List 46.
Naprej s kmetijskim gospodarstvom!
Iz poljskih pridig Horskovih.
Da se povzdigne kmetijstvo na višo stopnjo , je pred vsem treba štirih reci, in te so: pripravno delo, dostojno gnojenje, umno vrstenje poljskih sadežev in pa dnarna pripomoč.
Pri poljskem delu je treba najbolj na to paziti, da se o pravi dobi opravi, oranje in posetev o pravem času dovrši. Zato naj bi se tudi premožniši gospodar ne sramoval, da tudi krave pripreže, ako je dela veliko. Ta pri-prega ni draga in mu zna veliko koristiti, ker krave so v pregi bolj žive kakor voliči, in pritožbe skrbnih gospodinj, ki pravijo, da imajo krave, če se vpregajo, manj mleka, se bodo potolažile po drugem dobičku, posebno, če se vpreženim kravam ob času težjega dela tudi bolja klaja poklada.
Velik dobiček za polje je, ako se njive globoko orjejo; pod zgornjo skorjo zemlje je lega rodovitne prsti, ktera ima veliko tečnih prvin za rast mnogovrstnih želiš in rastlin v sebi , in ta prst ne pride pri plitvi brazdi h koristi tako kakor pri globoki, se ve da pametno globoki. Globoka brazda na njivi ravno toliko zda, kakor da bi bila na pol pognojena, in pripomore, da se žitne koreninice globokeje po zemlji razprostirajo; to pa jih varuje, da žita preobila mokrota ne omami in huda suša brzo ne popali. Pri oranji naj bi kmetovavci posnemali vrtnarje, in naj bi svoje njive saj tako globoko orali, kakor vrtnarji svoje grede pre-kopujejo.
Dalje je velik dobiček za polje, da gospodar njivo ob takem času preorje in tako obdela, da na njivi preveč kep ne napravi, kar setvi jako škoduje; tudi je skrbeti, da kadar se njiva vlači, vprežena živina zemlje prehudo ne pomandra in potlači; zato je dobro, da se posamuo živinče pred brano vprega.
Pri setvi se mora na   to paziti,   da se   seme enako-
1                                                                   v
rnerno poseje in da ne pride pregloboko pod zemljo. Ce je žito pregosto, dobi tanke in šibke bili, slabo in na pol gluho in prazno klasovje. Zato so za enomerno sejanje nejavne mašine najgorše, s kterimi se seme najlepše poseje, tudi kadar je vreme vetrovno.
Da se kmetijstvo na višo stopnjo povzdigne, je treba kolobariti, to je, ne več let zaporedoma ravno tisti sad na isti njivi pridelovati, ampak premenovati setev. Po .skušnjah je gotovo in tudi po vednostih popolnoma spri-čano, da vsaka rastlina vleče iz zemlje druge redivne prvine. Rastlinstvo ima skor ravno take lastnosti, kakor živali , ki vsaka po svoji posebni hrani ali živežu sega. Poljske rastline se v tej razmeri v dva kampa dele, to je, ene so take, ki po malem perja obrode, in živež le iz zemlje vlečejo, in druge so take, ki veliko in širokega perja obrodijo in živež najbolj po perji iz zraka dobivajo. Kolobarjenje ali premenjevavno gospodarstvo le v tem obstoji, da se drugo leto po strneni žetvi korenstvo kakor repa, kavra, krompir itd. sadi ali pa detelja seje, in po tej spremembi  bo   gospodar na  svojem polgruntu ravno
toliko žita ali druzih pridelkov pridelal, kakor poprej, dokler ni kolobaril, na celem gruntu. Kar tedaj na drugi polovici svojega grunta pridela,  to je njegov čisti dobiček.
(Konec prihodnjič.)
390
Naprej s kmetijskim gospodarstvom!
Iz poljskih pridig Horskovih.
(Konec.)
Tudi pri žetvi se marsiktere malenkosti nahajajo, ktere so velike važnosti, in kterih ne sme skrbni kmet nikoli prezreti, sicer so mu v škodo , namreč če pusti žito prezoriti na njivi, da se jame prezati. Glej, dragi moj, na ržeuo zrno, če ga stareš in ga med prsti zmečkaš, in če se sok iz njega ne pocedi, takrat je zrelo in najboljši čas, da rž požanješ, sicer se ti preveč posuši in nima zrno ne prave teže ne dobre moke. Kadar se pa žito zanje, se ne sme snopje tako pokladati , da bi klasje ob stezi ležalo, kjer se lahko pohodi in pomandra, ne meči ga sem ter tje, sicer se ti bo preveč otreslo, če ga pa na voz nakladaš, moraš ž njim tako ravnati, da klasje vedno na kviško obrnjeno na voz pokladaš, sicer se ti preveč zrnja iz klasja otrese in na njivi ostane.
Toda s tem, da se posetev raznega žita in drugi sadeži eden za drugim vrste, ni še vse opravljeno, ampak njiva mora tudi primerno gnojena biti. Brez gnoja ni ploda. Gnoj pa ne sme, kakor je sploh navada, na kupu ležati , da bi začel gnjiti, kjer bi se mu najboljše prvine izkadile; ampak se mora pokriti, ko se je iz hleva spravil, in z zemljo zasuti, ki se v cestnih grabnih dobiva in nič potroškov ne prizadene. Živini v hlevu naj se s slamo na kratko rezano nastilja in gnoj naj se v hlevu pusti, da ga živina dobro pomandra in podela. Tudi je treba na to paziti, da se gnojnica ne pogubi in usmradi, in svoje re-divne moči ne zgubi, ampak se mora z dostojno prstjo pomešati, da se več gnoja napravi.
Posebno važno je tudi za kmetovavca, da natanko raj tati zna v svojem kmetovanji; posebno v novih napravah se je treba vselej prepričevati, ali je na dobičku ali na zgubi.    Kar se s številkami spriča, to velja.
Poslednjič se mora tudi kapital v prevdarek vzeti. Le škoda, da ima kmet dan današnji še zmirom premalo denarja, da bi si mogel pri kmetijstvu na višo stopnjo pomagati; kupčija in obrtništvo imate kreditne naprave ali posojilnice , borni kmetic pa nima pomoči od nobene strani, da bi si koliko toliko opomogel. Odrtniki so njegovi pomočniki, da se Bogu smili!