možen vsak dan. Ivan Vidaii, Ui. Br. Jančarjev 37, Voj- nik. R 4, letnik 75, prodam. Franc Jane, Latkova vas 64 a, Prebold. Tel. 701-012 do 14. ure. AMI 8, lenik 71, prodam. Naslov: Plajhner, UI. Frankolovskih Žrtev 17 B, Celje, Hudinja. FOTO APARAT CANNON, bllc, ter stanovanje v Žalcu, 56 m', pro- dam. Tel.: 22-222-389 od 12. do 13. ure. SIVO RJAVO teltoo, osem mese- cev brejo, prodam. Breznikar Franc, Orla vas 30, Braslovče. FREZO, STURM prirejeno za kosil- nico SIP Bucher M 200 prodam. Senica, Ogorevc 6, Štore. PŠENIČNI škop prodam. Anton Černoša, Grobelno 40. Z 101 letnik 75 ugodno prodam. Prevoženih 85.000 km. Cena 4,2 M. Ogled možen vsak dan. An- ton Krajnc, Zabukovica 98, Griže. OSEBNI avto zaporožec, neregi- striran v voznem stanju, pro- dam. Ivan Senica, Velike Gorel- ce 19, 63270 Laike. TOVORNJAK 5000 kiper, prodam. Vaiter Piešnik, Koroška 42, Šo- štanj. MLADO kravo 7 mesecev brejo, prodam. Jakob Jug, Nova vas 27, Šentjur pri Celju. VW 1200 prodam. Tel.: 063 236-47 od 19. do 21. ure. KAVČ (zakonska postelja) z dve- ma foteljema, otroško sobo, dva Joglja In preproge za spalnico prodam. Ogled od 19. do 20. ure. čepin, Ljub. 31. HLADILNIK HIMO in električni io- ščliec za nelakiran parket ugo- dno prodam. Celje, Moše Pijade 81 (pri restavraciji Kladivar). PUJSKE stare 7 tednov, prodam. Jug, črnolica 33, Šentjur. TELE, 100 kg, prodam. Franc Ko- renjak, Lokarje 3, Šentjur. ZA PRIMEREN avto zamenjam gradbeni les za kompletno veli- ko ostrešje. Pod TAKOJ. GARNITURO dveh raztegljivih kavčev u dvema foteljema, pro- dam. Ogled vsak dan, razen ob nedeljah od 10. do 12. ure In od 17. do 20. ure. Tadeja šulgaj. Dečkova 54 a (pritličje). FIAT 750 i. 70, ugodno prodam. Sumrak Efenkovs 18, Celje, Ostrožno. ITALIJANSKO obleko št. 38, drap barve, primerno za poroko ali maturo, prodam. Tel.: 228-96, Tončke čečeve 6. TRAKTOR Pasquali TIP 940, priko- lica s pogonom, kosa, plug In motor za avto Zaporožec, pro- dam. Janez Vodopivc, Hotune 20a, Ponikva. ENODNEVNE piščance lahko do- bite do konca Junija vsak torek popoldan doma ter ob sredah in sobotah na trgu. Dne 25. maja pričnemo razprodajo kokoši pa- sme bele težke, rjave in graha- ste. Krmljene so z domačo hra- no. Vinter valilnica, Lopata 55, Celje, tel.: 27-777. OSEBNA avtomobila Zastava 750 in Škodo Š 100, prodam. LIpar, Kompole 84, štore. Ogled po- poldan. FIAT 750 lux, I. 72, reg. maj 82, prodam za 2,5 M. Zupane, Tru- barjeva 36, Celje. Ogled od 18. do 20. ure. AUDI 80, letnik 74, prodam. Jurko- šek. Tel.: 223-21-203. BRUNARICO z 1 ha, 3000 m zemlje - vinograd, sadovnjak, travnik prodam v Dramljah. šifra BRU- NARICA. STARO hišo z gospodarskim po- slopjem, primerno tudi za obrt- nika, prodam. Inf. vsak dan ra- zen sobote In nedelje. Tržišče 8 p. Rogaška Slatina. STAR šivalni stroj SINGER, pro- dam. Cena ugodna. Ogled od 15. ure dalje vsak dan. Jurij Le- iek, Svetina 9. ŠKODO 105 S, letnik 80, nov, ka- rambolirana spredaj, prodam. Ratajc, Mariborska 103, Celje. DOBRO ohranjeno kombinirano omaro za dnevno sobo in dva fotelja. Povpraiati na tel: 21-841 od 14. do 18. ure. VISOKOPRITLIČNO hlio v zak- ljučni fazi gradnje prodam. Ivan Debelak, UI. II. bataljona 39, Šentjur pri Celju. PRODAM F 850 šport, dobro ohra- njen, možno delno na kredit, prodam. Drago Bred, Hrenova 19, Strmec, ali tel.: 25-350 Int. 84 do 14. ure. UGODNO prodam avto znamke TAUNUS letnik 67 v dobrem sta- nju In registriran. Naslov: Ivan Planiniek, Socka la. Strmec. OBRAČALNIK za BCS kosilnico, prodam. Anton Deželak, Curno- vec 3, Breze pri Celju. OBRAČALNIK za kosilnico BCS dobro ohranjen ugodno pro- dam. Ignac MIkui, Korpale 13, Šmarje pri Jeliah. KOTNO sedežno garnituro (trije fotelji in kot) temno rjavo platno, prodam za 9000 din, staro 3 me- sece. Tel.: 23-105-23. ZASTAVO 750, letnik 77, možnost kredita, prodam. Cesta na grad 38, Celje. MOTORNO žago STIHL 0.50 ali no- vo 0.45 prodam po ugodni ceni. ZImiek, štore 180. Ogled Je mo- žen vsak dan po 14. uri. FIAT 750, letnik 72, rabljeno spal- nico, električni itedilnik In hla- dilnik, prodam. Marjan Golob, Žalec, Velenjska 11, tel: 750-551 popoMan, dopoMan 710-061 aH 710-924. TAKTORSKi obračalnik 230, pro- dam. Martin Pezdevšek, Goriči- ca 2, Šentjur. TELICO 7 mesecev brejo, prodam. Anton Kovačič, Gomilsko 66. PRIKOLICO za osebni avto, pro- dam. Majcen, Socka 22. PONY express, 200 i gorilnega oija in črno beil televizor, pro- dam. Draksier, Tomšičev trg 4, Celje. GS SUPER 1.3 leto in pol star pre- voženih 17.000 km, prodam za 20 SM. inf. tel. 063 24-683. ŠKODO 110 LS, letnik 74, pravkar podaljšana registracija, pro- dam. Naglic, Kiajnškova 9, Ce- lje, 063 27-751. TV ČRNOBELI minirama - Iskra, prodam. Vprašati popoldne Ka- njir, Kraigherjeva 32 (Nova vas), Celje. OBRAČALNIK za kosilnico BCS prodam. Danilo Kiinar, Svetina 12, Štore. NOV radio stereo Rl 170, nov Fl- llps magnetofon, prodam. Cena ugodna. Te.: 27-279. GRADBENO parcelo v Izmeri 1200 m' z vso dokumentacijo načrt tip hiše Al elektrosogias- je, vodovod na parceli) prodam. Lega sončna, smer Žalec. Po- nudbe pod šifro NEKAJ DEVIZ. MALO rabljen obračalnik, poljčan- skl za kosilnico, 10001 jabolčnl- ka, prodam. Jurij Fajs, Gaj 4, Šmarje pri Jelšah. MENJAM nov tomosov motor 4 MS za star avto Zaporožec, Ami 8 ali NSU 1000. Ostalo po dogovo- ru. Tel: 27-888. UGODNO prodam odlično ohra- njeno spalnico. Kodre Matjaž, UI. Bratov Vošnjakov 8. TRAVNIK 1,6 ha sončna lega, 25 km iz Celja proti Planini, as- falt, prodam. Tel.: 23-458. 126 P, star 20 mesecev, odlično ohranjen, prevoženih 16.000 km, ugodno prodam za gotovino. Bobinac, Petrovče 79/č (nasproti avtobusne posta- je Drešinja vas). PRODAM AMI 8 break v zelo do- brem stanju, registriran do fe- bruarja 82. Ogled vsak dan pri Kiadnik Leopoldu, Grobelno 25 (za pošto). KUPIM RABUENE zidarske plohe do 1 m^ tUdI manjšo količino, lahko tudi do 5 komadov, kupim. Ivan Ku- kovlč, Bezenškova 34, Celje. MOTORNO kosilnico, lažjo, kupim. Novak, Orova vas 13, Polzela. VIKEND hišico ali manjšo hišo v okolici Celja kupim. Lahko je tu- di v Savinjski dolini. Ponudbe pod šifro: POMLAD. STANOVANJA ODDAM sobo s posebnim vho- dom. Ponudbe pod PREDPLA- ČILO. MLAD zakonski par išče nujno so- bo v Celju ali bližnji okolici. Ši- fra: Dobro plačam. ZAMENJAM dvosobno centralno ogrevano stanovanje na Lavi za dvoinpolsobno. Informacije tel. 22-931 aiiaa-aaa. _____ ZAPOSLITEV TAKOJ sprejmem frizerko, po možnosti 8 prakso. Dogovor vsak dan ustno ail po telefonu (063) 710-668. V OKOLICI Žalca nudim popoldan- ski zaslužek delavcu kovinske stroke. Lahko tudi upokojenec. Ponude pod DOGOVOR. SPREJMEM zanesljivo in pridno frizerko. Pavlina Vrečko, Stane- tova 12, Celje. RAZNO DEL hiše gospodarskega poslop- ja, zemlja, zazidalna, primerno za obrtnika. Ivenc, Sp. Grušov- ije 21. UPOKOJENKA v bližini mesta sprejme v skupno gospo- dinjstvo upokojenko srednjih let. Ostalo po dogovoru, šifra: 35-40. PREKRIVAM vse vrste streh. Kliči- te po tel: 063 778-071 od 21. dO 22. ure. KAMP prikolico v Savudriji oddam junija in septembra. Tel.: 063 23-704. NUJNO potrebujem 30.000 din go- tovine za dobo enega leta z obrestmi vrnem. Šifra POSO- JILO. ZA tiho popoldansko obrt iščem primeren prostor velikosti cca 5 X 5 m v oddaljenosti do 10 km od Žalca. Šifra DO 3000. NUDIM prijeten dom z vso oskrbo ter lepo mesečno nagrado, mlajši upokojenki za pomoč In- validni starejši ženski. Šifra Po- mlad. ODDAM psa volčjaka dobrim lju- dem. Justin Jenkova 36. §t. 20-21. maj 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 23 rV SPOREtt J;,EDEUA. 24. 5. g 30 POROČILA (Lj) 835 ŽIV ŽAV, otroška matineja (Lj) 925 TALE, nadaljevanka TV Sa- rajevo (Lj) .0 00 TV KAŽIPOT (Lj) 0 30 NARODNA GLASBA (Zgb) 1 00 KMETIJSKA ODDAJA (Sa) 12 00 POROČILA (do 12.05) (Lj) 1425 Tržič: SP V MOTOKRDSU, prenos 1. vožnje (za JR 2) (Lj) 1520 VIS, dokumentarna oddaja i ' TV Beograd (Lj) 15.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, odda- ja za slušno prizadete (Lj) 16 35 POROČILA (Lj) 1640 Tržič: SP V MOTOKROSU, prenos 2 vožnje za JRT 2 17 30 ŠPORTNA POROČILA (Lj) 17.35 AKCIJA STADION, jugoslo- vanski film (Lj) 19.05 RISANKA (Lj) 19.15 CIK CAK (Lj) 19.22 TV NOCOJ (L)) 19 24 ZRNO DO ZRNA {[4) 19 30 TV DNEVNIK (Lj) 19.55 VREME (Lj) 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20.00 A. in Y. Shkreli: KO POMLAD ZAMUJA, nadaljevanka TV Priština (Lj) 20.55 KAKO JE V NAŠI DOMOVINI BITI MLAD, dokumentarna oddaja (Lj) 21.25 V ZNAMENJU (Lj) 21.50 ŠPORTNI PREGLED (Sa) PONEOEUEK. 25. 5. 9.20 TV V Soli (Zgb) 10.00 TV v ŠOLI (do 12.05) (Bgd) 15.00 TV V ŠOLI - ponovitev (do 15.30 Zgb) 17.25 POROČILA (Lj) 17.30 MINIGODCI V GLASBENI DEŽELI (Lj) 17.45 HRČEK. OKUS PO MEDU, jugoslovanska filma (Lj) 18 10 PRED IZBIRO POKLICA: Po- klici v elektrogospodarstvu (Lj) 18.35 OBZORNIK (Lj) 18.45 MLADINSKA ODDAJA (Bgd) 19.15 RISANKA (Lj) 19.20 CIK CAK (Lj) 19.24 TV NOCOJ (Lj) 19.26 ZRNO DO ZRNA (Lj) 19.30 TV DNEVNIK (Lj) 19.50 VREME (Lj) 19.52 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 19.55 DAN MLADOSTI, prenos s štadiona JLA (Bgd) 21.00 KULTURNE DIAGONALE (Lj) 22.00 V ZNAMENJU (Lj) TOREK, 26. 5. 9.00 TV V ŠOLI (Zgb) 10.00 TV V ŠOLI (do 12.00) Bgd 15.00 TV V ŠOLI (do 16.00) (Zgb) 17.25 POROČILA (Lj) (17.30 KAPITAN KUK, slovaška ' pravljica (Lj) 17.40 JUGOSLOVANSKI NARODI V PESMI IN PLESU: Trački konjeniki (Lj) [18.00 KO UTIHNE ŠOLSKI ZVO- NEC, 1. del zagrebške otro- ške kontaktne oddaje (Lj) 18.30 OBZORNIK (Lj) 18.40 MOSTOVI-HIDAK, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost (Lj) 18,55 KNJIGA (Lj) 19.10 RISANKA Lj) 19.15 CIK CAK (Lj) 19.24 TV NOCOJ (Lj) 19.26 ZRNO DO ZRNA (Lj) 19.30 TV DNEVNIK (Lj) 19.55 VREME (Lj) 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20.00 PO SLEDEH ODLOČITVE - NOVE OBČINE V MARIBO- RU, aktualna oddaja (Lj) 20.50 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20.55 E.Zola VZPON ROUGONO- VIH, francoska nadaljevanka (Lj) 21.50 V ZNAMENJU (Lj) 22.05 KOŠARKA JUGOSLAVIJA : BOLGARIJA, posnetek 2. polčasa iz Havirova (L|) SREDA, 27. 5. 17.30 POROČILA (Lj) 17 35 ZBIS-F.Forstnerič: JABOL- KO (Lj) 17.50 UMETNOST V REVOLUCIJI, 1 del kulturno dokumentar- ne odd, (Lj) 18.15 OKROGLI SVET (Lj) 18.25 OBZORNIK (Lj) 18.35 GLASBENA MLADINA SLO- VENIJE - STARA 12 LET(Lj) 19.10 RISANKA (Lj) t9.15 CIK CAK (Lj) 19.24 TV NOCOJ (Lj) 19.26 ZRNO DO ZRNA (Lj) 19.30OTV DNEVNIK (Lj) 19.55 VREME (Lj) 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20.00 FILM TEDNA: GNEZDO NA VETRU, sovjetski film (Lj) 21.35 MAJHNE SKRIVNOSTI VELI- KIH KUHARSKH MOJSTROV (Lj) 21.40 V ZNAMENJU (Lj) 21.55 NOGOMET LIVERPOOL : REAL, posnetek (Lj) ČETRTEK, 28. S. 15.05 TV V SOLI (dO 15.45) (Zgb) 16.20 POROČILA (Lj) 16.25 NOGOMET BUDUČNOST : ZAGREB, prenos Tg, Lj V odmoru PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 18.15 MOZAIK KRATKEGA FILMA: Tifusarji, jugoslovanski film (Lj) 18.30 OBZORNIK (Lj) 18.40 NAFTASI, dokumentarna od- daja (Lj) 19.10 RISANKA (Lj) 19.15 CIK CAK (Lj) 19.22 TV NOCOJ (Lj) 19.24 ZRNO DO ZRNA (Lj) 19.30 TV DNEVNIK (Lj) 19.55 VREME (Lj) 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20.00 BOBU BOB, aktualna oddaja (Lj) 21.30 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 21.35 V ZNAMENJU (Lj) 21.50 ŠPANSKE OPERNE ZVEZ- DE: Placido Domingo (Lj) PETEK, 29. 5. 14.55 TV V SOLI - ponovitev (do 16.00) (Zgb) 17.30 POROČILA (Lj) 17.35 DRUŽINA SMOLA, madžar- ska risana serija (Lj) 18.00 DOMAČI ANSAMBLI: An- sambel Toneta Kmetca (Lj) 18.30 OBZORNIK (Lj) 18.40 NARODNI PARK DURMI- TOR, izobraževalna oddaja TV Beograd (Lj) 19.10 RISANKA (Lj) 19.15 CIK CAK (Lj) 19.24 TV NOCOJ (Lj) 19.26 ZRNO DO ZRNA (Lj) 19.30 TV DNEVNIK (Lj) 19.55 VREME (Lj) 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20.00 USTVARJANJE TITOVE JU- GOSLAVIJE (Lj) 20 55 STANOVANJSKA OPREMA ZA JUTRI (Lj) 21 00 T.Mann BUDDERNBROO- KOVI, nemška nadaljevanka (Li) 22 05 V ZNAMENJU (Lj) 22.20 NOČNI KINO: POMLADNA NOČ, norveški film (Lj) SOBOTA, 30. 5. 8 00 POROČILA (Lj) 8,05 MINIGODCI V GLASBENI DEŽELI (Lj) 8.20 KAPITAN KUK, slovaška pravljica (Lj) 8,30 ZBIS - F, Forstnerič: JABOL- KO (Lj) 8,45 KO UTIHNE ŠOLSKI ZVO- NEC, otroška oddaja TV Za- greb (Lj) 9,15 DOKUMENTARNA ODDAJA (Lj 9,45 JEZIK V JAVNI RABI: Izpe- ljanke iz skladenjske zveze 9.55 J. Dieti: BOLNIŠNICA NA KONCU MESTA, češka na- daljevanka (Lj) 10.50 UUDJE IN ZEMLJA (Lj) 17.05 POROČILA (Lj) 17.10 MOŠKI NE JOKAJO, češki mladinski film (Lj) 18.30 NAŠ KRAJ (Lj) 18.45 RISANKA (Lj) 18.55 Havirov: KOŠARKA JUGO- SLAVIJA : SZ, prenos ITV, (Bgd I, Lj) V odmoru PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20.20 CIK CAK (Lj) 20.26 ZRNO DO ZRNA (Lj) 20.30 TV DNEVNIK (Lj) 20.55 VREME (Lj) 20.57 PROPAGANDNA ODDAJA 21.00 SREČANJA (Lj) 22.40 TV KAŽIPOT (Lj) 23.00 POROČILA (Lj) ZGODILO SE JE VEČ KOT DVA MILIJONA ŠKODE Na žalski obvoznici - pri hotelu Rubin - je ne- nadoma zapeljal na levo stran cestišča voznik to- vornjaka s priklopnikom JOSEPH HOLZSCHU- STER, 30, iz Gradca. Ta- krat je nasproti pripeljal, prav tako s tovornjakom in priklopnikom MAT- JAŽ SENCAR, 23, iz Hrastnika in čeprav se je le-ta umikal skrajno de- sno na bankino, je prišlo do trčenja, pri čemer je tovornjak avstrijske regi- stracije odbilo v levo in je obstal na levem boku v jarku. Pri nesreči telesnih poškodb ni bilo, škoda pa je zelo visoka - 2,050.00a dinarjev. PRETESNO PREHITEVANJE Na ravnem delu cesti- šča v Zajasovmku je voz- nik osebnega avtomobila I MILOS DUND2ERSKI, j 48, iz Ljubljane prehite- val tovornjak, ki ga je vo- zil IVAN BOGADI, 22, iz Varaždina. Prehiteval pa je pretesno in je z desno stranjo oplazil prednji le- vi blatnik tovornjaka. Osebni avtomobil je odbi- lo na desno bankino, od tam na levo stran cesti- šča, kjer je trčil ob kamni- to škarpo, nato pa se je kotalil po vozišču. Voznik Dundžerski se je težje po- škodoval, škode pa je za več kot 150.000 dinarjev. ZGOREL OSEBNI AVTOMOBIL DANIEL SELIČ, 24, iz Dolenje vasi se je peljal po poljski poti po rahlem klancu navzdol proti Mi- gojnicam. Nenadoma je opazil, da se kadi iz po- krova motorja, zato je ustavil in pokrov odprl. Takrat pa se je ogenj razv- nel in »stoenka« je popol- noma pogorela. Vzrok je bil v kratkem stiku v električni napeljavi. RADIO CELJl SPORED OD 21.5. DO 27.5.1981 ČETRTEK, 21. 5.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami - Komunala v Celju, (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 15.45 Za- bavni globus, 16.00 Kronika, 16.15 Čestitke in poz- dravi, 16.30 V živo - Administracija v zdravstvu, 18.00 Zaključek sporeda. PETEK, 22. 5.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila. 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Glasbo vam izbira, 17.45 Mladi mladim, 18.00 Zaključek sporeda. SOBOTA, 23. 5.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami, 9.00 Poročila, 9.05 Jugotonov express, 9.30 Filmski sprehodi, 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kro- nika, 17.15 Lestvica zabavnih melodij, 17.30 Kulturni feljton, 17.45 Zabavni globus, 18.00 Zaključek sporeda. NEDELJA, 24. 5.: 10.00 Poročila, 10.10 Obvestila, 10.30 Predstavljamo vam, 10.45 Kekčevi prijatelji, 11.00 Vedri zvoki, 11.15 Zabavni globus, 11.30 Kmetij- ska oddaja, 12.00 Čestitke in pozdravi, 13.00 Poročila, 13.05 Od melodije do melodije, 13.30 Literarna oddaja, 13.45 Iz domačih logov, 14.00 Zaključek sporeda. PONEDELJEK, 25. 5.: 8.00 Poročila, 8.05 Športno dopoldne (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek spo- reda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 Reportaža, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica narodnozabavnih melodij, 17.30 Športni pregled, 17.45 Glasbene novosti, 18.00 Zaključek sporeda. TOREK, 26. 5.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 Iz Krajevnih skupnosti, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne glasbe, 17.45 Od- inevi, 18.00 Zaključek sporeda. SREDA, 27. 5.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami - Merx Celje (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 Delo in zdravje, 16.45 Zabavni glo- bus, 17.00 Kronika, 17.15 Glasbene vzporednice, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz zakladnice zborovske glasbe, 18.00 Zaključek sporeda. IZ SPOREDA ČETRTEK, 21. maja ob 8,05: DOPOLDNE Z VAMI Komunalna ureditev Celja je vedno tarča raznoraznih pogovorov, kritik in pripomb. V današnji dopoldanski oddaji bodo v studiu gostje, ki bodo odgovarjali na vprašanja poslušalcev o vseh problemih, ki zadevajo ureditev mesta Celja. Telefon v studiu ima številko 22- 009, oddajo pa bo povezoval Franci Pungerčič. ČETRTEK, 21. maja ob 16.30: V ŽIVO: ADMINI- STRACIJA V AMBULANTAH Da je v zdravstvenih ambulantah veliko pisanja, vsi dobro vemo. Tisti, ki smo v njih iskali pomoč, še bolj pa seveda zdravstveni delavci. V današnji oddaji V živo bi radi pojasnili, kakšen obseg pravzaprav ta ad- ministracija zavzema, zakaj je potrebna, če je res v celoti potrebna, predvsem pa, kako bi jo bilo mogoče v dobro uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega var- stva ali omejiti ali izpopolniti. Oddajo pripravlja Mi- lena Brečko-Poklič. NEDELJA, 24. maja ob 10.45: ONKRAJ SREBRNE CRTE V oddaji Onkraj srebrne črte bomo s petim nadalje- vanjem sklenili pripoved Leopolda Suhodolčana o Ve- likem in malem kapitanu. Oddaje Onkraj srebrne črte pripravljata za najmlajše poslušalce Radia Celje dram- ska igralca SLG Celje Ljerka Belakova in Janez Sta- rina. ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETU UALAN BATOR GOSTINSKI DOLGČAS PIŠE: 9 ERNESTREČNIK • Po izredno dolgi vožnji z železnico iz Irkutskega smo nazadnje le prispeli v"glavno mesto Mongolije Ualan Ba- tor, kar v prevodu pomeni rdeči jezdec. Pred revolucijo so mestu rekli Urga. Mesto ni veliko, saj šteje komaj 350.000 prebivalcev, kar po- meni četrtino celotnega pre- bivalstva države. Središče mesta tvorijo ši- roke ulice in bulevarji ter prostrani trgi. Vidi, se, da imajo zemlje na pretek, zato je granja njihovega novega dela mesta res širokopotez- na. Pogled iz avtobusa s ka- terim smo se peljali iz želez- niške postaje v hotel, nam je povedal, da morajo biti sta- novanjski problemi precej pereči, saj smo videli v pred- mestju strnjena naselja jurt. Jurte so okrogli polsteni šo- tori, ki jih uporabljajo potu- joča stepska ljudstva v Aziji - to so v glavnem Mongoli in Kirgizi. Mongolska vodička Tuja nas je peljala na ogled budi- stičnih samostanov. Mongoli so budisti in pred revolucijo je bila v samostaruh dobra polovica vseh moških v de- želi, tako praktično ni bilo več delovne sile, ženske so ostale samice brez otrok in ljudstvo se je številčno moč- no krčilo. Revolucija, ki je zmagala leta 1923, je z budi- zmom precej na grobo po- metla. Menihe so nagnali iz samostanov, saj so te ukinili, odnosno so jih pustili le ne- kaj. (Podoben pojav je bil tu- di v naši zgodovini 18. stolet- ja, ko je cesar Jožef II. uki- njal samostane - naš prvi pe- snik Valentin Vodnik, ki je bil sprva menih, je moral iti »ven duše past« iz redovnika je postal posvetni duhov- nik). Arhitektura budistič- nih templjev je zelo slikovita in zanimiva, saj je vse zgraje- no iz lesa, brez uporabe žeb- Ijev. Strešne konstrukcije so precej podobne kitajskim, oporni stebri so iz vitkih ce- drovih debel, katerih glaviči so prekrasno zrezljani in po- zlačeni. V templjih smo vide- li samo stare svečenike - po tej plati nimajo svetlih per- spektiv. Prisostvovedi smo njihovim verskim obredom, pri katerih so poleg molitve in petja jedli mlečni riž in pili čaj. Molitvam je priso- stvovalo razmeroma malo vernikov, pa še ti so bili sa- mo starejši ljudje. Svečeniki imajo rdeče plašče in poseb- ne vrste pokrival, v terhpljih je polno raznih bander in molitvenih zastavic. Narodopisni muzej, ki je v povsem novi stavbi, je zelo zanimiv; ne smemo pozabiti, da je bila Mongolija domovi- na silnega Džingiskana, pred katerim se je tresla vsa Azija in vzhodna Evropa. Zavoljo mongolskih vpadov so Kitaj- ci zgradili svoj Kitajski zid. Bojne zastave Mongolov so . bili konjski čopi; kadar je bil mir so bili beli, kadar je bila vojna pa črni. Muzej hrani razno posodje, orodja, vse vrste jurt, slik, glasbil ljud- skega izvora, lovskih trofej itd. Ogledali smo si tudi trgo- vine v mestu, ki jih je razme- roma malo, pa še te so bolj slabo založene, prav tako malo pa je tudi gostinskih obratov. V hotelu je special- na trgovina po vzorcu sovjet- skih berijozk, kjer prodajajo turistom blago samo za kon- vertibilno valuto. Videli smo lepa krzna, svilo, jantarjeve ogrlice, slike, razne žgane pi- jače itd. Ulan Bator ima lepo gledališče v katerem smo si ogledali njihovo folkloro. Predstavili so se nam z igra- njem na narodnih instru- mentih, petjem in plesi. Gradovi in graščine na celjskem območju Piše: dr. IVAN STOPAR KEBELJ (Qiblh grad Nad istoimenskim naseljem na južnem pobočju Pohorja. Občina Slovenska Bistrica Patrocinij župnijske cerkve sv. Marjete v Keblju govori za staro na- selitveno kontinuiteto tega prostora, vendar so prve omembe gradu poz- ne. 1251 nastopa kot priča v neki listini Timo Kebeljski - Tymo de Gybel, 1254 pa srečamo kebeljska viteza Dimona in Wiganda - Wigan- do de Gybel in domino Diemone de Gybel. 1294 se grad prvič neposre- dno omenja kot castrum Gybel, 1363 kot vest Gybel auf dem Pacher (utrdba Kebelj na Pohorju) in 1379 spet castrum Gybel. Grad je bil krški fevd. Skupaj s kebeljskim ura- dom, ki je bil najbrž v spodnjem stolpu, ga je krški škof Janez 1387 izročil v zajem celjskima grofoma Hermanu in Viljemu. 1441 ga je kot dediščino po umrlem bratu Frideri- ku Ptujskem dobila Neža Stuben- berška, 1449 pa ju je Leutold Stu- benberška prodal Konradu Pesni- čarju. Stari kebeljski ministeriali so torej dotlej po vsem videzu že izumr- li. 1485 je bil grad v posesti Sigmun- da in Henrika Prueschinka, ki sta ga pridružila štatenberški gospoščini. V urbarju te gospoščine iz 1490 se omenja deželno sodišče zum oden Schloss - pri opustelem gradu. Grad je bil torej tedaj že opustel oziroma razdejan. Od nekdanjega gradu so se ohrani- li le skromni ostanki. Na griču nad istoimensko vasjo je na skalni kopi, ki se vzdiguje iznad položnega gre- bena, ohranjen približno 3 m dolg ostanek o. 80 cm debelega zidu, na katerega se pravokotno prislanja drug, večidel zasut zid. Zid, ki sega delno do višine 2 m, je zidan v nepra- vilnih legah iz pohorskih prakame- nin. Grajski plato je danes izravnan, tako da iz njega ni mogoče razbrati nekdanje tlorisne podobe gradu. Ohranili so se le sledovi nekdanjega notranjega, prečnega grajskega jar- ka, ki je delil notranji grad od pred- gradja. Zasnova je bila na eni strani zavarovana s prepadnimi stenami, na drugih treh pa jo je opasoval zu- nanji jarek v obliki podkve. Nedaleč od gradu je vrh kope nad vasjo stal okrogel stolp, ki je do polovice v razvalini še vedno ohranjen. Njegov zid je debel prek 2 m, na zunanji strani pa je še vedno visok o. 10 m, tako da sega do višine dveh nadstro- pij, pritličje pa je zasuto. V nadstrop- ju je bil nekdaj zdaj uničeni vhod. V zidu so še ohranjene romanske svet- lobne line, vidne so tramovnice, ki so nosile stropne trame, ohranjene okenske odprtine v drugem nad- stropju pa ne kažejo več prvotnih oblik. Gradnja je neurejena, čeprav lomljenec iz prakamenin kaže željo po plastenju, kar je značilno za ro- manske stavbe na Pohorju. Stolp, ki je imel v povezavi z gradom stražno oz. opazovalno funkcijo, je obdan z dvema jarkoma, nasip med njima pa je še vedno visok do 3 m. KEBELJ (Kebeh Gibi), stolp, dvor Na ozki terasi v strmini nad poto- kom pod istoimenskim naseljem, na južnem pobočju Pohorja. Občina Slovenska Bistrica. Dvor, ki je bil v nasprotju z istoi- menskim gornjim gradom - ta je bil krški - deželnoknežja last, naj bi že 1343 posedoval Oton Mariborski s Keblja. Stara utrdba je bila medtem že prešla v druge roke, kebeljski vi- tezi pa so obdržali spodnjo, neutrje- no graščino, ki se v virih dosledno imenuje stolp. Prvič se posebej ome- nja 1440. Oktobra tega leta je Otokar Kebeljski izjavil deželni vladi, da ima kot očetovo dediščino deželno- knežje fevde stolp in dvor v Keblju pri potoku nad Bistrico - turn vnd hof Gybel am Pacher ob Fewstricz, dvorec v Tinjah, Vrhovljah, Slakovi, Brezjem in Freudenbergu ter vino- grad v Strmcu v Slakovi. Ze novem- bra istega leta mu je cesar FViderik III. ponovno podelil imenovane fev- de, ki pa so bili tokrat natančneje našteti. Poleg stolpa oz. dvora - turn und einen Hof za Gibel - in nekate- rih drugih zajmov, pa je Otokar do- bil takrat tudi kmetijo za starim ke- beljskim gradom - hinter der ve- sten Gibel in štiri kmetije nad ke- beljskim gradom - ob der vesten Gibel. Za stari kebeljski grad se to- rej dosledno uporablja beseda veste - grad oz. utrdba, medtem ko se za graščino uporablja le oznaka stolp ali dvor. Stolp se poslednjič omenja 1502 - Burgstall Gibi am Pach - gradišče Kebelj ob potoku, ko ga je Henrik grof Hardeški prodal Ivanu Turjaškemu. Beseda Burgstall kaže, da je bila tudi kebeljska graščina te- daj že opustela. Stolp je ohranjen še do svoje pr- votne višine. Manjkajo mu le streha, podi oz. stropi in predelne stene. V tlorisu je pravokotnik z zunanjimi merami 9 x 12 m in poldrugi meter debelimi zidovi, obsega pa poleg pritličja še dve etaži. Vhod, ki ni z ničimer zavarovan, je v pritličju, vendar nekoliko nad nivojem zem- ljišča - nekdaj so do njega držale stopnice. Ker je pritličje nekdaj rabi- lo za klet, ga osvetljujeta le dve ozki lini, nameščeni levo in desno od vrat. Prvo nadstropje so osvetljevala štiri okna, opremljena z obokenski- mi klopmi, drugo nadstropje pa tri enako opremljena okna. Pritličje in prvo nadstropje sta bila predeljena s predelnimi stenami, tako da je bil na sredi ozek hodnik, nato pa na vsaki strani po en nerazčlenjen prostor. Romanska lina na izpostavljenem stolpu gradu KebeU ZA PRAZNIK NOV MOST v krajevni skupnosti Gomilsko v žalski občini slavijo krajevni praznik 20. maja v spomin na prvo konferenco KPS pri Šmiglovi zidanici. Tudi za letočnje praznovanje so pri- pravili vrsto prireditev in slavili več delovnih zmag. Med najpomembnejše sodi nov most čez potok Bolsko, ki pove- zuje KS Gomilsko in Braslovče. Most je lani ob poplavi tako poškodovalo, da so morali zgraditi novega. Prometu ga bodo predali 24. maja dopoldne ob 10. uri. Pred tem bo slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti in družbeno- političnih organizacij kraja. Pregledali bodo uspehe dela na vseh področjih, nato pa podelili več priznanj zaslužnim krajanom, ki so pomagali pri gradnji doma krajanov, ki so ga odprli letos za slovenski kulturni praznik. Pridobitev ob letošnjem prazniku pa je tudi večnamensko igrišče v Šma- tevžu. Med kulturnimi prireditvami velja omeniti koncert dekliškega zbora iz Oberwartna iz Avstrije 29. maja. Ta zbor bo nastopil tudi na Mladinskem pevskem festivalu v Celju. Krajanom pa se bosta predstavila tudi dortiača pevska zbora in sicer dekliški, ki ga vodi Tanja Cehner in mešani, ki ga vodi Drago Cehner. Člani društva Partizan bodo pripravili memorialni odbojkarski turnir v spomin na igralca Antona Vitanca. T. TAVČAR OBJAVO JE OMOGOČIL STC - JAVNA SKLADIŠČA CELJE NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec - Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Odgovorni urednik in v. d. glavnega urednika Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603- 31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.