JjollG j j GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOTEHNA, n. sol. o., LJUBLJANA LETO Vlil Redna izdaja št. 9, oktober 1982 < O LU (O m H X. LU • -3 m rz > > o -g ^ -S C •S3 c3 >N -—J c >0 ^ O ^ ^ .a o 2 J c ro co >N a a N 2 1ž5 a, § a a o .Si S cs g a ■s • p-( mi >N § 5-* S ° a ^ S ^ >o = o > (5D S o £ e (/> w (0 Q O -3 -1 O uj > cc o > CC O 'O žgQg C ro J5 ^5'S^O< <° — O £ ca 2 c O K LLl < CC »-S2 (/) “3 Q fl. en •«ct_ V OBJEKTIVU MESECA Vabimo vas v kočo Snežinko na Veliki planini Lesena ključavnica z zapahom, s ključem in klinoma Sonce, svež planinski zrak, tropi lisastih krav s pozvanjajočimi zvonci za vratom, par pujskov, ki rije po blatu, rdeče brusnice in celo borovnice kljub poznemu poletju, okajeni harmonikar, ki vleče meh pred razpadajočo gostilno na Zelenem robu, kislo mleko pri ostarelih kmetih v Tihi dolini. Človek bi mislil, da se je po pomoti znašel v raju. Takšna je Velika planina, kadar hoče biti prijazna. Žehtar Koče so na Veliki planini nekaj prav posebnega. V sredini je hiša, kjer prebivajo pastirji, okoli nje pa je staja, tako da pod isto streho najdejo zavetje ljudje in živina. Prav taka je bila tudi naša koča Snežinka, dokler je niso predelali, tako da je na voljo le ljudem. Le zavetja jim do nedavnega ni dajala prav veliko, saj je bila v tako razpadajočem stanju, da ni bila več primerna za uporabo in je bila zato zaprta. Potem pa so to poletje pošteno pljunili v roke novi oskrbnik koče Stane Šijane, ki bo odslej skrbno bdel nad njo in ekipa mojstra Dobovška in spremenili ruševino v prijetno in snažno planinsko zavetje. Kadar noče biti prijazna, jq ta naša največja planina precej drugačna. Megla je tako gosta, da ne vidiš niti meter pred nosom in strupen veter, ki biča vrhove, te prepiha do kosti. Krave se stiskajo po grapah, pastirji in planinci pa čemijo v svojih kočah in čakajo, da se muhasto vreme izboljša. Stroškovnik obnovitvenih del na koči Snežinka, Velika planina 1. Izdelava in montaža nove strehe rč. 11/82 z dne 24. 6. 1982 140.800 din 2. Popravilo dimnih obrob in žlebov rč. 62/82 z dne 17. 8. 1982 26.000 din 3. Kompletni zunanji in notranji premazi koče, betoniranje plošče na odtočnih jaških, čiščenje rezervoarja za vodo, čiščenje greznice, popravilo kamina, popravilo opreme pog. štev. 59/82 z dne 30. 6. 1982 218.600 din 4. Popravilo in čiščenje dimnika rč. št. 175 z dne 4. 7. 1982 490,65 din 5. Nabava gasilnega aparata rč. št. 2092/82 z dne 28. 6. 1982 647,65 din 6. Nabava plinskih jeklenk 594,35 din 7. Popravilo oken — zamenjava stekel, nabava ključev in potrošni material 548,50 din Koča Snežinka je odprta od 1. septembra dalje. Najemnina za kočo je 400 din na dan. Delavci in upokojenci Avtotehne, ki želijo preživeti nekaj lepih dni na Veliki planini, dobijo vse informacije pa tudi napotnice pri tovarišici Meti Batič na Titovi 36/TV, soba 11, telefon 317 044, int. 76. Naval, posebno ob vikendih, je strašen. Jurij Černič Leseno korito za topljenje snažnih kreš 386.681,15 din U^do nadenejo teletu, da pre-______________neha sesati Preusmerite sposobnosti! Pod tem naslovom je v prejšnji številki »Glasila« izšel članek, ki je stopil poslovodni strukturi »Avto-tehne« na enega od žuljev. Zelo lahko je na tak način nabirati poene popularnosti, vendar pričakujem v bodoče vsaj poznavanje dejanskega stanja. Pa pustimo govoriti številke: na sl. 1 sem poskušal čimbolj preprosto prikazati primerjavo uspeha posameznih TOZD z pokazatelji, ki niso odvisni direktno od števila zaposlenih, na sl. 2 pa iste pokazatelje za celo delovno organizacijo z dodatkom poslovnega sklada, ki so odvisni od števila zaposlenih. Zastopstva Je/p/s T/S8/ l/ssz IVSf 11J8Z ZttSf 1S98Z 1W< 11482. če/afrii t>r/bodaZ y OOO.OOOdtM <22/ test m dehoc/eP k- OOO- 000dm Ib 2fšZ WqjL mk SOZ cist' JahedeP k OOO.OOOdi/f esš ~1 Xfen'/a ■Zi>s/e>/rit l3# m# ^ Jto U / ■*d-ložke). 4. TOZD TOVARNA TRANSPORTNIH NAPRAV CERKNICA bo svojo proizvodno-razvojno dejavnost usmerila predvsem v: razvoj in proizvodnjo prikolic za cestna gospodarska vozila; razvoj in proizvodnjo kamionskih nadgradenj in prekucni- NE PREZRITE Povzetki iz elaborata o družbenoekonomski in samoupravni utemeljenosti združitve DO Avtomontaža in DO Avtotehna Ocena realizacije celotnega prihodka in dohodka pred in po združitvi Pred združitvijo v 000 din Elementi Avtomontaža Avtotehna Skupaj AM + AT 1. Celotni prihodek 4.987.274 1.342.077 6.329.771 2. Porabljena sredstva 3.593.714 1.082.060 4.675.774 — AMORT. minim. 66.100 30.000 96.100 3. Dohodek 1.393.560 260.437 1.653.997 4. Izdvajanje iz dohodka 486.319 96.003 582.322 od tega: AMORT. poveč. 31.345 — 31.345 5. Čisti dohodek 907.241 164.434 1.071.675 — del Č. D. za OD 571.025 118.646 689.671 — del Č. D. za SSP 59.159 3.067 62.226 — del Č. D. za PS 244.642 38.000 282.642 — del Č. D. za RS 32.415 4.721 37.133 6. AKUMULACIJA 308.402 42.721 351.123 7. Sred. za razšir. reprod. 374.502 72.721 447.223 Po združitvi obeh DO pa se predvideva naslednji celotni prihodek in dohodek: DO AM + DO AT Nova DO po Indeks pred združitvijo združitvi po/pred Celotni prihodek 6.329.771 7.222.845 114,1 Porabljena sredstva 4.675.774 5.351.853 114,5 od tega AMORT. min. 96.100 123.015 128,0 Dohodek 1.653.997 1.870.992 113,1 Izdvajanje iz dohodka 582.322 595.152 102,2 od tega: AMORT. poveč. 31.345 35.175 112,2 Čisti -dohodek 1.071.675 1.275.840 119,1 — de4 Č. D. za OD 689.671 780.978 113,2 — del Č. D. za SSP 62.226 67.963 109,2 — del Č. D. za PS 282.642 386.916 136,9 — del Č. D. za RS 37.136 39.983 107,7 Afcumul|aaija 351.123 462.074 131,6 Sredstva za reprodukcijo 447.223 585.089 130,8 Ocena števila zaposlenih po združitvi Število delavcev po združitvi v DO v posameznih TOZD bo naslednje: TOZD TOVARNA VOZIL TOZD UTENSILIA TOZD KOVINARSKA VRHNIKA TOZD KOVINAR HRPELJE TOZD TOVARNA GRELNIH NAPRAV TOZD TOVARNA TRANSPORTNIH NAPRAV TOZD RAZVOJ TOZD ZUNANJA TRGOVINA TOZD NOTRANJA TRGOVINA TOZD MONTAŽA IN SERVIS TOZD IDA DSSS 628 delavcev 378 delavcev 207 delavcev 180 delavcev 130 delavcev 101 delavec 94 delavcev 300 delavcev 55 delavcev 75 delavcev 140 delavcev 370 delavcev SKUPAJ 2631 delavcev kov; proizvodnjo transportnih velikih in malih box palet, predvsem za izvoz in domači trg. 5. TOZD KOVINAR HRPELJE bo svojo proizvodno-raz-vojno dejavnost usmerila v: izdelavo raznih montažnih elementov za avtobusno proizvodnjo (vrata, okna, prtljažna vrata, galerije); izdelavo raznih montažnih elementov za grelno tehniko (JW grelci), izdelavo raznih vijačnih spojnih elementov izven JUS. 6. TOZD ZUNANJA TRGOVINA bo svojo dejavnost usmerila predvsem na področje motornih vozil (gospodarska vozila MAN, SAME, Alfa Romeo, OAF Knorr) in področje elektronike in investicijske .opreme (RCA, Storno, Korting, Bosch). Na teh področjih bo nadaljevala svojo uvozno aktivnost predvsem s prehodom na višje oblike sodelovanja s tujino (kooperacije, sovlaganja). Poleg tega je ena najvažnejših strateških nalog z izvozom lastnih ali tujih proizvodov tako principalom kot tudi v direktnem izvozu odpirati nadaljne perspektive za izvozno usmerjeno proizvodnjo. 7. TOZD MONTAŽA IN SERVIS bo svojo dejavnost usmerila predvsem v servisiranje in vzdrževanje gospodarskih vozil, motornih koles predvsem s področja MAN, Ducatti in Moto-morini; montaža traktorjev iz programa kooperacije SAME; prodaja rezervnih delov za gospodarsko cestna vozrila. 8. TOZD RAZVOJ bo svojo dejavnost usmerila predvsem v razvoj in projektiranje, izdelavo prototipov, orodij In orodnih priprav za potrebe TOZD, zlasti pa program zračno vzmetenih avtobusov; mikrohus TAM AVTOMONTAŽA; JELCZ — karoserija za DO TAM; MAN SG 220 — tehnična spremljava po kuncih MAN FOC, MAN HOC; posebni objekti JNA — po vsakokratnem naročilu. 9. TOZD UTENSILIA bo svojo proizvodno-razvojno dejavnost usmerila predvsem v proizvodnjo lesnih in kovinskih utensilij; proizvodnjo lesenih delov za avtobuse; proizvodnjo drobne notranje opreme za avtobuse. 10. TOZD NOTRANJA TRGOVINA ob združitvi ne bi doživela bistvenih organizacijskih sprememb. Tudi program poslovanja bi ostal v letu 1983 na ravni leta 1982, dopolnjen le s prodajo ca. 20 avtobusov iz proizvodnega programa Avtomontaža. Nadaljnji razvoj te temeljne organizacije pa naj bi bil usmerjen k usposobitvi za vedno večjo prodajo proizvodov iz programa Avtomontaže oz. za postopno povezovanje komercialne dejavnosti nove delovne organizacije. Krepitev in razvoj maloprodajne in veleprodajne dejavnosti temeljne organizacije je usmerjen k čimvečjemu deležu ustvarjanja prihodka in dohodka na osnovi samoupravnega povezovanja s proizvodnimi OZD. 11. TOZD IDA bo konstituirana iz sektorja osebnih vozil TOZD Zastopstva, servisa osebnih vozil TOZD Servisi DO Av-totehna in servisa Alfa Romeo iz TOZD Montaža in servis DO Avtomontaža. Tako organizirana temeljna organizacija bo opravljala prodajno servisno dejavnost. Prodajno dejavnost bo TOZD opravljala na naslednjih programih; osebna vozila IDA iz kooperacije; rezervni deli IDA iz kooperacije na veliko in malo; osebna vozila in dostavna vozila Opel iz konsignacije; rezervni deli Opel iz konsignacije; rezervni deli opreme in pribora za avtomobile iz konsignacije; specialna vozila saniteta, pogrebna, milica ipd.); osebna vozila Vauxhall iz konsignacije; tovarna vozil Bedford iz konsignacije; rezervni deli Vauxhall in Bedford iz konsignacije; avtomobilski rezervni deli, oprema in pribor za dinarska sredstva na veliko in malo. Servisna dejavnost TOZD bo vključevala: servisiranje in kleparsko-ličar-ska dela na avtomobilih: IDA, Opel, Vauxhall, Bedford, Alfa, nadgradnja vozil; pranje vozil; zaščita podvozja in karoserije; servisiranje izvenkrmnih motorjev. Ugodno! Obveščamo vse člane kolektiva, da smo znižali ceno za 15 % avtopre-vlekam in preprogam za vozila Opel, izdelek Vu-teks Vukovar oz. Čilima Sarajevo. Vse informacije dobite pri tov. Kissu, tel. 554-441 int. 20. Emil Kiss XVVS>XXXXXXXXXVVS>XXXVXXX\XX\XXXXXXX\XVVNXXXVX> AKTUALNI INTERVJU Vse je mogoče urediti NOVI VODJA DSSS, SREČKO IVANIČ, JE PREPRIČAN, DA BOMO Z DOBRO VOLJO PREMAGALI VSE OVIRE Na prejšnjem delovnem mestu ste imeli ne glede na višino osebnih dohodkov precejšnje ugodnosti, na primer krajšo delovno dobo, vpeljanost v delo, zagotovljeno prihodnost. Tega vsega v Avtotehni ni. Gotovo ste torej imeli kakšne globlje vzroke ali višje cilje, da ste se odločili nadaljevati kariero v nestabilni in slabo stoječi Avtotehni. Dvanajst let sem delal na UJV. To pa je dovolj dolga doba, posebno če pomislim na velike obremenitve, na popoldansko delo, na delo ob sobotah in nedeljah. Vpeljal sem se pa hitro. Tudi prej sem delal z ljudmi, področje mojega dela je bilo gospodarstvo in zunanja trgovina. Zato mi prebod na novo delo ni povzročal nobenih skrbi. Da Avtotehna ob moj em prihodu ni bila v ravno zavidljivem položaju, je pa seveda tudi res. Vendar sem optimist in mislim, da se da vse stvari rešiti. To je tudi Sem proti temu, da bi nekdo delal le zaradi dela. Delali bomo potrebne stvari, a ko se bomo zmenili, da bomo nekaj naredili, bom na tem tudi vztrajal, in prepričan sem, da pri tem ne bom imel prevelikih težav. Če namreč vidiš, da je delo koristno in potrebno, ga boš tudi opravil. V kolektivu, kjer so dobri odnosi, sploh ne sme biti vprašanje, ali bo nekdo neko delo opravil ali ne. eden od vzrokov, zaradi katerih sem se odločil, da sprejmem ponudbo. Sem namreč v letih, ko bi moral človek dati največ od sebe. In tu me čaka res mnogo dela. Predvsem organizacijskega. Precej stvari je še neurejenih, pred nami je integracija, izpeljava le-te pa bo zahtevala mnogo osebne in kolektivne angažiranosti. Kako ste se vživeli v novo delo, katere so glavne naloge, ki so pred vami in kateri so največji problemi, ki jih morate odstraniti? Kje dobivate največ pomoči in kje so največji odpori? Vživel sem se zelo hitro, prehoda z enega delovnega mesta na drugo skorajda nisem občutil. Nalog in problemov pa je seveda mnogo. Najprej je potrebno urediti medsebojne odnose, kar je zaradi manjšega števila delovnih mest, kot je delavcev, včasih težko. Vendar povsem zaupam svojim sodelavcem, jim verjamem in bom tudi zastopal njihova stališča in predloge. Našel sem stik z vsemi, sodelujem z vsemi, tudi s tistimi, za katere so mi rekli, da so problemi, s katerimi je težko delati. Zato ureditev medsebojnih odnosov kljub problemom ne bo tako huda stvar. Seveda pa so me najprej zasuli s problemi, s katerimi so se tudi moji predhodniki neuspešno borili: prehrano, čistočo, želje po zamenjavi pisarn, potrebe po delovnih prostorih in tako naprej. Vendar pa mislim, da so to obrobne stvari, ki jih je sicer treba rešiti, saj vse to vpliva na vsakdanje delovno počutje, a prednost imajo pomembnejše stvari. Med pomembnimi stvarmi pa je jasno največji problem ta, da imamo trenutno več ljudi kot delovnih mest. To skušamo rešiti z raznimi premestitvami, dogovarjamo se z Avtomonitažo, pomagam pa si tudi z osebnimi poznanstvi v drugih delovnih organizacijah, tako da v DSSS ne ho ostal nihče nerazporejen. Vključujem pa se seveda tudi v tozdovsko kadrovsko in organizacijsko problematiko. Angažiral sem se pri reševanju problemov v Zagrebu in Beogradu, ki pa so zaradi oddaljenosti in velikega števila nezaposlenih v teh mestih mnogo težje rešljivi. Zato željam posameznikov ne bomo mogli vedno v celoti ugoditi. Moralo bo priti do popuščanj in kompromisov z obeh strani, torej tudi od delovne organizacije, opravka imamo namreč z ljudmi in ne z materialom. Težav mi zaenkrat ne dela nihče. Vse naloge, ki smo si jih zadali, smo do sedaj v glavnem rešili. Največ pomoči mi trenutno nudi poslovodna struktura, saj so tudi zadeve take, da je treba več sodelovati z njimi. Ne želim pa ostati v stiku samo s poslovodnimi organi, želim se spoznati z vsemi, posebno v DSSS. Moja vrata so vedno in vsakomur odprta in to niso samo besede. Želim, da pridejo posamezniki s problemi in seveda tudi nakazanimi rešitvami do mene, saj konkretne zadeve sami najbolje poznajo. Poskrbel pa bom tudi za kar najboljšo obveščenost. O vsem bom seznanjal vse, v prvi vrsti pa tiste, ki se jih posamezne zadeve neposredno tičejo. In zato tudi od vseh pričakujem, da bodo iskali informacije na pravem mestu, ne pa da bodo ugibali in razlagali variante, ki niso točne in ki *V<\X\XV\XXX\NN>^X\>NNXSNXN\NX\V\NXV\X\N>X\VNX Takim informacijam in takim posameznikom, ki so pripravljeni govoriti le o drugih ne pa o sebi in s tem sebi dvigovati ceno, ne verjamem in jih pri nas ne rabimo. Opozarjanja na napake ne jemljem za nekaj slabega, vendar sem za odkrit razgovor. Posameznik, o katerem bo beseda, bo v tak razgovor direktno vključen, zadevo bomo skušali razčistiti in ugotoviti dejansko stanje. Ne bom verjel nobenim nepreverjenim obvestilom. .X\XXXXVvX\NXXXX\>XNNN\XXXXN>XV\NNXNXXSXNNX\\XN> lahko le povzročijo poslabšanje odnosov v kolektivu in ne pripomorejo k delovni vnemi. Trenutno je najbolj aktualna reorganizacija v DSSS. Kakšna bo videti DSSS po novem, v koliki meri bo že prilagojena predvideni združitvi? Organizacija v DSSS je, kar se tiče števila izvajalcev, znana. 129. Pripravili pa smo tudi popravke analitičnih ocen, kjer smo skušali uskladiti ocene posameznih delovnih mest s podobnimi v tozdih s tem, da smo skušali dobre delavce primemo nagraditi. Pazili smo, da nismo porušili razmerij v delovni skupnosti, upoštevali smo že organizacijo in kriterije nagrajevanja v Avtomontaži. Vzporedno s tem teče priprava mikro-organizacije nove DSSS, ki bo nastala v primeru združitve. V osnutku smo zagotovili delovna <>NNN\NXXXXX\NNXX\XXXVvXXXXXXXN\XX\X>NX\\XXXXX>XXXXXXXXXXXXXXXXXXV Ko sem prihajal v Avtotehno, sem slišal o slabih medsebojnih odnosih, a mnogo kriznih mest smo v okviru DSSS že odpravili. Upam, da bodo naši medsebojni odnosi sčasoma postali primer ostalim, kako se da sodelovati in tako tudi doseči kvalitetnejše delo. SXN>XXXXXXXXXXNNXNXNNXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\NXXXXXXXXX*vXVXXXN\>X\XXXXXXXXXXXSXXVVXX'CVXX\NNXXXX> mesta vsem zaposlenim. Čeprav trdno računamo, da bo do združitve prišlo, skušamo biti orga-nizirani tako, da bomo tudi v primeru, če referendum ne bi uspel, sposobni opravljati kot DSSS vsa dela za tozde. Ali pomeni reorganizacija tudi racionalizacijo in boljšo kvaliteto dela DSSS? Seveda pri tem moramo zasledovati tudi racionalizacijo, a kljub temu, da je že precej delavcev zapustilo Avtotehno, imamo še vedno preveliko število zaposlenih in verjetno v trenutku združitve te racionalizacije ne bomo mogli popolnoma izpeljati. To bo ena od nalog nove organizacije. V trenutni gospodarski situaciji tudi ne vemo, kakšno bo prihodnje leto in je ta racionalizacija odvisna od splošnih dogajanj v družbi. Nekatera delovna mesta v DSSS nimajo nobene ekonomske upravičenosti in so odveč. Ali kaj razmišljate o prekvalifikaciji teh delavcev? Zlati časa, ko si je Avtotehna privoščila za vsako stvar profesionalca, so minili. Vendar kljub temu, da je velik poudarek na izvozu in komercialnih poslih, mislim, da morajo vzporedno s tem še vedno obstajati vsa opravila, ki so zdaj v DSSS. Vendar pa bi pri vseh delih želel doseči kvaliteten premik. Da ne bi ostali le pri pisanju materialov za arhiv, ampak da bi se potrudili vse ugotovljene naloge tudi izpeljati. Tu mislim na varstvo pri delu, SLO in DSZ, kjer želim, da se posamezniki ne bi le strogo držali opisov del in nalog, da bi posamezne probleme reševali timsko, ne le v okviru DSSS, ampak tudi v sodelovanju s tozdi. Pričakujem, da bodo posamezne službe in posamezniki v DSSS tudi razmišljali v tej stabilizacijski smeri in predlagali stabilizacijsko obnašanje na področju, kjer delajo in ne le čakali navodil od drugih. Stabilizacija za mene ni z več dela več narediti, ampak z manj dela opraviti delo bolje. Mnogo je tudi delovnih mest, ko delavci niso ves čas polno angažirani, občasno pa so angažirani mnogo bolj kot drugi, saj so prisiljeni delati kampanjsko, ker to zahteva narava njihovega dela. Na primer ob bilanci v računovodstvu, ob izidu časopisa, ob večjih nabavah za prehrano, ob organizaciji sejmov in tako naprej. Ta mesta so potrebna, brez njih v dani situaciji ne moreš. V Avtotehni je ogromen poudarek na zmanjševanju števila zaposlenih. A to je zdaj postal splošen jugoslovanski trend in tu si ni obetati dolgoročnih rešitev. Ali se ne bi veljalo bolj posvetiti iskanju dela? V tej situaciji, ko maramo zmanjšati število zaposlenih, nam je marsikaterega delavca, ki odhaja, pa ga ne moremo zadržati, žal. Dobrim delavcem ni problem dobiti zaposlitve ne v Avtotehni ne zunaj nje. Navkljub potrebnemu zmanjšanju bomo skušali zaščititi dobre delavce, dobro delo bo osnova pri izbiri kadra. Upoštevati pa moramo tudi socialne momente. Zmanjševanje ne sme potekati nenadzorovano. Z iskanjem dela je pa takole. Težko je reči, da si mora DSSS sama iskati delo, ker je to servis za tozde. Dela za potrebe tozdov, naloga vodij v DSSS pa je vključevati se v problematiko tozdov s svojega področja, pravilno prikazati, kakšna je vloga DSSS in kaj lahko naredi za tozde, ker sem v nekaj primerih videl, da se stvari rešujejo v tozdih mimo za to plačanih delavcev v DSSS. Da pa bo delo za tozde v redu in uspešno potekalo, pa je treba preseči formalne načine in čakanje na pismena navodila zamenjati s samoiniciativnostjo in neposrednimi kontakti. V DSSS zelo natančno merimo prisotnost in imamo izdelan tudi strog disciplinski pravilnik v zvezi s tem. Lahko torej govorimo o visoki stopnji prisotnost-ne odgovornosti. Ali kaj razmišljate o tem, da bi prisotnostno odgovornost raje zamenjala delovna odgovornost in s tem v zvezi o nagrajevanju po delu? Red se začne pri drobnih stvareh. Ena od teh je tudi redno in pravočasno prihajanje v službo. To pa sploh ne bo problem, ko bo dela dovolj. Ker je zdaj preveč prostega časa med delovnim časom, je zelo opazna tudi neprisotnost na delu. večkratno odhajanje, »zlorabljanje« ure. Kdor ima delo, temu ur ne manjka. Če pa kdo nima dela, naj se vsaj drži osnovnega reda, ki velja za vse zaposlene. Ko sam prišel v Avtotehno in sem se spoznaval s sodelavci, sem v začetku spraševal posameznike, kaj delajo in s tam marsikoga spravil v neprijeten položaj. Zato sem s tem prenehal. Ko še nisem poznal ljudi, so me posamezniki »informirali«, kdo je kdo in kaj kdo dela in česa ne dela in tako naprej, vendar se te »informacije« niso povsem skladale z mojimi kasnejšimi za-pažanji. če bomo uspeli najti posamezniku delo, s katerim bo zadovoljen, bo ob njem tudi uspešen, kar se je pokazalo že v večih primerih. Jurij Černič Integracija delovnih organizacij ZAKONITOSTI, KI JIH BO NUJNO UPOŠTEVATI TUDI OB ZLITJU AVTOTEHNE Z AVTOMONTAŽO Pojem integracije označuje vzpostavljanje nove celote, povezovanje delov v kak zaključen sistem ali pa tudi izpolnjevanje in dopolnjevanje kakega sistema. Zaradi tako zastavljenega pomena integracije zasledimo ta pojem povsod v družbi, predvsem pa v gospodarstvu. Tu pomeni integracija koncentracijo proizvodnje in sredstev. Gre torej za socialno ekonomski proces, v katerem se odpravljajo ekonomske in socialne prepreke med dvema ali več delovnimi kolektivi, hkrati pa med njimi nastopa tudi solidarnost. Ker je integracija zapleten proces, morajo biti izpolnjeni oz. doseženi določeni pogoji. To so prodzvodno-tehnični, eko-nomsko-finančnd in socialni pogoji. Proizvodno-tebnični in eko-nomsko-finančni pogoji so prvi pogoji za integracijo delovnih organizacij. V bistvu pa brez zadostitve socialnih pogojev integracija v gospodarstvu nima uspeha. Proizvodno-tebnični pogoji določajo specializacijo proizvodnje, ekonomsko-finančni pa ekonomsko smiselnost združitve in oceno o ekonomskih vlaganjih. Gre za povečanje produktivnosti, zboljšanje kvalitete in zmanjšanja stroškov. Najpomembnejši pogoj za združitev so socialni pogoji. Mednje štejemo možnosti in oblike vplivanja zaposlenih delavcev na upravljanje združenih sredstev, na nadaljnje življenje zaposlenih delavcev in na konfliktno ali plodno sodelovanje. Da bi bila integracija opravičljiva, morajo biti predhodno opravljene določene analize (ekonomsko-finančni položaj, stanje na skladih in možnost izboljšanja ekonomskih razmer po integraciji). Na tej osnovi se izdela elaborat (pobuda) o združitvi. To je informativni akt, ki omogoča razpravo o smiselnosti in nesmiselnosti združitve. Ker »elaborat« običajno ne vsebuje tudi analize socialnih pogojev, se dogaja, da na referendumu propade marsikatera dobro zastavljena združitev ali pa pride po določenem času do dezintegracije združenih v delovno organizacijo. Spodbuda za integracijo se običajno sproži v delovni organizaciji, kjer ekonomske analize kažejo na boljši razvoj. Politič-no integracijo pa spodbudijo v okviru občinskih upravnih organov in družbenopolitičnih skupnosti, ali je dano kot načelo za povezovanje gospodarstva od najvišjih republiških ali zveznih organov. Pri združitvah se združujejo kapacitete proizvodnje, finančna sredstva, znanje, predvsem pa se združuje kader, njegov storilnostni potencial, znanje in motivacija za ustvarjanje. Uspeh združitve je pogojen z analizo kadrov in pravilno ali nepravilno razporeditvijo v organizacijski hierarhiji posamezne delovne organizacije. Iz kadrovske analize morajo slediti kadrovske rešitve. Del nestorilnega kadra je potrebno prerazporediti ali mu omogočiti, da si poišče zaposlitev drugje. Ključne položaje v skupni delovni organizaciji morajo dobiti v roke ustrezni kadri. Analiza kadrov ni edini socialni vidik integracije. Vsaka združitev prinaša tudi negotovost. Marsikaj se menja in zaposleni so upravičeno zaskrbljeni za svojo sodalno-eko-nomsko varnost. To povzroča pri zaposlenih veliko nezaupanje in sumničenje. Zato mora biti elaborat o integraciji jasen, osnovne postavke razumljive in analiza kadrov tako jasna, da vsakdo vidi, kaj bo delal in od česa bo živel v novi delovni organizaciji. Le takrat bodo šli zaposleni pomirjeni na referendum in glasovali. Posebno pomembno je, da se pri zaposlenih v novih razmerah razvija pripadnost novemu delovnemu kolektivu. To pripadnost na prvem mestu ustvarjajo vodilni in vodstveni kadri in to prenašajo na sodelavce. Najmočnejši element povezovanja pa so skupni cilji, ki vse zaposlene povežejo na skupini imenovalec. c r Srečko Ivanič prišli ► ◄ odšli DSSS Odšli: 31. 8. 1982 JERŠE Darko — sporazumno 31. 8. 1982 MIRCIČ Živan — sporazumno 31. 8. 1982 BOŽIČ Ivanka — sporazumno TOZD ZASTOPSTVA Odšli: 6. 8. 1982 MARUŠIČ Aldo — . sporazumno 31. 8. 1982 ŽIVKOVIČ Milič — IDA Kikinda 31. 8. 1982 IVKOVIČ Milan — IDA Kikinda TOZD SERVISI Prišli: 2. 8. 1982 ŠUŠTARŠIČ Frančišek 2. 8. 1982 PERSIN Tomaž 4. 8. 1982 PODRŽAJ Marko 16. 8. 1982 PREBIL Niko Odšli: 3. 8. 1982 JARC Marko — smrt 31. 8. 1982 ŠUŠTERŠIČ Franc — sporazumno Izdaja DO Avtotehna Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana, Titova c. 36. Ureja uredniški odbor: Meta Batič, Matija Cajhen, Jurij Černič (glavni in tehnični urednik), Borut Janovsky (odgovorni urednik), Katja Krmelj, Brane Masten, Lidija Mesnik, Zvone Ogrinc, Vojko Spačal. Naslov uredništva: Titova 36, telefon 317-044. Tisk: Tiskarna Ljubljana v nakladi 900 izvodov. — Časopis prejemajo člani kolektiva štipendisti in upokojenci brezplačno. Časopis izhaja enkrat mesečno. ■— Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72. S Komne čez Komarčo v dolino Veliko sem že slišala o lepoti Sedmerih Triglavskih jezer, zato sem sklenila, da grem preko Komne do jezer. Pot s Komne čez Triglavski narodni park je bila nenavadno pestra, pa prav položna. Ob skalnati poti je žarelo pisano planinsko cvetje. Navdušena nad milo pokrajino sem pospešila korhk. Proti koncu parka pa se je pat nenadoma strmo dvignila, nato pa sem v skalni globeli zagledala jezero ter planinsko kočo. Kako se je prilegla enolončnica, tako dobrega domačega kruha pa sploh še nisem jedla. Pred menoj se je dvigala Želj ari ca, pa temno a čisto jezero. A kaj ko nas vselej preganja čas, treba se je bilo pač vrniti, a človek bi se moral tu spočiti vsaj teden dni. Pot navzdol se je vila mimo črnega jezera, kjer se je v avgustovski vročini hladilo veliko kopalcev. Še kratek sestop, nato pa sem se začela spuščati po strmi Komarči. No, seveda je prav poseben občutek, če te na treh straneh obdaja prepad, sam pa sploh še nisi prekaljen planinski maček. Pred menoj je lahkotno skočil lep ovčarski pes s precej zasoplim gospodarjem, za menoj pm je preklinjal prebledeli italijanski planinec, ker je bila tudi zanj huda tura. Še zadnji koraki po strmini, nato pa se mi je izvil vzdih olajšanjaj ko sem pred seboj zagledala manjši slap. Ko sem čutila ledeno mrzle vodne kaplje po razgretem obrazu ter se končno shladila, sem še zadnjič občudovala enkratno planinsko floro in med njo menda najlepši lepi čeveljc. Ko pa se je spet začel vsakdanjik, mi je po glavi še dolgo brodilo mnogo živahnih utrinkov z gora. Alja Behrends Avtomontaža od ustanovitve pa do danes 1948 Za v. d. direktorja je imenovan tov. Milan. Naglič. Reorganizacija poslovanja in številne izboljšave v organizaciji dela. Nova naročila avtobusov na uvoženih šasijah FIAT 626 RNL. Avtobusi na trofejnih šasijah GMC. Težišče dela še vedno remonti. Proizvodnja karoserij v primeri z letom 1946 podvojena in doseže 58 kosov. Kolektiv prejme prva priznanja. Ustanovitvena odločba Prezidija LRS (6/1-1948) in dokončan prehod v sestav državnih podjetij. Po sklepu resora preimenovanje v »Karoserija — Ljubljana«. JLA se prvič pojavi kot kupec sanitetnih vozil in avtobusov. Začetni kontakti s TAM. Zaposli se prvi diplomant TSŠ v konstrukciji. Novo: Sanitetna vozila in avtobusi na šasijah ŠKODA 256 B in PRAGA MN (klasična kamionska šasija, 4-valj. bencin, motorjev, 70 KS). 1949 Gradnja novega obrata, površina 1200 kv. metrov v lastni režiji. Strokovno vodstvo prevzame G. P. Ograd, ki da na razpolago delovodjo in potrebno orodje. Pri gradnji sodeluje udarniško ves kolektiv. JLA povečuje svoja naročila. 1950 Pričetek obratovanja v novem objektu. Reorganizacija in racionalizacija proizvodnega procesa. Pomembne tehnološke izboljšave in poenostavitve transporta karoserij na montažni liniji. Delovni kolektiv prevzame podjetje v svojo upravo. Slavnostna seja in izročitev ključev prvemu predsedniku delavskega sveta (1. 9. 1950). V novi orodjarni je organiziran center za učence orodjarne. Proizvodni načrt se razširi na specialna vozila. Konstrukcijski oddelek šteje 3 konstruktorje. Novo: Furgon OPEL BLITZ 1,751 v raznih izvedenkah. 1951 Direktor Naglič odide na novo službeno mesto. Vodstvo prevzame direktor tov. Raf ael Simčič. Avtobusna proizvodnja se postopoma povečuje. Razmišljanja o razširitvi proizvodne zmogljivosti in priprave nanjo. 1952 Po sklepu Generalne direkcije za avto delavnice pri MLP — LRS pripojena nacionalizirana karoserijska delavnica F. Rojina na Vodnikovi cesti. Nastanek »obrata II« za proizvodnjo specialnih karoserij, tovornjakov in remont. Pomembna razbremenitev karosemice in specializacija proizvodnega načrta. Pred letom aktivirane kapacitete se kažejo v povečanem obsegu proizvodnje, ki zabeleži 114 avtobusov.