Stroj za opravljanje dela TEMELJNfl PRVINA STROJNIH NfiPRIV Ljubisav Markovič (Nadaljevanje) tjporaba in tzpopolnjevanJe raznih strojev naglo povečujeta potrebo in pomen koviu v go-spodarstvu. To izzove ictenziv-nejši razvoj rudarstva. Prav ta-ko tudi iz-boljšanje načina pri-dobivanja železa. Namesto oglja začenjajo uporabljati za topitev železa koks. V 18. stoletju so lznašli tudi postopek, da s po-močjo koksa dobivajo ne samo lito, temveč tudi kovno železo. Industrijska revolucija se )e tako druga za drugo širila na vsa gospodarika podroeja. Ekonorm-ka Anglije je naglo sp.rem:nja!a svojo podobo. Tovarniški dim-niki in oblaki dima so začeli segati preko mest, ok*H se je pospešeno eentraliziralo prebi-valstvo. Anglija postane naj-važnejši svetovni proizvajalec in tcgovec. Močna tekstilna in-dustrija, nagel porast proizvod-nje premoga in železa, naglo po-večanje trgovske m vojne mor-narice, vojno trgovska središča v naJvažnejžih delih sveta in silno kolonialno cesarstvo — so napravili Anglijo za prvo dr-žavo na svetu, brez industrij-6kega tekmeca... in glavnega razsodnika » političnih in voj-nih dogajanjih 19. stoietja. Strojni velemdustriji, ki se je razvijala, so se morali prilago-ditt splošni pogoji družbenega proizvodnega procesa — pro-metna in transportna sredstva. Stara prometna sredsiva, čeprav nekoUko bo!j razvita v zvezi z manufakturno proizvodnjo in šiijenjem blagovnega prometa, niso več ustrezala. Morali so jih revolucionirati, poslaviti na jrto osnovo, kakor veleindustri-jo to ie na osnovo tehnike. »Tako *o se prometna in trans-portna sredstva, podedovaaa od inanufakturnega razdobja. na-glo spremenila v nevzdržne za-vore za veleindustrijo z nje.no mrzlično naglico v proizvodnji, z množico njenih izde.lkov, z njemm stalnim prestavljanjem velikih množin kapitala in de-lavcev -iz enega področja pro-izvodnje v drugo io z njenLmi novimi odnosi tia svetovnem tr-žišču. Zato je bi! poleg popol-nega prevrata v graditvi jadr-nic promet in transport postop-no prilagojen proizvodnemu na-činu veleindustrije s sistemom rečnih parnikov, železnic, oce-anskih parnikov in telegramov.c (Kapital I, str. 308). Parni stroj Je kot univerzalni motor naglo našel svojo upora-bo v prometu. Ze 1. 1807 je Fulton zgradLI po brezuspešnih poskusih v Evropi svoj prvi parnik v ZDA. Okoli leta 1827 je prvi parnik »Savanai pre-plul Atlantik. Res si je še ved-no pomagal z jadri, vendar je otitno manifestiral glede brzi-ne svojo prednost pred stariml jadrnieami. Svojo pot je prešel v 26 dneh. to je v skoraj dva-krat krajšem času, kakor je bilo mogoče lo napraviti dotlej z Ja-drnicami. Gospodarske potrebe so silile k poskusom, kako bi uporabili parno siJo za prenos blaga in ljudi tudi na kopnem. Tu pa je stvar v začetku šla n«koliko teže. Zaradi slabih poti prvi po- Tečaj politične ekonomije strojev, lahko posamemi odd&l-ki, kii sestoje iz enaloiih strojev za opravljanje dela. Toda tu je , ¦ ' »enostavna kooperac.ja* samo skusi s parnimi stroji, ki so vle- iavca v manufakturi in obrtni- lagojev^njem in vodenjem re- maihen delčetk v skupnem tolai kli. niso imeli večjih možnosti. ka Izven nJe, dokler je torej zilnega orodja, instrumentov za p'rOiKVOdnj« Le-ta pa je orga- Sele ko so poskuaili z železm-mi "tračnicami, ki so jih že po- bil odvisen od razvitosti mišic, rezanje itd. v skladu z materia-ostnae pogleda in virtuoznosti niziran po načeln delitve dela tom. ki ga obdeluje, na primor med strojj Jn skupinaral gtrojev, znali, saj so jiti uporabijali po roke, s kaleio so vodili svoje v sk!adu z železom. Tako j« bilo ne giedg na to, ali so v posa- rudniklh, se je Z3deva hitreje majhno orodje.« (Kapital, str. mogoče. da se geometrijske ob- rr,eznil oddelikih enaki ali raz- premaknila napre] Leta 1804 je 306—307). Veleindostrija, ki se like posameznih strojnih delov n^teri stroii Tovarna je tu kot Trevithik kflnstruiral prvo loko- je razvijaia. si je šele morala izdeluJejo s takšno lahkoto. toč- ce\ota sestavijena kooperaoija, motivo, ki je prepeljala na že- ustvariti za sebe tehnično pod- nostjo in brzino, kakrJne ni bi- ^, je sustem strojev. Posamezni lezni prog; 10 tcm blaga z brzi- lago. ki ji je ustrezala. Morala io mogoče doseči niti z roko si.roji al:. skupine strojev oprav- no 8 km na uro. Revolucija na je začeti na strojni nacin izde- najbolj izkušenaga na lovat: svoje najkaraklerističnej- (Kapital I, str. 309). Po še orodje — stroj. To Je dosegla tem področiu pa je vezana ime Georgesa Stephensona. večlfrtnem trudu je dosegei ye- v prvih desetletjih 19. stoletja. lik uspeh. Leta 1825 je njegova Sele, ko je uspela izdelovati lokomoliva vlekla vlak z brzi- stroje s pomoejo slrojev. no 19 km na uro na novozgrajs- ko je zagospodarila nad svojlm ni progi med Darlingtonom in osnovnim tehnienim elemen- Stocktonom, ki je dolga 40 km. tom. se je veleindustrija čvrsto Najpomembnejši uspeh ni tičal po-stavila na obe nogi. delavca.« ljajo samo delne »peracije v proizvodnem procesu. Sedaj so le-ti »delni delavec«. Niiti edeti od strojev ali sk.u.pina njuh ne nud: končnega izdelka, temveč samo opravlja delno delo pri njem. Proizvod postane kpnčni todeleik šele tedaj, ko gre Velika strojna industrija je odvrgla tako s sebe še zadnji šeie SV0J manufakturni povoj. Sedaj lahko z orjaškirni koraki hiti po široki cesti strojnega izdelo-vanja strojev. Tako se tudi do- , , ,-j,., 2e v drugi polovici 19. ^P^^rgano vrslo razlcmh za- skozi gaja. povestnih procesov, ko se je tol.ko v brzini njegove lokomo- En p-ogoj zato je že obstajal. stoletja dozu-Ua svetovno — ka- >dvrgel deiovanju vi^te atrojev tive, kolikor v tem, da je pre- To je bil parni stroi. pogonska pitalistično — gospodarstvo teh- za opravijanje dela, tei so med vlekla 30 vagonov s 50 tor.ami siia, k1 je mogla napreč; veli- nično ekonomski napredek. ka- sfcboj različni se pa tudd vza-blaga in 450 potniki. Nekaj '.et ko m&i. Toda za izdelovanje kršnega nekaj prej ni bilo mo- ]emn0 dopolnjujejo. kasneje je Stephenson konstru- strojev s pomočjo strojev j€ 8°« nlti slutiti. Nlzajo se novi Ker gre tu za prin0,ip detotve iral lokomotivo »Rocket«, k: je bilo potrebno ustvariti še eno Izumi — Bessemerjeva, Marti- d^ kakor v manuLaktuni (toda sedaj na drug: osnovi — na kcmbinaciji delnih strojev za na novi. prvi veliki progi tned bistveno stvar: da se s.pomočjo nova, Thomasova metoda pro-L/iverpoolom in Manchesirom stroje-v izdelujejo točne geome- izvodnje jekla, motor z notra- (300 km) dosegla brzino 56 km na' uro. Pot za ero železnie je trijske oblike — črta. ploskev, njim izgorevanjem, elektrioni cpravijanje dela) v:^mo tadii v krog. valj. stožec, krogla. Z vso stroji in uporaba elektrike, te- sarrij prolzv(>dnj- nekatere ele- bMa s tem na široko odprta. Za- potrebao natanenostjo. Ta pro- legraf itd., ki obeležujejo mo- jjien^e ^j j^ je bilo opaaiti pnl čenja ^se nagla graditev želez- blem j-e rešil Henry Maudsley derno industrijo. Za kapitaliste manuLaktur':. Proizvod-ni prooes niških prog, posebno v 40 letih 19 stoletja. NJihova skuptia dolž:na doseže 1. 1845 v Evropi in Ameriki skoraj 16.000 fcm. Leta 1846 je bila zgrajena proga na zahodu naše države — odsek proge Dunaj—Trst, k: je biia izpeljana skozi Slovenijo. Industrijska revolucija je ta-ko zajela vsa osnovna sredstva gospodarstva Anglije, nato pa se je širila tudi v druge drža-ve. Izumi so se rrinožili. Upo- v začebku 19. stoletja. Iznaše! je so to novi, neizmerno bogati skobeljne sani, ki so bile avlo- rudniki za povečanje profit» in matizirane in uporabljene na moči kapitala... vendar tudi raznih. konstrukcijskih slrojih. irora bibi tadii sedaj ra7.6len.i&n taiko v fasu kakor tudi v pro-storu. Stroj (ali sikupina njih) za opravljanje dela dragemu nujni elemeat za orjaški razvoJ Smisel tega velikega izum.a je industrije, žeJezniškega prome- taikšnernu stroju nudl sutovčho. v tem. da nadotnešča .. . »člo- 4. Tovcrna ta, imperialistično kolonialne Vsak (al; skmproia) stroj 'iuinkrto- vekovo ro-ko, pri femer doseže ekspanzije in povezpvanja sve- n!ra istočasno. Zato je pronzvod določeno obliko z držanjem, pri- tovnega gospodarstva. hkrati v vseh proravodmh fazah iti na prehodu itz druge v dru- ' go. Da bi bdl vsak stroj (ali skuiprina) za opravljanje dela ves čas zaposlen, je tud: v sestav- Tovartia je osnovna celica pro- Osnova te kooperacije n:i vei de- ljenem strojnem proravodnem si-rabljali so že razne stroje. Ka- ievodnje v vel.iki strojni indu- lavec s svoj.im ročnjim orodjem, slemu tieog:ibno doloceno rar-kor pa smo že povedali, so Jih gtrij:. To je velika delavnica na teinveč stroj za opravljanje de- merje med stroji 7.a opravljanie še vedno izdelovali v manufajc- podlagi strojnega načina dela. la. Tovarno moramo gledatt zla- dela — glede njihovega števila', turnih delavnicah. Zato so btli Njena sredstva za delo so stroji, sti kot kooperacijo strojev za obsaga :n hitrosti. Svrhovitost dragi. Zaveslna pobuda kapita- to je razvita mašinerija s svoj1- opravljanje dela, enafcih ali raz- proizvodnega procesa 1n konitii-listov, da izdelovanje strojev m; znač.ilnimi deli: s pogonakim noterih, ne glcde na to, al; nj-ir nuiteita polnega toika tega proce-osvobodijo te orke osnove. je si,rojeTm, tranimisijskim meha- hovo gibanje poganja ceatralm sa narekujejo to razmerje, to ia izhajala iz te okoliščine. Izde- n.Zmorm In strojem za opravlja- avtomat v sestavu tovarae, ali odsotnost oz.k:h grl prakvodnje lava strojev na obrtniški način nje della. To je njeno telo, nje- pa kaka zunanja »tovarna giba- po eni straai in širofcih grl po ni razen tega dovoljevala sko- no mehanitno okostje. Z njego- nja« — električna ce-ntrala. kovftega. temveč Ie postopno Vim razvojem in krep:tv;jo, z Po širjenje strojnega načina dela. razvojem obsega in dejavnosfci stoje tem, kakšni orodai stroj' arugi. Razen tega je neogbna tudii raeionalna organizacija gi- v njihovih dvoranah, to- banja bodofega :zdelka v pro- Končno je postajalo čedalje tež- njegove mašinerije se tudi oaa vsrne lahko deUmo na dve vrsti. storu, njegov prenos te ene pro-je, da se z močjo in veš&ino razvija v veliike proizvajalne gl- V prvo vrsto sodijo tovarne, v dzvodne faze v drugo — nmtra-manufakturnih delavcev obvla-dajo naloge, ki iih je vsiljeval gante. V prvein času — kri delotna katerih gre zlasti za kooperacijo številnih enakib orodnih strojev razvoj strojnih naprav. Obseg sega celo v XX. stoletje — je jev. TakSn.» so na primer pre- nji transport v tovarni. »Kom-binlrani stroj za opravljanje d.e-la, kl je sedaj postal sistem, Si- ln zapletenost strojnih orodij, parni gtroj klasično vteleSenj; dilnice, tfealnice, posameznii od- gar ud: so rainoteri posameznt pogonskih strojev. transmisij- tnoderne tovarne. Kot centralal delki v tovarnah konfekcije itd. stroji za opravljanje dela in skega mehanizma sta se pove- avtomat za ra?noli.ko mašinepijo To je prlmer vedno takrat, kjer skupine takšnih strojev, je tem čala. Materral. ;z katerih so bil: je parn: stroj njena hrbtenica je v enem prostoru večje štev'.- bolj popoln, čim bolj je celotn;i izdelani, je bil čedalje 6olj trd. \n srce. Vsak posamezai stroj za lo istih strojev za opravljanje pvoces povezan, to je čim manj težek za ročno »bdeiovanje. Ve- opravljanje dela prejema obvez- dela, kjer like koiičinp železa je bilo tre- no gibanje In ritem kretenj oi opravlja isti torej vsak atroj proces diela )ot je presledkov v prehodu surovi-ne od prve do zadnje proizvod- ba sekati, kovati, luknjati. To tega osnovnega — parnega stro- stroj ob njem. Iz vsakega stroja ne faze. torej čim bolj surov no pa je bvlo mogoče le z veliklmi js. In prav tako kot so številna za opravljanje dela torej priba- m ene ijroizvodne faze v dfUgo- stroji. Manufaktura jih ni tno- orodja organi stroja z^ oprav- ja isti izdeleik, na primer preja prenaša mehamiizern in ivs člo- v predilnioi sukno al,f platno v veška roka. M&dtem ko je pni tkalniei Hd. Tu velja isto nače- manufakturi osamiifiev posarri/erz- lo, kakor smo ga imeli prt eno- nih procesov načelo, k: ga po- gla izdelati. »Kakor je posameznii stroj ostal Ijanje dela, so sedaj, v tovarni, stroji za opravlianje dela organ! majhen, dokier" je dobival po- enega samega gonilnega stroja. gonsko silo samo od človeka. Pasamezni orodni stroj se je ta- stavai kooperaciji — ni de-Ktve stavlja sama delitev dela, je /.a kakor se strojni sistem ni mo- ko reduciral kratkomalo gel svobodno razviti, dokler ni ele-ment strojne praizvodnje. prvotne pogonske sile — ž.vali, vetra oclo vode — nadomestil parni sbroj, prav tako je trtl tudi ves razvoj veleindustrije paraliziran. dokler s« je moralo na dela. razlilko od tega v razviti tovarnl Za drugo vrsto tovarn je zna- kontinuiteta posameznih pi-oce- A. TOVARNA ... »KOOPERACUA« čilna sestavljcna kooperacija slrojcv za opravi.janje dela ali sov.i (Marx, Kap:tal I, straa. 305 lat.). »sistem strojev«. Ta oblika pre- Toda med sestavli&no koape-vladuje. saj je glede na ekono- racijo, kakor jo vidimo v rm-Tovarna nam spet reprodiuc;ra mičnost proizvodne organ^zaoij« nufafcturi, in sestavljeno koo- njeno najznačilnejše sred&tvo za kooperacijo — to poit na drugi, naprednejša. Vsaka tovarna se pe-raaijo, katero iroamo v proizvodnjo, sam stroj, zahvaliti višji osnovi — pri uporabi sAr>)- raivija v to smer. Bes je sicor, tx>varni, j« pač bistvena razUka za svoj abstoj osebni moči in jev. To je tako enostavna kakor da so v sestavi tovarne, ki se te" tudti gl&de na organiizaoijo toka osebni spretnosti delnega de- tudd sestavljena kooperacija. meljii na sestavljeni kooperaoij: proizvodnje. OrednlStvo 'ji giama uprava .NaSe skupnosti« (v jrbohrvaSSInl .NaSe »ajedntce«) Beograd, Defaaska S5AV. telefon 20-118. — Glavnf ln odgovornl urednlk LJublsav Markovl«. — Urednl.šk! odbor In doolsniStvo r.a Slovenljo. LJubljana. Ul. Toneta Tom5ifa 9/n.t teiefon 21-805. — Uprava »Naše skupnostl« za Slovenijo, LJublJana. UL Toneta TomSlfa 8/TI, telefon 21-832. poStnl predal 29, tekoft rafun prl Komunaln) bankl v Liubljani 60-KB-5-Z-367, t posebno oznako »za JNašo tkupQosf«. — Tlsta Casoplsno-založni&co podjetje »Slovenskl porofevalec«. — Za tisk odgovoren Franc PleveL.