SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
Letnik IX.	Novo	mesto,	26.	oktobra	1972	j	Št.-19
za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
VSEBINA
OBČINA ČRNOMELJ
279. Odlok o ureditvi mestnega potniškega prometa v občini Črnomelj
280. Odlok o davku na promet nepremičnin
OBČINA KOČEVJE:
281. Odlok o spremembi odloka o komunabiih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena na območju občine Kočevje
282. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o pokopališkem redu za novo pokopališče v Kočevju
283. Odlok o dopolnitvi odloka o pokopališkenyedu v občini Kočevje
284. Odlok o oprostitvi pristojbin za specialna motoma vozila komunalnih delovnih organizacij posebnega družbenega pomena
285. Odlok o davku na promet nepremičnin
286. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Kočevje za leto 1971
287. Odredba o določitvi pavšalne odškodnine za osemenitev krav in telic na območju občine Kočevje
288. Odredba o oblikovanju cen komunalnih storitev
289. Sprememba odločbe o ustanovitvi pokopališča v Kočevju
290. Sklep o potrditvi statuta
OBČINA METLIKA:
291. Odlok o davku na promet nepremičnin
OBČINA NOVO MESTO :
292. Javni natečaj za oddajo urejenega stavbnega zemljišča za gradnjo poslovno-stanovanjske stavbe v Šentjerneju
293. Obvestilo o veljavi prvega odloka o sprejetju urbani* stičnega načrta Šmarjeških Toplic
294. Obvestilo o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Straža - nad pošto, in osnutka zazidalnega načrta sta-novanjsko -po slo venega predela ob Cesti herojev v Novem mestu
OBČINA TREBNJE:
295.	Odlok o ustanovitvi sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Trebnje
OBČINA RIBNICA:
296. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku od prometa blaga na drobno in od plačil za storitve
297. Odlok o oblikovanju cen komunalnih storitev
298. Odlok o davku na promet nepremičnin
299. Odlok o objektih, ki se štejejo za pomožne objekte in o merilih, po katerih se določi zemljišče, namenjeno za normalno rabo že zgrajenega objekta
OBČINA ČRNOMELJ 279.
Na podlagi 48. člena Temeljnega zakona o organizaciji prevoza z motornimi vozili v cestnem prometu (Ur. 1. SFRJ, št. 27-479/65, 30/68), 3. in 8. člena Temeljnega zakona o prekrških (Ur. 1. SFRJ, št. 26-469/65, 15/657) ter 125. člena statuta občine Črnomelj, je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6. oktobra 1972 sprejela
ODLOK o ureditvi mestnega potni&ega prometa v občini Cmomelj
1. člen
S tem odlokom se določijo pristojnosti občinske skupščine in njenih organov pri urejanju mestnega potniškega prometa, proge mestnega prometa, njihova ureditev, pravice in dolžnosti delovne organizacije, ki opravlja mestni potniški promet, ter pravice in dolžnosti potnikov.
2. člen
Za proge mestnega potniškega prometa se na območju občine Črnomelj štejejo proge:
Vranoviči - Črnomelj - Vinica, Stranska vas - Semič - Štrekjjevec, Črnomelj - Adlcšiči - Žuniči, Griblje - Cerkvišče - Črnomelj, Črnomelj - Petrova vas - Ručetna vas - Semič, Vinica - Zilje - Pretoka, Vinica - Sinji vrh - Daljne njive, Črnomelj — Stari trg ob Kolpi, Črnomelj - Dobliče - Nemška Loka, Štrekljevec - Semič - Črnomelj - Vinica, Črnomelj - Bezgovec, Črnomelj — Butoraj.
3. člen
Mestni potniški promet je komunalna dejavnost, ki je organizirana za prevoz potnikov na območju mesta Črnomelj in zgoraj naštetih prog in jo opravlja VIATOR Ljubljana, Poslovna enota Črnomelj.
4. člen
Delovna organizacija; je dolžna skrbeti za sodoben na^in prevoza potnikov, za točno upoštevanje voznih redov ter zagotoviti varen in kulturen prevoz potnikov.
5. člen
Skupščina občine Črnomelj določa sporazumno z delovno organizacijo, ki opravlja mestni potniški promet po tem odloku, linije in tarife za mestni potniški promet.
6. člen
O popustih, regresih, brezplačnih vožnjah in drugih olajšavah v mest-
nem potniškem prometu odloča Skupščina občine Črnomelj v sporazumu z delovno organizacijo.
II.	UREDITEV PROG MESTNEGA PROMETA
7. člen
Proge mestnega prometa določi na podlagi predloga delovne organizacije Skupščina občine Črnomelj z odlokom. Avtobusne postaje na posameznih progah določi delovna organizacija sama v soglasju s svetom, ki je pristojen za promet, in s krajevnimi skupnostmi.
8. člen
Vzpostavitev novih prog, spremembe oziroma ukinitve prog in postajališč predlaga svetu, pristojnemu za promet in krajevnim skupnostim delovna organizacija.
9.	člen
Ulice in ceste, po katerih potekajo proge mestnega prometa, morajo biti primerno urejene in vzdrževane tako, da lahko vozila mestnega prometa nemoteno, obratujejo in pri tem ne ovirajo rednega prometa.
10.	člen
Na vseh progah mestnega potniškega prometa morajo biti urejena
postajališča in označena.
Postajališča in obračališča na končnih postajah določa na predlog delovne organizacije pristojni upravni organ Skupščine občine Črnomelj.
11. člen
Delovna organizacija je dolžna opravljati mestni potniški promet po utrjenem voznem redu, ki mora biti prilagojen potrebam v teku dneva. Vozni red in frekvenco vozil na posameznih progah določi delovna organizacija v soglasju s Skupščino občine Črnomelj. Vsakd spremembo proge ali frekvence ter vsako preusmeritev ali ukinitev proge mestnega prometa je dolžna delovna organizacija pravočasno predložiti v soglasje skupščini občine Črnomelj in objaviti spremembo pravočasno na krajevno običajen način.
12. člen
V	rednem obratovanju mora vozno osebje mestnega potniškega prometa ustavljati vozila na vseh postajališčih določene proge po voznem redu. Izven postajališč se vozila zaradi vstopanja in izstopanja potnikov ne smejo ustavljati.
13. člen
Vozniki vozil v mestnem prometu morajo voziti tako, da ne ogrožajo
varnosti potnikov in ostalih udeležencev cestnega prometa.
Vozno osebje mora posebno paziti, da spelje vozilo s postajališča z zaprtimi vrati in da ne odpira vrat med vožnjo, dokler se vozilo na postajališču popolnoma ne ustavi.
UL PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELOVNE ORGANIZACIJE, KI OPRAVLJA PREVOZ POTNIKOV
14. člen
Vozno osebje mora biti ustrezno uniformirano. Način uniformiranja določi delovna organizacija sama. Vozno osebje je dolžno dati potnikom vsa potrebna pojasnila s primerno vljudnostjo. Voznik se med vožnjo ne sme pogovarjati s potniki.
15. člen
Vozno osebje je dolžno zagotoviti kulturno vožnjo in red v vozilih. V vozila sme sprejeti le toliko potnikov, kolikor je za posamezno vozilo predpisano. Prometno osebje je dolžno preskrbeti sedež nosečim ženam, invalidom, staršem z otroki ter starim in bolnim osebam. .
16. člen
Način vstopanja in izstopanja določi delovna organizacija, vendar mora pri tem zagotoviti najlažji način vstopanja slepim in njihovim spremljevalcem, invalidom nad 80 % invalidnosti, uniformiranim delavcem milice in uniformiranim delavcem delovne organizacije.
IV.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI POTNIKOV
17. člen
Potniki, ki se vozijo v mestnem avtobusnem prometu, so se dolžni ravnati po določilih tega odloka ter navodilih voznega osebja.
18. člen
Za prevoz v mestnem prometu si mora vsak' potnik nabaviti vozovnico, ki jo je dolžan hraniti do konca vožnje-. Potniki, ki imajo predplačilno vozovnico ali izkaznico za prosto vožnjo, morajo to pokazati vozniku oziroma spremljevalcu brez predhodnega opozorila. Potniki, ki imajo po veljavnih predpisih pravico do popusta, morajo obvezno pokazati vozovnico ali ustrezno izkaznico. V primeru, da pooblaščena oseba delovne organizacije ugotovi zlorabo predplačilne vozovnice ali druge izkaznice, jo sme potniku takoj odvzeti.
19. člen
Potniki smejo vstopati v vozila in izstopati le skozi za to določena vrata. V vozilih se morajo ravnati tako, da omogočajo čim hitrejše vstopanje in izstopanje. Če je vozilo polno in vozno osebje ne dovoli vstopa, potniki ne smejo na silo vstopati v vozilo. Obešanje na vozilo in vožnja na zunanjih delih vozila nista dovoljena.
20. člen
V	vozilih mestnega prometa potniki in vozno osebje ne smejo kaditi, razgrajati, odmetavati vozovnic ali kako drugače onesnažiti vozila, prinašati v vozila predmete, ki ogrožajo
varnost potnikov, ne smejo odpirati vrat s silo, nepooblaščeno uporabljati drugih naprav ali kako drugače povzročati škodo na vozilih. Vsako škodo, povzročeno s takim ravnanjem, so dolžni poravnati potniki sami.
21. člen
V vozila mestnega • potniškega prometa je prepovedan vstop:
- vinjenim osebam,
- slaboumnim osebam brez spremstva odraslih oseb,
- otrokom do 5 let starosti, če so brez spremstva,
- osebam, na l^atcrih so očitno vidni znaki kožnih in drugih nalezljivih bolezni,
- osebam, ki imajo tako prtljago ali obleko v takem stanju, da lahko povzroči škodo drugim potnikom ali zamaže notranjost vozila.
22. člen
Prevoz drobne ročne prtljage je brezplačen, za vsak večji kos ročne prtljage pa so potniki dolžni plačati voznino. Voznino za prevoz ročne prtljage plačajo tudi potniki s predplačilnimi in prostimi vozovnicami.
23. člen
Prepovedano je vnašati v vozilo predmete, ki so lahko vnetljivi, eksplozivni, smrdljivi, ranljivi ali taki, da lahko kako drugače ogrožajo varnost potnikov. Prav tako je prepovedano vnašati hitro lomljive predmete in vse druge predmete, ki niso primerni za prevoz v javnem potniškem prometu.
‘	24.	člen
V vozilo mestnega prometa je dovoljeno pripeljati pse le v času izven prometnih konic (prometne konice so v času med 5.30 in 6.30 ter
13.00	in 14.30 uro), pod pogoji:
- da je pes čist in zdrav,
- da je na vrvici in ima nagobčnik,
- da ima znamkico o cepljenju proti pasji steklini.
Za prevoz psa se plača normalna prevozna tarifa, le prevoz psov - vodičev slepih,je brezplačen.
Prevoz ptic in ostalih malih živali je dovoljen le v kletkah.
25. člen
Predmete ali denar, najden v vozilu mestnega prometa, so potniki dolžni izročiti voznemu osebju, ki poskrbi, da se najdena stvar izroči lastniku, če pa to ni mogoče, jo mora vozno osebje po 24. urah oddati na urad za najdene predmete pri delovni organizaciji.
26. člen
Delovna organizacija ni dolžna dati povračilo za izgubljene, ukradene, neizkoriščene ali poškodovane vozovnice, vendar je lastnik predplačilne izkaznice v tem primeru dolžan pismeno ali ustno obvestiti delovno organizacijo o dogodku in prenehanju veljavnosti legitimacije.
27. člen
V primeru nezgode oziroma škode, povzročene med vožnjo ali pri vstopanju ali izstopanju iz vozila, mora potnik to takoj sporočiti sprevodniku ali vozniku. Če hoče uveljaviti odškodninski zahtevek, mora pismeno javiti delovni organizaciji nezgodo in poškodbo, čas dogodka.
kraj, številko vozila ter znesek, ki ga zahtev,a kot povračilo za povzročeno škodo.
Če nima podatkov o višini škode, sporoči to delovni organizaciji pozneje, vendar je dolžan hraniti poškodovani predmet do konca odškodninskega postopka.
V.	KAZENSKE DOLOČBE
28. člen
Potnik mora na zahtevo voznega osebja takoj zapustiti vozilo mestnega prometa:
- v vseh primerih iz 24. člena tega odloka,
če s svojim obnašanjem ogroža javni red in varnost prometa,
- če noče plačati predpisane voznine ali pokazati veljavne vozovnice^
- če kljub opozorilu ne upošteva določil tega odloka in navodil prometnega osebja.
29. člen
V	primeru, ko kontrolni organ delovne organizacije ugotovi, daje v vozilu potnik, ki:
- je brez vozovnice ali ima neveljavno vozovnico,
- se vozi z mesečno vozovnico, ki ni veljavna ali na tej relaciji ne velja,
- uporablja mesečno ali letno vozovnico, ki glasi na ime drugega, mora potnik plačati ceno nove vozovnice, in sicer dvojno ceno za prepotovano pot. Če le-te ni mogoče ugotoviti, plača potnik za pot od začetne postaje tega avtobusa do namembne postaje potnika. Za zlorabo kakršnekoli vrste vozovnice plača potnik dodatno še 5,00 din. Potnik, ki odkloni plačilo voznine, se izključi od prevoza; prevoznik izterja upravičeni znesek po pristojnem organu.
Z denarno kaznijo 20,00 din se kaznuje potnik, ki kontrolnim organom delovne organizacije takoj ne plača zaradi navedenih primerov povišane voznine.
30.	člen
Občinski sodnik za prekrške uvede na podlagi predloga postaje milice ali pristojne inšpekcijske službe oziroma na predlog ustreznega organa, ki ga o kršitvi odloka obvesti delovna organizacija ali prizadet občan, postopek za prekršek in kaznuje storilca z denarno kaznijo v naslednjih primerih:
a) z denarno kaznijo do 100,00 din:
- kdor hoče s silo odpreti vrata in tako vstopiti ali izstopiti iz vozila,
- kdor med vožnjo skače na ali z vozila ali se obeša na vozilo,
- kdor v vozilu kadi, razgraja ali ga onesnaži,
- kdor prinaša v vozilo predmete, ki ogrožajo varnost potnikov ali vodi psa, ki ni zdrav in čist, nima nagobčnika in ni cepljen proti steklini,
- kdor najde v vozilu predmet ali denar in ga ne izroči voznemu osebju;
b)z denarno kaznijo od 100,00 do 150,00 din se kaznuje vozno osebje delovne organizacije:
- če spelje iz postajališča z odprtimi vrati,
- če vozno osebje do potnikov ni vljudno in ustrežljivo ali ne da potrebnih pojasnil;
c)	z denarno kaznijo od 150,00 do 500,00 din se kaznuje odgovorna oseba delovne organizacije, z denarno kaznijo do 1.000,00 din pa delovna organizacija:
- če ne opravlja prometa po voznem redu,
- če pravočasno ne objavi preusmeritve prometa,
- če se vozila ne ustavljajo na vsakem postajališču,
- če so vozila pomanjkljivo opremljena in ni poskrbljeno za red in čistočo v vozilu.
31.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Štev.: 34-27/72
Datum: 9. 10. 1972
Predsednik občinske skupščine Črnomelj:
inž. MARTIN JANŽEKOVIČ, 1. r.
280.
Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72) in 4. točke 126. člena ter 125. člena statuta občine Črnomelj (Uradni vestnik Dolenjske, št. 15/64) je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6. oktobra 1972 sprejela
ODLOK o davku na promet nepremičnin
1. člen
Na promet nepremičnin v občini Črnomelj se plačuje prometni davek.
Davek na promet nepremičnin (v nadaljnjem besedilu: prometni davek) se plačuje po določbah zakona o davku na promet nepremičnin in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter po določbah tega odloka.
2. člen
Poleg primerov iz 4. člena zakona o davku na promet nepremičnin se prometni davek na promet nepremičnin ne plača, če se lastninska pravica na nepremičnine prenese v družbeno lastnino, da se s tem pridobijo pravio^ do družbene pomoči ali če občani, ki jim je kmetijstvo edini vir preživljanja, menjajo zemljišča z namenom združevanja kmetijskih zemljišč.
!	3.	člen
Če je občinski davčni organ mnenja, daje dogovorjena prodajna cena nepremičnine nižja od prometne vrednosti, ugotovi prometno vrednost nepremičnine posebna Strokovna komisija, ki jo imenuje svet občinske skupščine, pristojen za finance.
Prometni davek na promet nepremičnin se plačuje po naslednjih stopnjah:
STRAN 17 " DOLENJSKI LIST - Št. 43 (1178) - 26. oktobra 1972
1. od prometa kmetijskih zemljišč:
če znaša vrednost kvadratnega metra zemljišča
				znaša davek			
		do	1 din		6%		
nad	1 din	do	2 din	0,06 din	+ 8%	od presežka nad	1 din
nad	2 din	do	3 din	0,14 din	+ 10%	od presežka nad	2 din
nad	3 din	do	4 din	0,24 din	+ 12%	od presežka nad	3 din
nad	4 din	do	5 din	0,36 din	+ 14%	od presežka nad	4 din
nad	5 din	do	6 din	0,50 din	+ 17 %	od presežka nad	5 din
nad	6 din	do	8 din	0,67 din	+ 22%	od presežka nad	6 din
nad	8 din	do 10 din		1,11 din	+ 28%	od presežka nad	8 din
nad 10 din		do 12 din		1,67 din	+ 35 %	od presežka nad 10 din	
nad 12 din		do 15 din		2,37 din	+ 42%	od presežka nad 12 din	
nad 15 din				3,63 din	+ 50 %	od presežka nad 15 din	
2. od prometa stavbnih zemljišč:
če znaša vrednost kvadratnega metra zemljišča				
		znaša davek		
	do 5 din		8%	
nad 5 din	do 8 din	0,50 din	+ 12%	od presežka nad 5 din
nad 8 din	do 10 din	0,70 din	+ 14 %	od presežka nad 8 din
nad 10 din	do 12 din	0,98 din	+ 18 %	od presežka nad 10 din
nad 12 din	do 14 din	1,34 din	+ 22 %	od presežka nad 12 din
nad 14 din	do 16 din	1,78 din	+ 26%	od presežka nad 14 din
nad 16 din	do 18 din	2,30 din	+ 30%	od presežka nad 16 din
nad 18 din	do 20 din	3,00 din	+ 35 %	od presežka nad 18 din
nad 20 din	do 25 din	3,60 din	+ 42 %	od presežka nad 20 din
nad 25 din	do 30 din	5,70 din	+ 50%	od presežka nad 25 din
nad 30 din	do 40 din	8,20 dig	+ 60%	od presežka nad 30 din
nad 40 din		14,20 din	+ 70%	od presežka nad 40 din
3. od prometa gradbenih objektov:
					znaša davek							
		do	500	din				10	%			
nad	500	do	1.000	din	50	din	+	14	%	od	pres. nad	500
nad	1.000	do	1.500	din	120	din	+	18	%	od	pres. nad	1.000
nad	1.500	do	2.000	din	210	din	+	22	%	od	pres. nad	1.500
nad	2.000	do	3.000	din	320	din	+	26	%	od	pres. nad	2.000
nad	3.000	do	4.000	din	580	din	+	30	%	od	pres. nad	3.000
nad	4.000				880	din	+	35	%	od	pres. nad	4.000
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. julija 1972.
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni vestnik Dolenjske št. 17/65).
Št.: 421-161/72 Datum: 6. 10. 1972
Predsednik občinske skupščine Črnomelj: inž. MARTIN JANŽEKOVIČ, 1. r.
OBČINA KOČEVJE
281.
Na podlagi 24. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS št. 16/67) in 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena na območju občine Kočevje
1. člen
Odlok o komunalnih -delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena na območju občine Kočevje (objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu, št. 32/67 in
14/70) se spremeni in dopolni, in sicer:
1. V 2. odstavku 2. člena se besede „Vodna skupnost Kočevje-Rib-nica“ nadomestijo s „Hydrovod Kočevje—Ribnica14, besede „Pogrebni zavod Kočevje11 pa se črtajo.
Za 2. odstavkom istega člena se doda nov tretji odstavek z besedilom:
„Pogrebno dejavnost ter urejanje in vzdrževanje pokopališč opravljajo neposredno krajevne skupnosti".
Sedanja tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.
2. V 2. točki 6. člena se besede „Vodna skupnost Kočevje-Rib-nica“ nadomestijo s „Hydrovod Ko-čevje-Ribnica“.
V	3. točki istega člena se besedilo prvega odstavka spremeni, tako da se glasi:
„O določitvi vrstnega reda omejitve ostalih komunalnih storitev odloča v konkretnih okoliščinah svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve.“
3. V 15. členu se besede „Vodna skupnost Kočevje-Ribnica44 nadomestijo s „Hydrovod Kočevje-Rib-nica“.
____________________________________
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 352-6/67-3/3
Datum: 26. septembra 1972
Predsednik občinske skupščine Kočevje: MIRO HEGLER, L r.
282.
Na podlagi 1., 2. in 15. člena zakona o pokopališčih (Uradni list SRS, št. 49/55 in 14/65), 23. člena pravilnika o izvrševanju zakona o pokopališčih (Uradni list SRS, št. 26/56 in 14/65), 3. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26/65, 57/65, 15/67 in 29/71) in 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. septembra 1972 sprejela
ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o pokopališkem redu za novo pokopališče v Kočevju
1. člen
Odlok o pokopališkem redu za novo pokopališče v Kočevju (objavljen v Uradnem vestniku Dolenjske, št. 24/66) se spremehi, in sicer:
1. Besedilo 4. odstavka 1. člena se spremeni, tako da se glasi: „Pokopališče upravlja krajevna skupnost Kočevje-mesto (v nadaljnjem besedilu: krajevna skupnost).
2. Besedilo 4. člena se spremeni, tako da se glasi:
„Krajevna skupnost upravlja pokopališče v skladu s svojim statutom, usklajenim s predpisi, ki urejajo komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena ter v skladu s tem odlokom."
3. V 6. členu se besede „ustanovitelj pogrebnega zavoda“ nadomestijo s „krajevna skupnost14.
4. Besedilo 32. člena se črta v celoti.
5. Besedilo 34. člena se spremeni, tako da se glasi:
„Pristojbino oziroma odškodnino za grobove določi svet krajevne skupnosti v soglasju s svetom za gospodarstvo občinske skupščine Kočevje.	i
Pristojbine za posamezne zvrsti grobov morajo biti objavljene na vidnem mestu v upravnem prostoru pokopališča.14
6. Za 37. členom sledi nov 37. a člen, ki se glasi:
„Pokopi umrlih se opravijo po ustaljenih običajih. Podrobnejša navodila o pogrebnem ceremonialu izda svet za splošne in notranje zadeve občinske skupščine Kočevje.44
7. V vsem preostalem besedilu odloka se besedi „pogrebni zavod44 nadomestita s „krajevna skupnost44.
2. člen
Ta odlok velja osmi dan.po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
številka: 352-10/66-3/1
Datum: 26. september 1972
Predsednik občinske skupščine Kočevje: MIRO HEGLER, 1. r.
 ____________________
283.
Na podlagi 1., 2. in 15. člena zakona o pokopališčih (Uradni list SRS, št. 49/55 in 14/65), 23. člena pravilnika o izvrševanju zakona o pokopališčih .(Uradni list SRS, št. 26/56 in 14/65), 3. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 26/65, 57/65, 15/67 in 29/71) in 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. septembra 1972 sprejela
ODLOK o dopolnitvi odloka o pokopališkem redu v občini Kočevje
1. člen
Odlok o pokopališkem redu v občini Kočevje (objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 11/71) se dopolni, tako da se za 10. členom vstavi nov 10. a člen, ki se glasi:
„Pokopi umrlih se opravijo po ustaljenih običajih. Podrobnejša navodila o pogrebnem ceremonialu izda'svet za splošne in notranje zadeve občinske skupščine Kočevje.44
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
številka: 352-5/70-3/3
Datum: 26. septembra 1972
Predsednik občinske skupščine Kočevje:
MIRO HEGLER, 1. r.
284.
Na podlagi 30. člena zakona o javnih cestah (Uradni Ust SRS, št, 51/71), 1. in 20. člena zakona o ko-munalnin delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67) ter 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o oprostitvi pristojbin za spe-, cialna motoma vozila komunalnih delovnih organizacij posebnega družbenega pomena
1. člen
Komunalne delovne organizacije posebnega družbenega pomena oziroma posebne delovne enote in gasilske organizacije so oproščene pristojbin za specialna motorna vozila in vozila za prevoz potnikovv mestnem potniškem prometu.
2. člen
O upravičenosti oprostitve za posamezni primer se izda odločba. Odločbo izda oddelek za gospodarstvo in finance občinske skupščine Kočevje.
3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
 I____________________________________
Številka: 420-7/72-3/1 Datum: 26. septembra 1972
Predsednik občinske skupščine Kočevje: MIRO HEGLER, 1.r.
285.
Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72) ter 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. septembra 1972 sprejela
ODLOK o davku na promet nepremičnin
1. člen
V občini Kočevje se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po davčnih stopnjah, ki so predpisane s tem odlokom.
2. člen
Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča, oziroma uporabne površine gradbenega objekta in so različne za kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča in za gradbene objekte, ki so naslednje:
ga zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. septembra 1972^spre-jela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna obine Kočevje za leto 1971
1. člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Kočevje za leto 1971, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Kočevje.
2. člen
I. Zaključni račun proračuna občine izkazuje:
dohodke	8,083.387,57	din
izdatke	7,852.704,59	din
presežek dohodkov nad	izdatki	230.682,98	din
II. Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje:
dohodke	501.297,71	din
izdatke	-
presežek dohodkov nad	izdatki	501.297,71	din
Če znaša prometna vrednost kvadratnega metra dinaijev a) za kmetijska zemljišča:
znaša davek
	do 1		5%
nad 1	do 2	0,05 din	+ 7%
nad 2	do 3	0,12 din	+ 9%
nad 3	do 4	0,21 din	+ 12%
nad 4	do 6	0,33 din	+ 15 %
nad 6	do 8	0,63 din	+ 18 <7Č
nad 8		0,99 din	+ 22%
b) za stavbna	zemljišča:		
		znaša davek	
	do 10		•10%
nad 10	do 15	1 din	+ 15%
nad 15	do 20	1,75 din + 20 %	
nad 20	do 25	2,75 din + 25 %	
nad 25	do 30	4,00 din + 30 %	
nad 30	do 40	5,50 din + 40 %	
nad 40	do 50 •	9,50 din + 50 %	
nad 50	do 60	14,50 din + 60 %	
-		20,50 din + 70%	
c) za gradbene objekte:			
		znaša davek	
	do 1000		14%
nad 1000	do 1500	140 din	+ 16 %
nad 1500	do 2000	220 din	+ 18%
nad 2000	do 2500	310 din	+ 20%
nad 2500	do 3000	410 din	+ 22%
nad 3000	do 3500	520 din	+ 24%
nad 3500	do 4000	640 din	+ 26%
nad 4000	do 4500	770 din	+ 28%
nad 4500		910 din	+ 30%
	3. člen		davku
od presežka nad 1 din od presežka nad 2 din od presežka nad 3 din od presežka nad 4 din od presežka nad 6 din od presežka nad 8 din
od presežka nad od presežka nad od presežka nad od presežka nad od presežka nad od presežka nad od presežka nad od presežka nad
10 din 15 din 20 din 25 din 30 din 40 din 50 din 60 din
od presežka od presežka od presežka od presežka od presežka od presežka od presežka od presežka
nad 1000 din nad 1500 din nad 2000 din nad 2500 din nad 3000 din nad 3500 din nad 4000 din nad 4500 din
Poleg oprostitev po 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin se davek na promet nepremičnin ne plačuje, če proda družbena organizacija, občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko zemljišče občanu, ki se z osebnim delom ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in je zdravstveno zavarovan kot zavarovanec -kmet.
Davek na promet nepremičnin $e tudi ne plačuje, če občani, ki se z osebnim delom ukvaijajo s kmetijsko dejavnostjo in so zdravstveno zavarovani kot zavarovanci -kmetje, menjajo kmetijska zemljišča ali gozdna zemljišča z namenom združevanja kmetijskih zemljišč.
Če bo tako zemljišče prej kot v 5 letih prodano za nekmetijske namene, plača prodajalec tudi davek, ki je bil oproščen po prejšnjih odstavkih tega člena.
4. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prometnem
območju občine Kočevje (Uradni vestnik Dolenjske, št. 16/65).
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem kstu, uporablja pa se od 1. julija 1972 dalje.
Številka: 421-11/72-4/1
Datum: 26. septembra 1972
Predsednik občinske skupščine Kočevje:
MIRO HECLER, 1. r.
286.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67, 40/68 in 43/70) ter 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji obči iske-
3. člen
Presežek dohodkov nad izdatki zaključnega računa proračuna občine Kočevje za leto 1971 v znesku 230.682,98 din se porabi za poravnavo zapadlih obveznosti (Uradni list SFRJ, št. 50/71).
4. člen
Presežek dohodkov nad izdatki rezervnega sklada občine Kočevje v znesku 501.297,71 dinarjev se prenese kot dohodek tega sklada za leto 1972.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 400-18/72-3/7 Datum: 26. septembra 1972
Predsednik občinske skupščine Kočevje: MIRO HEGLER, 1. r.
287.
Na podlagi 12. člena zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SRS, št. 4/67), 1. člena odloka o določitvi pristojnosti svetov in upravnih organov občinske skupščine Kočevje za opravljanje zadev, ki so določene z zveznimi in republiškimi predpisi kot pristojnosti občinske skupščine (Skupščinski Dolenjski list št. 11/71) in 130. člena statuta občine Kočevje, izdaja svet za gospodarstvo občinske skupščine Kočevje po sklepu, sprejetem na seji dne 20. septembra 1972
ODREDBO o določitvi pavšalne odškodnine za osemenitev krav in telic na območju občine Kočevje
I.
Odškodnina za prvo osemenitev (naravno ali umetno) krav in telic znaša 60,00 din.
II.
Z uveljavitvijo te odredbe preneha veljati odredba o določitvi pavšalne odškodnine za osemenitev krav in telic na območju občine Ko-
čevje (Skupščinski Dolenjski list št. 15/72).
III.
Ta odredba prične veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 320-15/72-3/1 Datum: 20. septembra 1972
PREDSEDNIK občinske skupščine Kočevje MIRO HEGLER, 1. r.
PREDSEDNIK sveta za gospodarstvo občinske skupščine Kočevje: RUDI GRUDEN, 1. r.
288.
Na podlagi 3. točke odloka o maksimiranju cen za vse proizvode in storitve (Uradni list SFRJ, št. 31/72), IV. točke odloka o natančnejših merilih, kriterijih in pogojih za oblikovanje cen komunalnih storitev (Uradni list SRS, št. 30/72), 1. člena odloka o določitvi pristojnosti svetov in upravnih organov občinske skupščine Kočevje za opravljanje zadev, ki so določene z zveznimi in republiškimi predpisi kot pristojnosti občinske skupščine (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/71) in 130. člena statuta občine Kočevje, je svet za gospodarstvo občinske skupščine Kočevje na seji dne 13. septembra 1972 sprejel
ODREDBO
o oblikovanju cen komunalnih storitev
1. člen
Ob upoštevanju višjih stroškov poslovanja ter potreb po hittejšem razvoju komunalnega gospodarstva, se cene komunalnih storitev na območju občine Kočevje v okviru poprečja, ki ga dovoljuje odlok o natančnejših merilih, kriterijih in pogojih za oblikovanje cen komunalnih storitev, oblikujejo do naslednje višine:
DOLENJSKI LIST - Št. 43 (1178) - 26. oktobra 1972 STRAN 18
DOLENJSKI LIST - Št. 43 (1178) - 26. oktobra 1972 STRAN 18
potrošnik 1. hišni svet, gospodinjstva in šolstvo	cena/m 3
- vodomer 2. zavodi, gostinstvo	1,20 din
— vodomer	1,40 din
— pavšal 3. industrija	2,10 din
- vodomer	1,75 din
- pavšal	2,10 din
4. široka potrošnja - pavšal	
— osebe	3,00 din
- kopalnice	3,00 din
- živina mala	0,70 din
- živina velika	1,20 din
Od cene vode se 0,25 din izloči za razširjeno reprodukcijo.	
Cena za uporabo kanalizacije:	-
Cena za uporabo kanalizacije se oblikuje v skladu z odlokom o upravi,	
uporabi in vzdrževanju kanalizacije, t. j. 25 % od skupnega zneska vodarine.	
III. Cenama odvoz smeti:	
- od m2 stanovanjske površine	0,12 din
- od m 2 poslovne površine	- 0,18 din
IV. Tarifa v mestnem potniškem prometu:	
proge	cena
Kočevje-Klinja vas	1,80 din
Kočevje-Polom	2,80 din
Kočevje-Žejjne	1,40 din
Kočevje-Salka vas 53	1,10 din
Kočevje-Salka vas 97	1,10 din
Kočevje-Livold	1,20 din
Kočevje--Mozelj	2,40 din
Kočevje-Stari log	2,80 din
Kočevje-Onek	2,40 din
Kočevje-ZD, LIK	0,80 din
Kočevje-Rudnik	1,00 din
Za mesečne vozovnice se določi popust v višini 15 % in za otroke starosti do 10 let popust v višini 50 %.	
V. Cene pogrebnih storitev:	
storitev	cena
- najemnina samskega groba	180,00 din
- Najemnina družinskega groba	350,00 din
- pogreb {izkop, vežica, spremstvo)	600,00 din
- prevoz (med 6. in 18. uro)	120,00 din
- prevoz (med 18. in 6. uro)	180,00 din
- krsta (najnižja cpna)	580,00 din
- infekcijski dodatek	150,00 din
- delikatno delo pri nesrečah	200,00 din
- pomoč in priprava obdukcije	70,00 din
- čiščenje obdukcijske sobe	20,00 din
— uporaba mikrofona	20,00 din
- uporaba glasbe (mag. trak)	50,00 din
VI. Cena za oskrbo s toplotno energijo:	
Koristniki - za ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov	cena
za uporabljenih 1000 Kcal	0,2460 din
VII. skladiščenje blaga:	
- mai\jše kosovno blago (gajbe)	0,50 din
— vreče in blago v podobni embalaži	1,00 din
- večja embalaža (koši, ipd.)	2,00 din
- razsuto blago 5 % od vrednosti skladiščenega blaga	
2. Prodajne mize:	
- cela	10,00 din
- polovica ,	5,00 din
289.
Na podlagi 3. člena zakona o pokopališčih (Uradni list SRS, štev. 49/55 in 14/65) in 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. septembra 1972 sprejela
SPREMEMBO ODLOČBE o ustanovitvi pokopališča v Kočevju
I.
Odločba o ustanovitvi pokopališča v Kočevju (objavljena v Uradnem vestniku Dolenjske, št. 24/66) se spremeni, in sicer:
Besedilo II. točke odločbe se spremeni tako, da se glasi:
„S pokopališčem bo upravljala Krajevna skupnost Kočevje-mesto“.
II.
Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 352-10/66-3/1 Datum: 26. septembra 1972
Predsednik občinske skupščine Kočevje: Miro Hegler, 1. r.
290.
Na podlagi 16. člena temeljnega zakona o zavodih (Uradni list SFRJ, št. 15/65, 50/68 in 55/69) in I. člena odloka o določitvi pristojnosti svetov in upravnih organov občinske skupščine Kočevje za opravljanje zadev, ki so določene z zveznimi in republiškimi predpisi kot pristojnosti občinske skupščine (Skupščinski Dolenjski list, štev. 11/71) je svet za gospodarstvo občinske skupščine Kočevje na seji dne 13. septembra 1972 sprejel
SKLEP O POTRDITVI STATUTA
I.
Potrdi se statut Vzgojno varstvenega zavoda Kočevje.
II.
Ta sklep velja od dneva sprejema. Številka: 011-16/70-3/3 Datum: 13. septembra 1972
Predsednik sveta za gospodarstvo: Rudi Gruden, 1. r.
OBČINA METLIKA
291.
Na podlagi 1. in 10. člena Zakona o davku na promet nepremičnin (Ur. list SRS, št. 27/72) in 119. člena statuta občine Metlika, je Občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. septembra 1972, sprejela
ODLOK o davku na promet nepremičnin
1. člen
Na promet nepremičnin v občini Metlika se plačuje prometni davek.
Davek na promet nepremičnin (v nadaljnjem besedilu prometni davek) se plačuje po določbah zakona o davku na promet nepremičnin in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter po določbah tega odloka.
2. člen
Poleg primerov iz 4. člena zakona o davku na promet nepremičnin, se davek na promet nepremičnin ne plača:
a)	za kmetijska zemljišča:
- če se lastninska pravica na nepremičninah prenese v družbeno lastnino, da se s tem pridobijo pravice do družbene pomoči;
- če proda družbena organizacija, občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko zemljišče občanu, ki mu je kmetijstvo osnovni poklic, s pogojem, da bo kupljeno zemljišče še nadalje služilo kmetijski proizvodnji;
- če občani, ki se z osebr * delom ukvarjajo s kmetijsko d' nostjo, menjajo zemljišča 7 menom združevanja svojih zer
3. člen
Če je občinski davčni organ mrti-, nja, da je dogovorjena prodajna cona nepremičnine nižja od prometne vrednosti, ugotovi prometno vrednost posebna strokovna komisija, ki jo imefiuje svet občinske skupščine, pristojen za finance.
4. člen
Stopnje prometnega davka od nepremičnin se določajo na podlagi prometne vrednosti kvadratnega metra zemljišča oziroma uporabne površine gradbenega objekta.
Stopnje so progresivne in se določajo po sistemu stopničaste progresije ter so različne za kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča in gradbene objekte in sicer:
2.	člen
Odredba prične veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Cene po tej odredbi se uporabljajo takoj po uveljavitvi te odredbe, razen cene vode, ki se uporabljajo od prvega naslednjega odčitka od dneva uveljavitve te odredbe.
Številka: 38-15/72-3/3
Datum: 13. 9. 1972
Predsednik sveta za gospodarstvo: Rudi Gruden, 1. r.
		do	1,00	\	+ 6 %	znaša davek	
nad	1,00	do	2,00	0,06 din	+ 8%	od presežka nad	1,00 din
nad	2,00	do	3.00	0,14 din	+ 10%	od presežka nad	2,00 din
nad	3,00	do	4.00	0,24 din	+ 12%	od presežka nad	3,00 din
nad	4,00	do	5,00	0,36 din	+ 14 %	od presežka nad	4,00 din
nad	5,00	do	6,00	0,50 din	+ 17 %	od presežka nad	5,00 din
nad	6,00	do	8,00	0,67 din	+ 22%	od presežka nad	6,00 din
nad	8,00	do 10,00		1,11 din	+ 28%	od presežka nad	8,00 din
nad 10,00		do 12,00		1,67 din	+ 35 %	od presežka nad 10,00 din	
nad 12,00		do 15,00		2,37 din	+ 42%	od presežka nad 12,00 din	
nad 15,00				3,63 din	+ 50%	od presežka nad 15,00 din	
b) za stavbna zemljišča:							
		do	5,00		+	8	%
nad	5,00	do	8,00	0,40 din	+	10	%
nad	8,00	do	10,00	0,70 din	+	14	%
nad	10,00	do	12.00	0,98 din	+	18	%
nad	12,00	do	14.00	1,34 din	+	22	%
nad	14,00	do	16,00	1,78 din	+	26	%
nad	16,00	do	18,00	2,30 din	+	30	%
nad	18,00	do	20,00	2,90 din	+	35	%
nad	20,00	do	25,00	3,60 din	+	42	%
nad	25.00	do	30,00	5,70 din	+	50	%
nad	30,00	do	40,00	8,20 din	+	60	%
nad	40,00			14,20 din	+	70	%
c) za gradbene objekte							
		do	500		+	10	%
nad	500	do	1,000	50 din	+	14	%
nad	1,000	do	1,500	120 din	+	18	%
nad	1,500	do	2.000	210 din	+	22	%
nad	2,000	do	3,000	320 din	+	26	%
nad	3,00	do	4,00	580 din	+	30	%
nad	4,000			880 din	+	35	%
od presežka od presežka od presežka od presežka od presežka od presežka od presežka od presežka od presežka od presežka od presežka
znaša davek nad 5,00 din nad 8,00 din nad 10,00 din nad 12,00 din nad 14,00 din nad 16,00 din nad 18,00 din nad 20,00 din nad 25,00 din nad 30,00 din nad 40,00 dih
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. julija 1972.
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Skupščinski Dolenjski list, št. 3/1971).
Številka. 421-3/72
Datum: 29. 9. 1972
Predsednik občinske skupščine Metlika: Ivan Žele, 1. r.
OBČINA NOVO MESTO
292.
Na podlagi 11. in 12. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Ur. 1. SRS, \št. 42/66 in št. 20/71) ter 14. in 15. člena odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 10/68)
RAZPISUJE Podjetje Dominvest Novo mesto po sklepu komisije za oddajo stavbnega zemljišča pri svetu za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Občinske skupščine Novo mesto z dne 17. oktobra 1972
JAVNI NATEČAJ za oddajo urejenega stavbnega zemljišča za gradnjo poslovno-stanovanjske stavbe v Šentjerneju na delih parcel št. 63/2, 64/1, 77/2, 63/1 k. o. Šentjernej, ki tvorijo eno stavbno zemljišče v skupni površini 1658 kv. metrov.
Pogoji natečaja:
1. odškodnina za stavbno zemljišče znaša 43.289 din;
2. izklicna cena stroškov komunalne ureditve znaša 794.300 din in predstavlja:
- odkup in odstranitev Majzelje-vega objekta;
- porušitev objekta bivše pekarije in preselitev stjank;
T
znaša davek od presežka nad 500 din od presežka nad 1,000 din od presežka nad 1,500 din od presežka nad 2,000 din od presežka nad 3,000 din od presežka nad 4,000 din
- ureditev fasade na občinski in Kušljano.vi stavbi;
- zavarovanje spomenika"in prestavitev spominskega obeležja NOB;
- odstranitev betonske ograje in zasutje vodnjaka;
- izdelava lokacijske dokumentacije in variantnih rešitev zazidave;
- izvršitev geodetskih del;
- ureditev premoženjskopravnih razmerij;
- napeljava elektrike v kabelski izvedbi do objekta;
- asfaltiranje dostopa za objektom in platoja pred objektom;
- ureditev zunanje razsvetljave;
- hortikulturno ureditev okolice objekta;
- izdelavo projektov komunalnih naprav in opravljanje gradbeno tehničnega nadzora pri komunalni ureditvi;
- izvajanje investitorskih poslov pri komunalnem opremljanju;
3. stroški izdelave investicijsko tehnične dokumentacije glavnega projekta v znesku 155.000 din;
4. kreditiranje izgradnje skupnih prostorov v stavbi znaša najmanj 530.000 din;
5. odškodnino za zemljišče, stroške komunalne ureditve jun stroške izdelave glavnega projekta plača najugodnejši ponudnik v 8 dneh po pravnomočnosti odločbe o ugotovitvi najugodnejšega ponudnika;
6. pričetek gradnje je možen takoj, najkasneje pa mora najugodnejši ponudnik pričeti z gradnjo 1. decembra 1972 in jo dokončati do 25. novembra 1973;
7. varščina, ki jo mora položiti vsak ponudnik hkrati s ponudbo, znaša 10.000 din, katero mora ponudnik nakazati na račun št. 521-781/1 (Sredstva za pripravo in komunalno ureditev gradbenih zemljišč pri podjetju Dominvest Novo mesto). Izkazilo o vplačilu varščine mora biti ponudbi priloženo;
8. prometni davek od nepremičnin plača najugodnejši ponudnik;
9. predmet natečaja so stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča;
10. rok za dostavo ponudb je vključno 15. dan po uradni objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu;
11. odpiranje ponudb bo 19. dan
ob 7. uri po objavi v prostorih Podjetja Dominvest Novo mesto, kjer lahko prisostvujejo tudi vlagatelji ponudb.	f
12. Ponudbe morajo biti v zapečatenih ovojnicah ter označene z oznako „Javni natečaj". Ponudbe pošljite na naslov: Podjetje Dominvest Novo mesto.
13. Vsa dokumentacija in ostali pogoji natečaja so interesentom rta razpolago pri Podjetju Dominvest Novo mesto.
Podjetje Dominvest Novo mesto
293.
OBVESTILO
21. septembra 1972 smo v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 17 objavili pod tek. številko 266 Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju urbanističnega načrta Šmhrjeških Toplic. Po pomoti je bil isti odlok nato objavljen tudi v 18. številki Skupščinskega Dolenjskega lista, 5. oktobra 1972 pod tek. številko 274.
Na željo tajništva Občinske skupščine Novo mesto sporočamo, da velja objava prvega odloka z dne 21,. 9. 1972, drugi odlok pa ni veljaven.
UREDNIŠTVO
294.
Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občinske skupščine Novo mesto obvešča vse občane in delovne organizacije, da bosta v smislu 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, štev. 16/67 in 27/72),
/ .
javno razgrnjena
1. osnutek zazidalnega načrta Straža - nad pošto, in
2. osnutek zazidalnega načrta stanovanjsko poslovnega predela ob Cesti herojev v Novem mestu.
Osnutka bosta razgrnjena od dneva objave do vključno 30. dne po objavi v prostorih podjetja Dominvest Novo mesto, Prešernov trg 8, vsak dan od 7. do 14. ure, ob sredah pa od 7. do 16. ure.
Rok za pripombe je 30 dni od dneva objave.
Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve pri ObS Novo mesto
OBČINA TREBNJE
295.
Na podlagi 4. člena Zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72) in 72. člena Statuta občine Trebnje je skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. septembra 1972 sprejela
ODLOK o ustanovitvi sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem go-spodarstvu občine TREBNJE
1. člen
Z namenom, da se zagotovi reševanje stanovanjskih problemov in delno nadomestitev stanarine za določene občane, se ustanovi samoupravni sklad.
Ime sklada je: Sklad za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Trebnje (v nadaljnjem besedilu: solidarnostni stanovanjski sklad).
2. člen
Solidarnostni stanovanjski sklad je pravna oseba. Za obveznosti solidarnostnega stanovanjskega sklada odgovarja solidarnostni stanovanjski sklad z vsemi svojimi sredstvi.
3. člen
Solidarnostni stanovanjski sklad ima svoj statut.
Statut solidarnostnega stanovanjskega sklada podrobneje ureja zlasti sledeče:
- določa delovno področje organov upravljanja in komisij,
- določa način uveljavljanja družbene pomoči iz sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada,
- določa način sprejeijianja letnega finančnega programa, zaključnega računa in poročila o poslovanju solidarnostnega stanovanjskega sklada,
- določa način sprejemanja programa za dajanje družbene pomoči iz sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada,
- določa način obveščanja javnosti o delu organov upravljanja in o poslovanju sklada,
- ureja druga vprašanja, ki imajo pomen za poslovanje sklada.
Statut solidarnostnega stanovanjskega sklada sprejme upravni odbor najpozneje dva meseca po ustanovitvi, potrdi pa ga Skupščina občine Trebnje.
4. člen
Organ upravljanja solidarnostnega stanovanjskega sklada je upravni odbor.
Mandatna doba članov upravnega odbora solidarnostnega stanovanjskega sklada je 4 leta.
5. člen
Upravni odbor solidarnostnega stanovanjskega sklada šteje 15 članov.
Organizacije, ki zagotavljajo sredstva solidarnostnemu stanovanjskemu skladu, izvolijo na vsakih 300 zaposlenih po enega člana upravnega odbora.
Občinska skupščina imenuje v upravni odbor 3 člane.
Po enega člana upravnega odbora pa imenujejo še:
, - krajevne skupnosti,
- občinski odbor združenja ZB NOV,
- društva upokojencev.
Postopek in način izvolitve članov upravnega odbora določi statut solidarnostnega stanovanjskega sklada.
Upravni odbor solidarnostnega stanovanjskega sklada ima predsednika in namestnika predsednika. 7
6. člen
Upravni odbor solidarnostnega
STRAN 17 " DOLENJSKI LIST - Št. 43 (1178) - 26. oktobra 1972
STRAN 16 ^ DOLENJSKI LIST - Št. 43 (1178) - 26. oktobra 1972
stanovanjskega sklada ima zlasti sledeče pristojnosti:
- sprejema statut in druge splošne akte solidarnostnega stanovanjskega slclada;
- sprejema v skladu z 8. členom zakona o programiranju in financiranju stanovanjske graditve srednjeročni program solidarnostnega stanovanjskega sklada,	.
- sprejema letni finančni program solidarnostnega stanovanjskega sklada in letno poročilo z zaključnim računom solidarnostnega stanovanjskega sklada,
- voli predsednika in namestnika predsednika upravnega odbora solidarnostnega stanovanjskega sklada,
- voli (varianta: imenuje) komisije upravnega odbora solidarnostnega stanovanjskega sklada,
- daje pripombe in predloge ter obravnava letno poročilo o realizaciji programa raziskav s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva,
- določa poslovne stroške za poslovanje solidarnostnega stanovanjskega sklada,
- sklepa o oročanju sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada pri poslovnih bankah,
- sklepa o vseh drugih zadevah iz pristojnosti solidarnostnega stanovanjskega sklada.
7. člen
Sredstva solidarnostnega stanovanjskega sklada so:
- obvezni prispevek ža družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki ga predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom;
- neporabljena sredstva, zbrana na podlagi zakona o prispevku za graditev stanovanj za udeležence NOB ter anuitete iz posojil, odobrenih iz sredstev tega prispevka;
- neporabljena sredstva na posebnem računu sredstev za subven-cioniranje stanarin;
- namenska sredstva družbenopolitičnih skupnosti;
- sredstva, ki jih za namene solidarnostnega stanovanjskega sklada prostovoljno vložijo organizacije, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter občani;
- krediti poslovnih bank na podlagi oročitve sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada; •
- drugi dohodki.
8. člen
Sredstva solidarnostnega stanovanjskega sklada se uporabljajo:
a) za gradnjo najemnih stanovanj v družbeni lastnini za določene občane;
b) za delno nadomestitev stanarin n jsilcem stanovanjske pravice;
c) 'a kredite za nakup ah gradnjo etažnih stanovanj ah družinskih hiš;
d) za premiranje namenskega varčevanja za stanovanja;
e) za raziskovalno delo v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu;
0	za kritje poslovnilrstroškov solidarnostnega stanovanjskega sklada.
9. člen
Merila za uporabo sredstev iz 8/b, 8/c in 8/d člena tega odloka predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom.
Pogoje za pridobitev in odplačilo posojil v smislu 8/a člena tega odloka predpiše solidarnostni stanovanjski sklad s svojim splošnim aktom.
10. člen
Obseg posamezne oblike družbene pomoči določi solidarnostni stanovanjski sklad s srednjeročnim programom in z vsakoletnim finančnim programom.
Finančni program sprejema upravni odbor solidarnostnega stanovanjskega sklada za vsako poslovno leto, srednjeročni program pa v skladu s srednjeročnim programom razvoja stanovanjskega gospodarstva občine Trebnje.
K finančnemu programu solidarnostnega stanovanjskega sklada in k srednjeročnemu programu daje soglasje skupščina občine Trebnje.
11. člen
Zaključni račun in letno poročilo solidarnostnega stanovanjskega sklada sprejme upravni odbor in ga predloži v potrditev skupščini občine Trebnje.
Zaključni račun in letno poročilo solidarnostnega stanovanjskega sklada predloži upravni odbor solidarnostnega stanovanjskega sklada vsem, ki vplačujejo sredstva za družbeno pomoč v solidarnostni stanovanjski sklad in rezultate poslovanja javno razglasi.
12. člen
Administrativna, finančna ter upravna in strokovno-tehnična opravila opravljajo za solidarnostni stanovanjski sklad ustrezne strokovne in upravne službe uprave občine Trebnje.
13. člen
Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta sklada je predsednik upravnega odbora solidarnostnega stanovanjskega sklada, oziroma oseba, ki jo za to pooblasti upravni odbor.
Računodajalec solidarnostnega stanovanjskega sklada je računovodstvo uprave občinske skupščine Trebnje.
14. člen
Dokler se ne konstituira UO sklada v smislu določil 5. člena tega odloka, se imenuje začasni upravni odbor sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
V	«ačasni upravni odbor sklada imenujejo:
■ - Občinska skupščina — 3 člane, po enega člana pa:
1. Tovarna rastlinskih specialitet „Dana“ Mirna,
2. INKOT - Industrija klimo-odzračevalnih naprav Trebnje,
3. TRIMO - trebanjska industrija montažnih objektov Trebnje,
4. Kmetijska zadruga Trebnje,
5. TRELES - mizarsko podjelje Trebnje,
6. Stanovanjske? podjetje Trebnje,
7. Kazensko poboljševalni dom Dob,
8. IMV Novo mesto - tovarna gospodinjske opreme Mirna,
9. Osnovna šola Mokronog,
10. Krajevna skupnost Šentrupert,
11. Občinski odbor zveze združenj borcev NOV in
12. Društvo upokojencev Trebnje.
V organizacijah združenega dela imenujejo člane začasnega UO samoupravni organi, v ostalih organizacijah pa izvršilni organi.
Organizacije so dolžne občinski skupščini najpozneje do 30. oktobra 1972 dostaviti pismene sklepe o imenovanju članov začasnega UO sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
Mandatna doba začasnega UO sklada traja največ eno leto.
Prvo sejo začasnega upravnega odbora sklada skliče predsednik sveta za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve. Na tej seji izvolijo predsednika in namestnika predsednika začasnega upravnega odbora.
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 402-020/72-1
Datum: 28. septembra 1972
Predsednik občinske skupščine: CIRIL PEVEC, 1. r.
OBČINA RIBNICA 296.
Na podlagi 5., 15. in 43. člena temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 14/65, 29/65,	33/65,	57/65, 52/66,
31/67,	54/67,	20/68,	30/68,
40/68, 11/69, 56/69, 33/72) ter 140. člena statuta občine Ribnica, je občinska skupščina Ribnica na seji občin^cega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17. oktobra 1972 sprejela
ODLOK
0 spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku od prometa blaga na drobno in od plačil za storitve
1.	člen
V odloku o občinskem prometnem davku v občini Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 5/71 in 7/72) se spremeni tarifna številka
1 ter 2. in 3. člen tako, da se glasi:
,,Od prometa blaga z alkoholnimi
pijačami, doseženega s prodajo na drobno, se plačuje občinski prometni davek od litra proizvoda in znaša:
a) od piva - 1,00 din
b) od umetnega žganja:
- z močjo do 25 vol. % alkohola
-	5,50 din
- z močjo nad 25 vol. % alkohola - 5,50 din
c) od specialnih vin (desertnih, likerskih in aromatiziranih ter desertnih pijač), če znaša nabavna cena za 1 liter:
- do 7,00 din - 3,50 din
- nad 7,00 din do 10,00 din -
4,00	din
- nad 10,00 din - 5,50 din
č) od likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za liter:
- do 12,00 din - 5,00 din
- od 12,00 do 17,00 din - 6,00 din
- nad 17,00 din - 10,00 din
d) od naravnega in penečega se vina - 1,40 din
e) od naravnega žganja - 5,00 din
Samostojni zasebni gostinci obračunavajo in plačujejo občinski davek od prometa na maloprodajo alkoholnih pijač po nabavljenih količinah.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa sd od 1. novembra 1972.
Številka: 421-2-72-01
Ribnica, dne 17. 10. 1972
Predsednik občinske skupščine Ribnica: BOGO ABRAHAMSBERT, 1. r.
297.
Na podlagi 3. točke odloka o maksimiranju cen za vse proizvode in storitve (Ur. Ust SFRJ, št. 31/72), IV. točke odloka o natančnejših merilih, kriterijih in pogojih za oblikovanje cen komunalnih storitev (Ur. list SRS, št. 30/72) in 140. člena Statuta občine Ribnica je občinska skupščina Ribnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17. oktobra 1972 sprejela
ODLOK o oblikovanju cen komunalnih storitev.	^
1.	člen
Ob upoštevanju višjih stroškov poslovanja ter potreb po hitrejšem razvoju komunalnega gospodarstva se cene komunalnih storitev na območju občine Ribnica, v okviru poprečja, ki ga dovoljuje odlok o natančnejših merilih in kriterijih ter pogojih za oblikovanje cen komunalnih storitev, oblikujejo do naslednje višine:
Cena/m3
N-din
1,20
1,40
2,10
1,75
2,10
I. CENA VODE:
Potrošniki
1. gospodinjstva, šolstvo in hišni sveti -po vodomeru
2. zavodi, gostinstvo in ustanove po vodomeru pavšalno
3. industrija po vodomeru pavšalno
4. Široka potrošnja pavšalno
od osebe	3,00
od kopalnice	3,00
od male živine	0,70
od velike živine	1,20
Od cene vode se 0,25 din izloči za razširjeno reprodukcijo.
II.	CENE ZA ODVOZ SMETI Gospodinjstvo po osebi	3,00
Od kv. m poslovne površine	1,00
2.	člen
Odlok prične veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 38-28/72-01 Datum: 17. 10. 1972
Predsednik občinske skupščine Ribnica: BOGO ABRAHAMSBERG, 1. r.
298.
Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin '(Uradni list SRS, št. 27/72) ter 140. člena statuta občine Ribnica, je občinska skupščina Ribnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17. oktobra 1972 sprejela
ODLOK o davku na promet nepremičnin
1.	člen
V	občini Ribnica se plačuje da-a) za kmetijska zemljišča
vek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po davčnih stopnjah, ki so predpisane s tem odlokom.
2.	člen
Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča, oziroma uporabne površine gradbenega objekta in so različne za kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča in za gradbene objekte, ki so naslednje:
če znaša prometna vrednost kvadratnega metra dinarjev
nad	do 1 2	din	%	znaša davek
1		0,05 +	5 7	od presežka nad 1
2	3	0,12 +	9	od presežka nad 2
3	4	0,21 +	12 1	od presežka nad 3
4	6	0,33 +	15	od presežka nad 4
' . 6	8	0,63 +	18	od presežka nad 6
1 b) za stavbna zemljišča:		0,99 +	22	od presežka nad 8
nad	do 10	din	% 10	znaša davek
10	15	1 +	15	od presežka nad 10
15	20	1,75 +	20	od presežka nad 15
20	25	‘ 2,75 +	25	od presežka nad 20
25	30	4,00 +	30	od presežka nad 25
30	40	5,50 +	40	od presežka nad 30
40	50	9,50 +	50	od presežka nad 40
50	60	14,50 +	60	od presežka nad 50
60 c) za gradbene objekte:		20,50 +	70	od presežka nad 60
nad	do 500	din	% 12	znaša davek
500	1.000	60 +	14	od presežka nad 500
1.000	1.500	140 +	16	od presežka nad 1.000
1.500	2.000	240 +	18	od presežka nad 1.500
2.000	2.500	330 +	•20	od presežka nad 2.000
2.500	3.000	430 +	22	od presežka nad 2.500
3.000	3.500	540 +	2.4	od presežka nad 3.000
3.500	4.000	660 +	26	od presežka nad 3.500
4.000	4.500	790 +	28	od presežka nad 4.000
4.500		930 +	30	od presežka nad 4.500
3. člen
Poleg oprostitev po 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin se davek na promet nepremičnin ne plačuje, če proda družbena organizacija, občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko zemljišče občanu, ki se z osebnim delom ukvaija s kmetijsko dejavnostjo inje zdravstveno zavarovan kot zavezanec - kmet.
Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so zdravstveno zavarovani kot zavarovanci - kmetje, menjajo kmetijska ali gozdna zemljišča z namenom združevanja kmetijskih zemljišč.
Ce bo tako zemljišče prej kot v 5 letih prodano za nekmetijske namene, plača prodajalec tudi davek, ki je bil oproščen po prejšnjem odstavku tega člena.
4. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prometnem davku nepremičnin in pravic na območju občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 18/65).
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenj-
skem listu, uporablja pa se od 1. julija 1972 dalje.
Številka: 421-12/72-04
Ribnica, dne 17. 10. 1972
Predsednik občinske skupščine Ribnica: BOGO ABRAHAMSBERG, 1. r.
299.
Na podlagi 2. odstavka 2. člena Zakona o razpolaganju občine z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS, št. 27/72) in 140. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/71) je Skupščina občine Ribnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17. oktobra 1972 sprejela
ODLOK o objektih, ki se štejejo za pomožne objekte in o merilih, po katerih se določi zemljišče, namenjeno za normalno rabo že zgrajenega objekta
A.	Objekti, ki se štejejo za pomožne objekte.
1.	člen
Pomožni objekti po tem odloku
so:
a)	Objekti na zemljiščih v državljanski lastnini:
-	garaže - provizoriji
- drvarnice
- senčne lesene ute
- hišice malih živali (čebelnjaki, golobnjaki, pasje ute itd.)
- na odprtem prostoru postavljeni masivngši pripomočki za telesno vzgojo, šport in rekreacijo
- kmetijski ali obrtni gospodarski objekti, ki se ne uporabljajo za opravljanje dovoljene dejavnosti ali se uporabljajo v druge namene
- drugi podobni objekti.'
b)	Objekti, zgrajeni na zemljišču družbene lastnine v uporabi organizacije združenega dela ali drugih' družbeno pravnih oseb, če niso nujno potrebni za opravljanje temeljne dejavnosti, ki je vpisana v register kot poslovni predmet organizacije, in objekti, zgrajeni izven zaključenega kompleksa oz. rezervata, predvidenega po urbanističnem dokumentu za perspektivni razvoj organizacije združenega dela ali druge družbene pravne osebe.
2. člen
Objekti iz prvega člena tega odloka se štejejo za pomožne objekte, čeprav so zgrajeni na zemljišču, kije izven zemljišča, določenega za normalno rabo objekta.
B.	Merila, po katerih se določi zemljišče, namenjeno za normalno uporabo že zgrajenega objekta.
3. člen
V	primerih, ko je objekt zgrajen na stavbni parceli, nastali z razparce-lacijo po ureditveno zazidalnem ali zazidalnem načrtu se šteje, daje celotna površina take parcele namenjena za normalno uporabo ria njej zgrajenega objekta.
4. člen
Ce po ureditveno zazidalnem načrtu zemljišče, potrebno za normalno rabo že zgrajenega objekta ni določeno ali pa je objekt zgrajen v območju, za katerega ni izdelan zazidalni načrt ali izdelava zazidalnega načrta ni predvidena, se objektu v državljanski lastnini določi zemljišče, potrebno za normalno rabo tako:
1. k enodružinski stanovanjski hiši pripada poleg zemljišča, ki ga pokriva stavba, še zemljišče v površini največ 600 kv. metrov.
2. K večstanovanjski stavbi pripada poleg zemljišča, ki ga pokriva stavba, še zemljišče, in sicer za prvo stanovanje 600 kv. metrov, za vsako nadaljnje stanovanje 300 kv. metrov.
3. K poslovno stanovanjski stavbi pripada glede na obeseg poslovne dejavnosti in predmet dela poleg zemljišča, ki je potrebno za normalno rabo objekta, še zemljišče v površini od 600 do največ 1800 kv. metrov.
4. Okrog obstoječih gospodarskih objektov pripada najmanj 3 metre, največ pa 15 metrov širok pas zemljišča, potrebnega za vzdrževanje stavbe. Širino določa višina objekta in namembnost objekta.
5. H kmečkemu gospodarstvu, ki se na novo ustanavlja zunaj strnjenega vaškega naselja, pripada poleg zemljišča, ki ga pokrivajo stavbe, še dvorišče in zemljišče v pasu širine 10 metrov okrog stavb, kjer posestne meje to dopuščajo.
6. K stanovanjski stavbi, zgrajeni na daljši parceli, ki je po kulturi kmetijsko zem^išče, pripada v posestnih mejah zemljišče v dolžino 35
metrov, računajoč od poti, pri kateri stavba stoji, če z zazidalnim načrtom ni določeno kaj drugega. Površina zemljišča, namenjenega za normalno rabo stavbe po tej točki, ne sme preseči 600 kv. metrov, sicer se dolžina takega zemljišča ustrezno zmanjša.
5. člen
Za normalno rabo že zgrajenega objekta se štejejo tudi zasebne poti, ki povezujejo objekt z javnimi potmi. Površina zasebnih poti se ne všteva v površino zemljišč po prejšnjem členu.
6. člen	\
Normalni rabi stavbe v družbeni
lastnini je namenjeno zemljišče:
— ki povezuje objekt s prometnimi objekti,
— ki je neposredno potrebno za opravljanje dejavnosti imetnika pravice uporabe objekta,
— ki je potrebno za vzdrževanje objekta samega,
— ki leži med uporabljenimi površinami in ne pride v poštev za stanovanjsko ali individualno gradnjo.
7. člen
Kadar po določitvi zemljišča, potrebnega za normalno rabo objekta, ostane del zemljišča, ki bi ostalo neizkoriščeno in zapuščeno in takega zemljišča zaradi majhne površine ni mogoče uporabiti gospodarno, se tudi tak delček zemljišča združi z zemljiščem, potrebnim za normalno rabo objekta.
8. člen
Obseg zemljišča, namenjenega za normalno rabo objekta, določa pri bodočih objektih zazidalni načrt oziroma odločba o lokacijskem dovoljenju, upoštevajoč določila tega odloka.
9. člen
Kadar je potrebno določiti zemljišče, potrebno za normalno rabo med dvema sosednima objektoma, se meja med zem^išči pripadajočimi k vsaki stavbi oziroma vsakemu objektu izračuna po enačbi: f:š-vl:v2, pri čemer je F - širina zemljišča, potrebnega za normalno rabo objekta, š - razdalja med objektoma, vi - višina nižjega in v2
-	višina višjega objekta. Z višino objekta se po tem odloku razume višina od tal do ostrešja.
10. člen
Za obstoječe objekte izdal odločbo o tem, katero zemljišče in v kolikšnem obsegu je namenjeno za normalno rabo objekta, občinski upravni organ, pristojen za urbanizem po predhodnem zaslišanju upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo.
11. člen
Če je po urbanističnih ali drugih normativih znano in določeno, koliko zemljišča pripada določenemu objektu glede na njegovo velikost ali dejavnost, ki se opravka v objektu, se uporabgo taki normativi.
12. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 351-15-72-05
Datum: 17. oktober 1972
Predsednik občinske skupščine Ribnica: BOGO ABRAHAMSBERG, 1. r.
DOLENJSKI LIST - Št. 43 (1178) - 26. oktobra 1972 * STRAN 15