SVOBODE. Stev. 35. Slovenci-bratje združimo se! V slogi je moč! "S i Leto II Chicago, III. 25 septembra 1903 Faganska načela so virok protivenju rimskega klerikalizma proti socijafizmu. Duhovščina kriči na vse grlb: Socijalisti so brezverci, ne poslušajte jih, če ne bodete zapadli hudiču ! Da pa' duhovščina sama ni povsem sigurna nebes, to nam sijajno dokazujejo zadnji dnevi papeža Leona XIII. na zemlji. Kako krčevito se je stari mož tega imena oklepal življenja 1 Lep prizor bil je to res! Zastopnik samega Boga — kakor se je sam rad nazival in kakor ga je imenovala slepa druhal takozvanih vernikov — se je stra-hopeto bal trenutka, kateri ga je imel potisniti čez prag, vezoč to življenje z drugim. Ali je imel mož res toliko strahu pred onim, katerega je zastopal na svetu, da se je bal stopiti preti njega? Ali je duša umirajočega trepetala preti odgovornostjo, katero bo zahteva! oni, kateri je poslal svojega sina Krista na zemljo, da uči človečan-stvo pravo vero t Ako je umirajoči Lev razmotrival svoje življenje in visoko stopinjo, katero je zastopal pred svetom; ako je pomislil najtefn pomagati, on hoče vsim' pravi- mo ravno tisto prikazen. Prvi in najvišji Bog je sedaj denar. Pred tem se nklanja vse. najbolj pa duhovščina. Zakaj ? Zato, ker se za-more z denarjem nasititi vsako živalsko strast. Da pa zamorejo sle piti svet, se uklanjajo navidezno Bogu, katerega pa njih srce ne pozna. Pa ne samo to! Oni kažejo na tega Boga — na Boga, kateri jc ustvaril ta svet in vse — ter pravijo svojim vernikom: "<-lko nam daš. Bogu daš!" To je pravi pravcati paganizem! devetnajst sto let je moralo preteči, predno je prava luč ohsvetila Kristusovo vero. Toliko dolgega časa je prešlo, prederij je v mase ljudstva prodrlo pravo spoznanje Kri-stovih besed — naukov. Rimski klerikalizem pa je bil najbolj kriv, da se je ovirala in ugonobovala socialistična ideja toliko dolgo, ker on ve, da mu bode po upeljavi so-cijalizma odklenkalo za vselej. Ako so besede: "Ljubite svojega bližnjega, kakor sami sebe" krist-janske — potem je svet dosihdob še malo kristjanstva okusil. Ropanje, zatiranje in trpinčenje — to se je vršilo proti slabotnim in rev rim. Socijalizem pa hoče r.-y/no Se enkrat našim politikujočim popom. j dnakosti vsleli ljudi le, če se do-i HaZglod DO SVOtll. j vyde človeštvo zopet nazaj h Kri-; _______ : stušu kralju — kojemu se pa ravno . . „ .. .. I ljudstvo še nikdar odtujilo ni — Am. SI. razpravlja v svoj. 25. ',akoj (cm |)a (rilii da so (,davske številki > na dolgo m stroko o de- izacije |)rovzročiie motcnje j„ lavskem vprašanji. m zaključuje; to-1 Z(|ražl|0 s štrajki, koji naj bi bili gteno: ' Na obeh straneh se l»ječloveitvll lu,varni jn lcdc Ha to srd.1 boj m kaj Ik> konec tega, je naj t)i (le|avcj ^tovaH cc]o „. težko prerokovat«. M.r bi pa vLitx k italis(ov. najkrajšem času nastal če b. hotelo Ne u,m<) ali joIietskega človeštvo jjoslusati glas vehcega Franceljna spomin ali sc je v8aj kneza miru m zvestega prijatelja | maIa. sprcol)rni, jn hoče _ četM(|i delavcev, našega slavno vladujo- in(lirektno „ s takim (Ivouinniin VSTAJA V A1ACEDONIJI. nebrojne milijone denarja, drago kamenje in druge dragocenosti, katere je moral zapustiti — tedaj ga je moral pretresti strah, ako se je spomnil osode ustanovitelja vere, kateri je prišel na svet v stanu, tla so ga morali položiti na slamo v hlevu in ki je izdihnil svojo, za človeški rod gorečo dušo, na lesu, na katerega so bili pribiti njegovi goli udi z železom. O ti reven božji sin. kako jtopolnoma je objemala tvoja duša celi človeški rodbin kako radostno si žrtvoval svoje življenje na križu v svrho zveličanja vsili umirajočih! ' KanVa paf^zT? Taj jc le mislil na to, kako bi si podaljšal življenje; vse njegove misli so sc sukale okoli njegove osebe in kako bi še dlje vihtel palico sužnosti nad svojimi verniki. Da, odtrgati se ni mogel od življenja in od bogatije, katero je na-kupiČil. Pač, groza ga je morala obhajati, če je pomislil na milijone stradajočih trpinov in sirot, ki vi-jejo v obupu roke proti nebu. Te in enake misli so se morale v strašni črti vrstiti pred japeževi-mi očmi zadnje dneve njegovega življenja. Pač je moral stoinstokrat zajc-čati: Revni delavski stan in vi vsi obloženi s težavami tega sveta, prosili ste me pomoči in kruha, jaz pa sem vam dal kamen — prazno besedičenje. Vedel sem, da bo sledil mojim besedam o delavskem vprašanju le oholi odmev in vendar sem jih trosil med delavstvo, ker sem bil prepričan, da vstrežem s tem mogočnežem (kapitalistom, vladarjem itd.) tega sveta. O Bog, u-smili sc moje duše, četudi se nisem jaz usmilil revnih delavcev ifli vsih onih ne, katere tlači osotla najbolj. Da. umrli papež je bil poln človeških slabontij, niti njegova navidezno t visoka stopinja v človeški družbi ga ni varovala pred njimi, enako drugim ljudem je bil podvržen slabostim. Tako si jc n. pr. pridjal pridevek "urof, a znano je v njegovem rojstnem kraju, da ni bila rodovina Pecci nikdar plemenitega stanu. Znano je tudi, da so ga imeli pred leti na sumu, da je bogatajec. /ela. da sc to ne ponovi. Vojske, kuga in druge šibe božje — kakor sc te nezgode imenujejo sedaj — ne bodo obiskovale več človečanstvo, ker socijalizem bo znal to vse prej odvrniti. , Največja pošast sedanjih časov — kapitalizem — bo takrat uničena. Nič več ne bo potem koval kapitalizem verig delavcem; nič več ne bo gojil najgrše strasti v srcih ljudi. Umor. poboj, rop, tatvina — vse, vse bo prenehalo. ker vsak zemljan bo imel vedno dovolj živeža za obstanek. Ni čuda, tla bo potem pešala vera. - Pa kaka vera? Prazna in vražja vera bo pokazala pete, prava vera — Kristusova pristna vera — pa bo zavzela najvišje mesto, ker postala bo — meso. Ljudje pod socijalizmom ne bodo pbračah več oči proti nebu, zdihovali in moledovali, če bo treba svojim bližnjim olajšati težave. Brez vsega hrupa in bahanja bodo spotnili dejansko svojo dolžnost. Prazno- erstvo, paganska načela in rimska hinavščina — vse to bo nehalo poti socijalizmom. Duhovščina bo potcin omejevala svoje tlelo na razvoj človeških čuv-stev, kateri povzdigujejo človečanstvo proti nebu. Za to nalogo ji bo ostalo vedno dovolj časa po do-vršenju telesnega dela, potrebnega v zaslužek njihovega življenja. Da. pa bo zamogla duhovščina zavzeti tako vzvišeno in častno stopinjo, se-bo ji treba povzdigniti natl samo-pašno življenje, kateremu je pro-oatlla v sedanjih časih. Paganstvo. barbarstvo, . turško pohotnost — vse to bodo morali duhovni odložiti. Vsak duhovni pastir, kateri smatra svoj |H»klic za božji poklic, bi moral ta srečni čas pričakovati z največjo nestrpnostjo, ker uresničile se bodo potem besede svetega pisma: En hlev, ena ireda! A grartan. KDO? od rojakov naj bi bil tako ozko-srčen, da bi ne šel na koncert našega vrlega slov. del. pevsk. zbora "Orel". V soboto 26. t. m. bomo prvikrat v Chicagi (v Popovičevi dvorani 58; mile s čega (verjamo, da je to kaj lahko mogoče pri tolikem, iz ljudstva iz-prešanem, bogastvu a nakopičeni milijardi, namočeni z delavsko krvjo, vpijejo dan za dnevom silnpjše po preosnovi današnjega sistema — izžemanjal) sv. očeta papeža Leona Trinajste :a. Ce bi se človeštvo vrnilo h krsčanstvu; kaj I i bogatin in ubožec obadva sta po božji |h>-dobi. Samo 11a tej |>oti bi se mogla doseči sprava meti kapitalom in' delom." To so j ako pomenljive besede "Am. SI." ali čudom se čudimo, tla se to katoliško glasila obrača le na adrtVso skoz in skoz zmučenega delavstva. AH hi ne bili) umestile j še, dati si duška proti tiranom, ki tlačijo, ]k> je jednaki jiodobi, vstvarje-11a bit jr. ? Kaj nam je že vendar doslej p ragalo katoliško votli-icljstvo in koristil katoliški zaščit? Z eno be set 11), odkar so nekateri i>o-stopači začeli slepariti svoje brale — prav nič! Nasprotno se je katoliško voditeljstvo potegovalo prej kot slej samo za kapitalistične lopove, da si je zamoglo pri tem tudi ono polniti shrambe z zlatom celega sveta. Večina Zemljanov nima mnogokrat kaj jesti, meti tem, ko so sc v posameznih rokah, btnli si posvetnih ali cerkvenih nakopičili uuljjartli premoženja nap« potOTt! Ljudstvo je bilo oropaito za one milijarde — oropano za vse, celo svoje duševne zmožnosti. I11 zdaj, ko moramo to, makari nehote, priznavati, naj sc pustimo še dlje mrcvariti oil kapitalizma in popstva? Nikakor ne! Zastaviti moramo vse svoje moči, če hočemo priti do svojih ciljev — res, do •jetlnakosti" vseh ljudi na zemlji. Pa Ixij je svet kij, potrebuje sicer mnogo žrtev ali to naj nas ne prestraši, saj v istini nimamo itak nič za zgubiti, paČ pa vse za pridobiti. Naši kapitalistični in politični nasprotniki sploh — med katere štejemo tudi "Am. SI.", saj se je še nedavno prodal republikancem za $§00, meti tem, ko je "N. D" le semintje "mevžala", ter "Mir" bil odločen demokratski pristaš — bi pač radi, da hi ostalo vse pri starem, zato njihova židovska, visoka. egoistična prijaznost napram papežu in njegovim hla|>cem. kateri naj bi jim — četudi za židovske novce, kar se čestokrat zgodi — pomagali krotiti že ne več popolnoma ubogljivo maso ljudstva. Vprašamo torej, kdo naj se vklo-111, Če hočemo priti do naravnega, jednakomernega razvoja človeštva; oni maloštevilni sleparji in tirani od najmogočnejšega, lojiovskcga vla-larja navzdol, ali ona nesrečna masa ljudstva, ki se nima že itak nikamor vkloniti več, ker i ima tlru-zega, kakor svoje žuljave roke"' Na to1 Vse imamo kaj lahek odgovor! Zemlja se more dati onemu nazaj, k«jega je, to je — ljudstvu, šele nolem bo zavladal vesoljni mir. Vsi smo iz zemlje! Naravno torej, da imamo vsi jednako pravico dc uživanja, a r.c, tla se Itodc celo psu gospodskega [»ostopača godilo bolje., kakor onemu.'ki kroti narave in sploh pridela vse. Naše načelo je neizprosen l»j za pravice ljudstva ne glede 11a svete ali nesvete humbukarije. Kdor ima v resnici srce za ljudstvo, more tudi delati zanj in ga v prvi vrsti — brez fanatičnega verstva — podu-čevati, kajti le veda ga povzdigne do svetovne delavske organizacije, katera ima blagi namen zdrobiti kapitalistično hijeno v prah in pepel in na razvalinah tisočletnega brezmejnega ropstva.. postaviti temelj novi dobi — ljudski pravici! "Am. SI." kot sinček druzih takih listov, nas slepi s praznimi be- pisanjem prepričati ljudstvo sam, da je vse vkup en "švindel". Kako naj vendar pridemo do jetlnakosti vseh ljudi j, če pa naj pripoznavamo višje pravice kapitalistov. Vi \ jolietu, ali uvidite moralno zauš nico, katero ste si jo sami sebi privolili? Vprašamo torej, na kak način naj se reši to pereče delavsko vprašanje?! 1'zor bedaka pač ni smo, da se Ixvlemo sprijaznili z mislijo, da le tedaj, če še naprej opravljamo hlapčevska tlela drugim korist in razkošje. Ce niso tlo jdanes omehčale naše in solze naših ptrok kapitalističnih vseroparjev, jih ne bodo tudi poslej, da — še manj! Krutež kot dedič, negovan od krutih rok, ima v sebi vse prej kot usmiljeno srce. 7,c sedaj pa-najo naše žene in dekleta tem po-hotnežem v roke. kaj bi pa bilo šele •jo t cm, če bi mi mirno gledali ali telo odobravali razvijanje te ostu-ie prostitucije. Sleparji ljudstva! Obrnite se to-j' pred vsem na adreso kapitali-ov in dovedite prvo te nazaj h ristusu kralju in v hipu !*> vsak !.Jpj za obstanek ponehal med nami. V dokler bodete hodili sami roko v ki s kapitalisti 1— l»odi si tudi duvske ali mohamedanske krvi — protežirall prostitucijo, se more Kfeorgauizirati muiui zaso-ui 'irezohzirno manovrirati tako. ka-kor mu zaukazuje to božja volja sama, izražena v — naravi! Za slovensko narodno Jednoto. ----* Naj spimo ali naj delujemo na pro-hnjb slov. naroda? V sredo dne 33. sept. se je ustanovilo v Chicagi novo društvo pt*l imenom "Slavija", v katero se je upisalo še isti večer 62 udov. Dra-šlvet, sestavljenega večinoma iz rodoljubnih mož raznih starih društev. je namen ustanoviti slovensko narodno jednoto. Za "Slavijo" stoji še drugo močno društvo, katero podpira z vso požrtvovalnostjo narodno idejo. Pri prvi seji, ki se je sklicala iz vsih čik.-slov. zanesljivih krogov, se je sklenilo sklicati novo veliko zl>orovanje vsih lokalnih Slovencev. Ta seja, na katero se vabijo uljttdno vsi rojaki, se bo vršila v nedeljo 4. oktobra ob 2. uri popolndne v Popovičevi dvorani 587 Centre Ave. Slovenci, posebno taki,.ki niste še v nobenem društvu, v nobeni jednoti, pridite zanesljivo, udeležite se zborovanja, kajti volil se bo otllior, ki ho začet takoj delovati na ustanovitev,narodne iedtio-te v središču Amerike. Nihče, ki nosi blagor slov. naroda v svojem srcu. naj ne izostane! Zunanja društva, kolikor nam je znanih, dobe v kratkim po enem al| drugem gospodu tiskana pojasnila in vabilo na glavno jednotno zborovanje. ki se bo vršilo dne t,v decembra 1003. Cim se oglasi potem zadostno število udov — da se doseže določeno število — se Jednota takoj uradno razglasi in začne po-, slovati. drugače se še nekoliko odloži. kar sc bo dal<1 vsim pravočasno vedeti. Zunanji rodoljubi, delujte za narodno prohujo in ne odlašajte s nristopom. O stvari sc l»o p>vo-rilo še. Društvo, ki hi ne mn«dn poslati svojega zastopnika na trlav-no zljorovanje, pooblasti lahko kak-i'lffa tukai živečega zanesljivega Slovenca. "Naprej", bodi naše geslo! Začasni odbor "Slaviie" KDOR teli potovati v atarodomo vino ali od tain v Ameriko, najfwzn-n pno obrne na"ULAS SVOBODE" 563 Throop St. Chicago, lil. Pmtre-ien bo vsak rojak kar najbolje.1 Nemški cesar jc baje predlagal na Dunaju, naj se pusti sultanu popolnoma prosto roko pri potlačenju revolucije. — Iz Sofije se poroča, da ima Bolgarska v osmih dneh lahko 200,000 izvežbanih vojakov na meji. Iz druzega poročila posnemamo zopet, tla je sultan zadovoljen dati Maccdoniji samostojno upravo, toda ne pod internacionalno kontrolo. Srbski listi prinašajo vest, da se z vsakim dnevom pričakuje zveze Srbije z 1'olgarsko proti Turčiji. Več srbskih krdel jc prekoračilo mejo in titlrlo v Macedotiijo, kjer se udeležujejo bojev proti Turkom. Neki odličen voditelj vstašev je baje priznal poročevalcu lista "Daily Mail", selmo veliko na vojsko meti Turško in Bolgarsko, toda z istim dnevom, ko IkkIo slišali, tla ni imel sestanek ruskega čara z avstrijskim cesarjem nobene prave določbe v prilog Ma-cedonije, se Ihi začelo iz 'strani in-surgentov tako klanje, požiganje in uničevanje, kakoršno se dosihdob še ni doživelo. Turško divjanje Ih» ostalo prava igrača proti temu, kar bodo uprizarjali vstaši. Revo-lucijonarskt prapor se bo razvil v vsakem okraju. Vsaka vas, liodisi da st) prebivalci prijatelji ali sovražniki, bo po|H>lnoma uničena, prizanašalo .se ne bo niti največjim mestom : zavladala lio "anarhija" v toliki meri, da se bodo Turki sami

ovsotl tqieni. Bolgarska vlada je pojasnila v diploniatičnih krogih, tla nima zadnja izjava, poslana velesilam, nika-ke zveze s kakim ultimatom, pač pa je le en sklic, kateri naj bi velesile omečil, da bi storile korake predno bi bilo prepozno. Bolgarska vlada je sicer odločena ostati nevtralna do zadnjega trenutka, ali ona si je sve-sta, tla ne bo mogla vedno mirno gledati, kako se iztreblja bolgarski živelj v Maccdoniji in to še z ozi-rom 11a to, tla bolgarsko ljudstvo neprenehoma sili vlado k sovražnem nastopu proti Turčiji. Revolucijo-narski odbor Ustavlja razne zanj-ke, ki hi naj provzročile kako pro-vokacijo. Turška posadka v Melniku, 65 milj vzhodno $aloniki, je že dlje časa oblegana od insurgentov^pod vodstvom svoječasnih bolgarskih častnikov. Vsa turška bojna sila iz Danakumaja in Razloga je odkorakalo posadki na pomoč. Begunci iz Rile poročajo o hudi praski tik Melnika. Turki so baje izgubili 500 mož. meti temi tudi dva polkovnika. Večina vasi okrog Melnika so v rokah .insurgentov in mnogo dfugih je |H)j)olnoma razdjanih. Nesreča. Dračdane, 23. sepf. — Socialistična stranka je izgubila eno vneto pristašinjo in veliko dobrotnim, (irofica Atlele Oriola-Wengersky je umrla včeraj v Draždanih, stara šele 36 let. Leta t8«)i se jc izročila z grofom Joachim ()rit>lo. Mladi |»ar je imel pristop v najboljše draždanske kroge, celo na dvoru je igral dokler ni Za svoje prepričanje je žrtvoval« marsikateri tisočak. Obiskovala je tudi jako ratla socijalistična predavanja, tako ni lansko leto izpustila niti enega soc. zasedanja v Mona-kovem. Avstro —Ogrsko. Dunaj, 23. sept. — Kakor poročajo razni časniki, sc ruski car pri svojem obisku na Dunaju ne bo pokazal na ulicah, ker so socialistična društva sklenila demonstratirati, da pokažejo tako svoje simpatije do ruskih štrajkarjev. Car se ho mudil le pol dneva na Dunaju potem se odpelje s cesarjem na lov na štajersko. Ameriške vesti. Iz delavskih krogov. I 'icior, Colo., 23. sept. — Ko so li včeraj skabi, kateri so došli iz Minncsotc, tla so zavzeli mesta Stavkujočih rudarjev, k jedi, so bili zasmehovani od kakih 500 štrajkarjev. Sele oddelek kavalerije je razgnal zadnje. General „Chase je izjavil, tla ostane vojaštvo toliko časa tukaj, dokler ne bo konec štraj-ku, ne glede na to, koliko časa bo ta še trpel. Telluride, Colo., 23. sept. — Lokalna unija v Ophiru je fklenila prenehati z delom v Butterfly-Terrible jamah. Coopcrstown, .V. Y., 23. sept. — Pravo pravcato kapitalistično lopov-stvo se je izigralo včeraj tukaj. Italijanski delavci Oneonta poulične- železnice, ki so imeli zahtevati plačo za dva meseca nazaj, so slednjič izgubili potrpljenje ter začeli demonstrirati proti upravnemu vodstvu. Posledica tega je bila, da se je takoj na lici niestapokazal šerif . svojimi hajduki, ter' pustil streljati ;na delavce. Eden od njih je bil ustreljen. Delavci so se dolgo branili in več uradnikov ranili, predno so odnehali. Daleč smo že prišli. Zdaj se nas celo pobija, kakor stekle pse, ako veljnikov v Južnoafri-kanski vojski, je kupil blizo železniške postaje Ortiz zemljo, na kateri sc misli naseliti s svojo družino, Natl 50 druziH družin je na [Kitu iz Južne Afrike, da se mu pridružijo. El Paso, Texas, 23. sept. pravkar dogotovljeni novi areni je vršila horba z biki. Kot športu je padlo 6 bikov I Natl !0,000 ljudi, " je bilo "Glas Svobode". 1 Prvi svobodomiselni liat za slovenski narod v Ameriki. Izdajatelja in urednika: MARTIN T. KONDA FRANK M. MEDICA "Glas Svobode"'iside vsaki po ek in TPljtt za Ameriko: za celo let«----$1.50 . za pol leta ---- 75c ZA EVROPO; »a cel« leto - -kron 10 za pol leta - - - kron 5 Posamezni list po 5 centov. "Glas Svobode" [The voice of Liberty] is the only union lul>or paper in America: edited & published every Friday iu the ulovenic lmiguuge by M. V. KONDA, & F. M. MEDICA, "Entered July 2,1903, at Chicago, 111., as second-class mutter, under Act of Congress of March 1«7U" Subscription $ 1.50 per year. Advertisements on agreement. Nasi* v za dopis« in pošiljatve je slcdoci * * "GLAS SVOBODE" 663 Throop St. Pilaeu Stu. Chicago, 111. . • * . • DOPISI. * * • Lockport, III. 16. septembra. K dopisu iz Waukegana v 39. št. "Ain. SI."'— Po tolstem farškctn dimu blagoslovljene Franke in Matevže v Waukeganu, poznamo tukaj živeči Slovenci osobno. Čemu se sirote-podpisujete v imenu več faranov; bolje bi bilo, da bi.se podpisali v imenu svojih soprog. Se bolje bi pa bilo da bi se vaše "pre-častitc" same podpisale, čemu sc sirote na duhu spodtikate nad "G!. Sv.w List ni ne proti veri, ne proti Bogu, pač pa je proti nekaterim la-komnim, lahkoživim in ljubezni željnim "gspudom". Mnogo je du hovnikov, katerih "Gl. Sv." direktno ne napada, to je dovolj jasen dokaz, da morajo biti ti bolj i od drugih, Več črnila za-take Matevže ali bolje rečeno — mevže, se mi smili. .Vas g. ured. pa prosim ne objavite mojega imena, sicer me ta tolpa še ubije. Saj vendar groze javno g. Konilu, in jaz jim kaj rad verujem, da so zmožni vsake hudobije napram svojemu bližnjemu. Zgodovina nas uči, kaj vse so taki od farjev nahujskani butci počenjali proti svojemu lastnemu narodu. Divjanje paganov ni bila senca proti temu, kar so uprizarjali maskirani farški hlapci in beriči Trgali so očete od otrok, može od žena. matere od svojih dojenčkov itd. Čudim se, da si niso one reve v Waukeganu "tudi" obrisale z bankovci pod nosom. (Mogoče jih niso imele!) Sveti Matiče Nimanič jim je dal lep vzgled za to, ali kaj hočemo, če ni pa ni! Lockportski n'obodoljub. Concmaugh, Pa. II. septembra Kot prvemu, kateri se oglaša v nam nad vse priljubljenim listu "Gl. Sv." iz tukajšnje slov. naselbine, upam da mi ne bodete odrekli nekoliko prostora. Predvsem jemljem v ozir neko javno polivalo klevelandske "Nove Surovine'1 v nekem članku iz m. m tičeče se neke iz Clevelanda prite-pene osebe — v podobi nekega John Modic-a — katera se je nastanila v tukajšnjem gozdu blizu VVindberja, Pa. Kakor znano, dala je ta nad vse pobožna duša, povodom praznika Marijenega vnebovzetja, napraviti krasen šotor (Zelt), v katerem je maše val neki polski far. S to komedijo je hotela bogaboječa duša javno pokazati svojo zarukanost. Sicer se je to tudi zgodilo, a prišli smo pri tem lepim rečem na sled. Vprašam torej onega "švindel-možaka", kaj mu jč' bilo ob uprizoritvi tiste komedije najbolj pri srcu, čast božja — ta mu je bila gotovo deveta briga! On, kod "Speck-easy" krčmar, je to lepo priliko uporabil v to. da je iz vsih strani — takozvanih "Camps" — skupaj zbobnane roja-......kakor, da bi plazcc točil vsaj dobro, zdravo pi-j jačo, naj bi že bilo, a kaj, ko je napaja! uboge delavce z nekimi po-i sebne vrste "starini Reinthalerjem". I Sploh dela s svojo židovsko kra-j marijo vedno dvojen dobiček, a ! vzlic temu ni prodajanje vina kot itako njegov glavni smoter, marveč ! nu ie prva in glavna skrb opijaniti vednega .delavca, tla ga potem isili igrati. Kdo vleče pri tem ta ■ ratko", je samo ob sebi umevno. ! Pijanemu siromaku se toliko časa [krade denar iz žepa, dokler ne izgine zadffji cent v roke "uzornego katoliškega lump;}". Umevno je torej, da ni igra le za kratek 2as, marveč je ena najbolj hazardnih iger, kar sem jih kedaj videl, tako, da >e znebi lahko ubogi delavec v par minutah svojega-v 3. do 4. mesecih prihranjenega deharja. Taki so torej ti "praktični katoličani", vedro vneti za čast božjo, tako-rekoč "patentirani" z raznimi privi-legijami in diplomi po uzoru a la Krže, Jcram, Ciril in consorti. Gorje lopovom! Pravkar — v tem trenutku, ko to pišem — so pripeljali iz omenjenega gozda rojaka M. Bečaja, kojemu se je pamet zmešala radi tega, ker je zaigral onemu vnetemu katoličanu in trgovcu s strupenim vinom, Modi-cu. v hipu okoli 100 dolarjev. Rahločutni mladenič si je vzel to znatno izgubo toliko k srcu, da se mu je um otetnnil, kar 1» vplivalo bržkone na celo njegovo življenje Živela farška sodrga in vsi njeni pometačt! S takimi in enakimi vzgledi si vijete lavorike za vaše ne|X)zabne zasluge v lopdvstvu. Poberite sfe skoraj farški "švindlcr-ji". za svojim ranjkim "Smirom" ali Mirom. Čas prihaja! Ne morem opustiti, da bi ne |jo-ročat oh enim, da smo tudi tukaj stiskani iz strani črne suknje prav v smislu navadnega roparja. Hvala Bogu, da nimamo svoje fare, bili bi drugače še stokrat hujši tiranizi-rani, kakor smo že itak. V cerkvi ne slišimo druzega kot dajte, dajte lin zopet dajte; celo med čitanjem maše se oglasi tuintam: dajte. Menda res misli, da smo tukajšnji Slovenci sami pozabljivci; to sicer nismo, a zavedamo se v duhu napredka, kateri je |K>sebno nam Slovencem nad vse potreben. Pred tremi tedni se je "kolektovalo" v cerkvi. Tarifa je bil $1 v ovitku. Kakor sem pozneje zvedel, je bil "prečastiti" jako nejevoljen, ker ni vse tako izpadlo, kakor je pričakoval. Imena onih, ki so darovali po $1 in več je prečita! izpred altarja. vse druge darovalce je zlokobno oštel in sramotil. Živeli taki ozna-njevalci Kristovih (?) naukov! Ob istem času je umrla rojaku g. J. T. hčerka. Plačati je moral $12 farju za pogreb in en dolar za mašo, katere pa kave ni čital. meneč, da tako mali deklici ni potreba maše. Dolar si je pa vzlic temu pridržal in sicer, po njegovi lastni izjavi, angeljem v čast. Tako torej! Ko bi omenjeni rojak poslal onemu farškemu lumpu $20, mar mislite, da bi dobil cent nazaj ? Nikdar ne! Kdaj je še dal volk ovco nazaj ? Pri vsem tem pa je g. J. T. s svojo ženo vred bolan in je reditelj še treh živečih otrok, a na to ne gledajo farški mavharji. Omenim naj še tretjega oderuha, imenom Jan Martvoni. Sicer ne žanje ta med nami Slovenci, tim-bolj pa med Slovaki in Madjari. Jeram sam ni mogel biti tako hudičev, kakor je ta črni krokar. Pred 7. leti je prišel semkaj ves razcapan in v velikih denarnih stiskah, a danes poseduje, kakor je splošno znano, 120 tisoč premoženja, naloženega po raznih hranilnicah. Vprašam te slovenski delavec in sotrpin, kaj pa imamo mi od vsega našega trpljenja in znoja? Nič, ali pa bore malo! Ali se hočemo pustiti črnini krokarjem večno sku-biti, saj jim je vera le izkoriščeval-no sredstvo, sicer bi ne hodili roko v roki s kapitalisti — bi se ne skrivali pod eno krinko! Maziljerii ko-štrun tukajšnje slovaške cerkve je celo agent, pravi pravcati "businessman", prodaja "šifkarte" in pošilja denar na "všiteke strane". Tarej zares že tako daleč! — Kaj bi vendar storil naš Zveličar, ko bi prišel še .enkrat na svet in se prepričal v tempeljih sam o oskrunjevanju in zlorabi j ne ju njegove vere. Navadni bič bi mu pač ne zadostoval; pograbil bi za volovsko žilo in pognal k vragu take proklete humbugarje. Ej, ne živimo več v časih inkvizicije, ampak v 20. stoletju — v stoletju p ros vete in napredka. Bratsko-socialni pozdrav vsim ■ Chicago M, septembra. "Odbor" slov. cerkve, v Waukeganu je pri poslal "Am. SI." neki "popravek", ki je menda naperjen proti < picni. Prepričan sem, da se ni vredno pregovarjati z duhoborci v obliki "cerkvenega odbora", ki postavlja — menda noyomodnoj— sybje "častna" imena po vrsti, kakor se vrstijo "vinervirštelci" v usta lačnega, in to že vsk*d tega ne, ker vem, da< se 110 motim v clomiš-ljili, da si je "Ivane t Mokric" do-tična imena v .podpis nežno sklan-fanega "popravka" le izposodil pri svojih ovčicah ProkliMo malo se brigam res za take pod repne kostume. Ostanem pa pri tem,; da poznifni Ivaneta šc iz Chicage, cplo osebno, prav dobro. Kdor ga vsaj deloma pozna, oni ve, da ni bil Ivattck šc nikdar čist. Ako je izostal zadnji čas drug mož, toliko 1)0-Ije zanj in tudi za socijalizem med Slovenci, čim se nam pridruži in polteno deluje v prospeh človeštva. Ako pa ostane Ivanek tak, kot ka-koršiiega se je pokazal nam čika-škim Slovencem, moram le pomilo-vati jKHlrcjeue mu ovčice. Da pa Ivanek "boleha" po mamonu — bo gu denarja — mi ne l>o nihče oporekal. Glavno je torej to, da je Ivče tak! Laž je. da je bil g. Konda v Waukeganu. Resnica pa je, da je bil tam nekdo drugi, koji je nabral brez vaše "dokladc" vseeno precejšnje število predplačnikov na "lil. Sv." To jc faktum "Vinervir-Štlerji"! V ostalem se lahko postavite vsi skupaj na glavo v "miši-genjskim lejku". škoda takih peto-lizcev bi itak ne bilo, |>osebno "onega" zanikanega oštirja ne, ki misli, da mora biti vsak človek tak tepec, kakor je sam. O, weit davon, zeleno dušno revše! / Nimbus, Ciganka. ^ Spisal A. K. (Konec.) Potrti so mi bili gradovi, katere sem si bil zidal v oblake, čutil sem, kako sc mi krči srce, rad bi bil zajokal, a mogel nisem. * * * Od onega večera naprej nisem šel iz sobe svoje, kjer sem presedel cele dni. In v nočeh, ko je vas uže spala, bilo mi je tako hudo! Pre-metoval sem sc po postelji, toda zadremati, ni se mi hotelo. Neko noč stopi mati moja tiho v sobo in sede k moji postelji. "Ali si liolan, Ivan ?" vprašala je mehko in mi gladila lase, vroče čelo. Zakri-jem svoj obraz in zastočem. "Da bi skoraj umrl. mati I" Plašna rift pogleda, v očesu za-leskeče ji solza in skloni se name, j>otem nadaljuje: "Zakaj skrivaš pred menoj, kar ti teži srce? To ni prav. Povej mi, kar te vznemirja, saj sem tvoja mati." "Ne morem, mati I Pustite me, da molčim!" "Hočeš mar, da ti sama povem? Kaj ti je bilo treba hoditi okolo ciganke — malopridnice I Svarila sem te, a poslušal me nisi," Kaj ne opazi vsega materino oko! "Mati, ne govon o njej!" zakli-cal sem. "In vendar me je ljubila, sama mi je rekla." "Verjel si jej? Potrpi otrok, — zaspi, Ivan, in pozabi jo!" Popravila mi je vzglavje predno jc odšla; in res skoraj potem sem zaspal. * * * Krasnega jutra v prvi polovici septembra pritekla je stara kmetica v raztrgani kočamajki in velicih čevljih svojega moža v našo vežo. "Tržačana so ubili," zakričala je sopihajoča in prekrižala se skrivaj na prsih. "Fantje so ga, najbrž ko je vasoval pri onej na holmu. Bog e usmili njegove duše I" "Prav so storili. Dobil je, kar je iskal. — Kaj mu je bilo treba lariti k njej ?" vskliknil je brat moj, ki je tedaj uže pohajal med fante. Ubogi Tržačan! Ne daleč od Ankinega doma ležal je krvav na stezi, v roki držal je šopek cvetja . . . Prišla je gospodska, in mnogo so jih zaprli, ali kmalu morali so jih izpustiti. Konečno pozabilo se je vse. Par dni pozneje zapustila je mati I Eugenijeva našo1 vas potem, ko je okrasila grob svojega sina. Bleda in potrta vrnila se je bila z vaškega pokopališča. — Na dan Triačanovega pogreba bownog deček dam", jecal je v zadregi in nemirno tlačil klobuk pod pazduho. Na okajenem papirji pisala mi je Anka, da naj ji odpustim. "Vrni se k meni ljubček---- . Letajo lastavicc čez vasico in glasi se pesem vasujočih fantov, ali tebe ni", pisala mi je. O Tržačanu ni bilo besede. Krvavečim srcem zapustil sem koj drugi dafi očevino.--— Anke nisem več videl. Preselila'se je drugam — a nikdo ni znal, kateri kraj si je izbrala v bivališče. Žrtev razmer. t Zapiski kranjskega kaplana). X* "(J 11 os vult perdere Deus, tlemen-tat prius." Zavedat sem sc dobro, da sem na |>otu v moralni propad, in vender nisem omahoval. "Čemu naj bom jaz, revno bitje, boljši, kakor so visoki dostojanstveniki" tako mi je šumelo po glavi, ko sem sc zopet odpravil 11a pot li gospe Heleni. Ni je bilo doma, vsaj njena dekla mi je tako rekla. Ali je bilo to znamenje, da me neče več pozpati? A uiti trenotek nisem mislil, da odneham. "če si v meni zbudila hudobnega duha" — som se rotil — "potem vedi, da ga ne uženeš v ''tizji rog; bomo videli, gospa Helena. kdo se Ik> zadnji smejal; ti si mi ugrabila cvet nedolžnosti — zdaj ne jiozuam nobenih obzirov več." ()hšla me je misel, obiskati svojega sjKJvednika, gospoda Urbana. A čemu? On bi me bil skušal rešiti, jaz pa nisem hotel nazaj na pot, ki sem jo smatral za pravo, naj se zgodi, kar hoče, in če bi zaigral izveli-čanje svoje duše. Naslednjega dne sem zopet potrkal pri gospe Heleni, Bila je doma! Čim sem vstopil v sob«), sem s|>o-znal, da jc gospa Helena pripravljena 11a moj obisk in pripravljena tudi na vse, kar se utegne zgoditi. Kako bistroviden sem bil postal v nekaterih dneh. Zgodilo se je z menoj kakor z našima dedoma v raju: čim sta zaužila preprovedani sad, sta spregledala. lil tudi predrzen sem bil postal v teh nekaterih dnevih. Prej tako boječ in okoren, sem bil zdaj kar nesramen. lo triomphc! in zmagal sem IKipoinoma in hitro. Težka ta zmaga ni bila, kajti gospa Helena je bila pripravljena 11a — kapitulacijo . . . Ta ženska ni bila napačna; bila je še vedno lepa in ko bi mi župnik 1'rban ne bil povedal, da je žc 45 let stara, bi tega nikdar ne bil u-ganil. Seveda, takrat še nisem imel izkušenj, šc r.i^cm mogel primerjati, še nisem bil poznavalec in strokovnjak in je torej naravno, da me je omamila. < J Čutil sem se srečnega, neizmerno srečnega. Pač me jc tudi ta dan obšla misel na obljul>o čistosti, a prepodil sem jo hitro. Kako more tudi veljati obljuba, ki je človek ne more držati in kako more taka obljuba biti Bogu dopadljival In ni me obšel kes in ni me pekla vesti In tako srečo mi je prinašal odslej vsak dan. Ko Sem naslednjega dne obiskal gospo Heleno, sem bil še srečnejši, ko dan poprej. Gospa Helena je bila prava virtuozinja v ljubezni in kadar sem jo zapusti!, sem bil vesel svojega življenja. Dostikrat sem vskliknil: Na tem svetu je lepo — kaj mi mar, kaj bo [m> smrti! Časih sem mislil, da je taka misel žaljen jc Boga, a zdaj vem, «la to ni. in hvalim previdnost lxižjo, ki nam je na tej pusti zemlji dala družico, ki ta svet premeni v raj.---- Sreča v ljubezni me je v vsa-keth oziru pretnenila in dostikrat mi je gospa tylena rekla: "Mali :>-'ij kaplanček f-— tebe ni več spoznati". Prej \em bil dostikrat čmeren. resnično vesel pa nikdar. Se laj sem se rad smejal, začel zahajati v družbe, se šaliti z dekleti "n časih sem se tako daleč spozabil, da sem ii gole porednosti dekleta v spovednici spravljal v stUko. fn moja vest je bila mirna. Ko bil koga ubil ali koga ogoljufal, bi se bila vest gotovo oglasila. Prišel je pa tudi dan, ko me je začela mučiti vest. "Bis repetia placent, assueta vi-lescunt." Gospa Helena je bila vročekrvna in zdelo se mi je včasih, kakor da je iz rodu kralja Sata-mona, o katerem poroča sv. pismo, da je imel 700 žen. 300 drugih žensk m deklet Slovenci! Pizor! Slov. del. pevski zbor "OREL" • priredi t sobotodne 2<». septembra 1903. r narodni dvorani g. St. Po;k>vU''-h5N7 Center Ave.na vogalu IN. ulice VELIKO KONCERTNO TESFLICO. Začetek točno ob §8uri zvečer. 1 Zbor bo popeval lepe, milo doneče slovenske pesmi. - Pevski vodja in učitelj zboru, prof. Knrol Coufal. Godbeni vodja, prof. Jos. Kmtoehwil. Zraven druge zabave, tudi igru 11a dobitke. Ples.— Ustopninn za gospode 3Bo.i—Dam« proste. Vse čikaške in okoličunske Slovence, vbu slovenska in hrvalska društvu vubi na prisustvovanje uljuduo , ODBOR, f * * * * * * * * * * * * * * * lin n v s 5 in vsi za enega Obrnite se zaupno na nas m m kadar hočete •Upreti sal**n ali se zmeniti za pivo. Lahko govorite z nami v slovenskem jeziku, u naše izborilo jilve j« po eviopsko kuhano, tako, da bodete vselej delali dehrt kupčijo. Kadar nimute časa priti osebno do nus, pišite ali telafonirajt« nam, na kar bodete dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih iu izvrstno vležano pivo (Lager-Beer) v steklenicah. Tel. Canal 967 ATLAS BREWING CO.21 & Blue Island Ave. Zanesljivi fotograf M) 1 893 Blue Island Ave. cor 14th St. 2 0 2 e t n a s k a i nj a t iideloranjn NAJBOUSZH, NAJLEPŠIH, NAJFINEJŠIH in NAJMOdNEJŠIB Fotografij. Zenitvanjskc slike posebnost. Nizke cone. Hitra in iiljudna postrežba. Deli jamceni in skrbno izgolivljeno. Tvrdka ustanovljena 18B3. * TELEFON ŠT. 287 Slovenci, sabljajte tje, kjer h« Vam v vseli ozlrib toeno in u^judno postreže. CHICAGO Litji'KU HOI HE. Največja zaloga "Kentucky Whisky's", kalifornijskega žganja in vina. BITKAH LEVIN, F, HE1HBRWG, CO, 13(> Front ht. Pieblo^olo. Priporoča rojakom razna najbolj ša vina in iuiportiran "viski". Kegljišče na razpolugo 1214 Bohman Ave. PUEBLO. "DELAVSKI BOM". PHIL. HAST LASTNIK, 545 Iti ur Island Ave., CHICAGO, ILL. Tu najde vsak posameznik postrež-bo, kakoršnonarekuje bratski socializem. Veliki posebni prostori za skupščine in društvu na razpolago. > ST a ^ 71 Pozor rojaki H t / Potujoč i m rojukom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolioi naznanjam, du točini v avojeui novoureje-nim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače- "utlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske suiodke na razpolago. Vsace-mu v znbuvo služi dobro ure-jeno kegljišče in igralna miza (pool table). iSolidnu postrežba zagotovljena. Za obilen obiBk se vljudno priporotu: * MOHOR MLADIC 017 S. Center Aye. blizo 19. ulice Chicago, III. ^ iiŽ Zu Ameriko patentirane Harmonike, isvrstno delo, se dobe samo pri Slovencu John Golob 2CM bbidgb St. JOLIET, ILL. V:I McMAHON & COLLIER pogrebni ka. Dobra in cena postrežba. Coa. D a S. Union Ave PUEBLO, COLO SL0VEXSK0-HKV. GOSTILNA 487 W. 18th 8t, < lilragt, HI. Toči se vedno »vele ' Sohoenho-ffen" pivo. Biljur in kegljišče na razpolago. V obilni poset pri- <|iiam (licit: Sufficit ..." O resničnosti tega svetopisemskega izreka me jv prepričala gospa Helena, in čim sem prišel ilo tega prepričanja — kar je seveda trajalo precej časa — me jc tudi vest začela peči. Da mc niso vzgojili duhovniki in za duhovniški stan, da mi niso z j misterijami in dogmami napolnili glave, bi bil ta notranji boj dvoboje val brez posebnih težav. Slu šal bi bil srce in razum. Tako pa. pod' vplivom cerkvenih naukol in cerkvene vzgoje, nisem mogel priti na jasno. Danes sem obupno padel pred podobo Križanega in vzdihal: "Deus, in adjutoritun meum in-tende!"; jutri sem se s cinizmom, ki sem sc ga sam ustrašil, otresel vseh pomislekov in začel dvomiti o vsem, kar uči katoliška cerkev. Počasi so se mi začeli pojmi bistriti. Čutil sem dobro, da nastaja mej cerkvenimi nauki in mojo osebo čedalje globlje brezno, in da bom kmalu samo še po poklicu duhovnik, a brez vere v cerkvene nauke; telo moje da ostane cerkvi, srce iti duša p« se oprostila vseh spon. Kolikokrat sem sam pri sebi mislil: Kristus sploh ni ustanovil nobene cerkve. Kristus ni zapustil ne ene zapisane besede in tudi nobeden njegovih učencev ni zapustil nič pisanega, pač se pa hvali sv. Pavel, da se je v Antijohiji krepko zo|>erstavljal naukom sv. Petra — zakaj naj torej smatram cerkvene nauke za božje? Nisem imel poguma, zaupati komurkoli svoje notranje boji* in svoje bolesti. Niti k svojemu spovedniku, gospodu Urbanu, se nisem upal. Ohranil sem vse svoje bolesti in vse svoje dvome zase. Pred ljudmi sem se vedel kakor poprej, morda sem bil še nestrpnejši, vsaj v svojih piopovedih, tako da ni nihče zapazil velike premembe. ki se je z menoj zgodila. Postal sem bil pravi hinavec, kakor jih je vse polno ravno mej tistimi, ki imajo vero in cerkev vedno na jeziku, srce pa prazno ali polno hudobije. Časih se me je pač polastil obup ali — nazaj nisem mogel več in tudi nisem hotel1 in le resigniratio zaječal: Refugium peccatorum — ora pro me! RAZNO. Sinoda kranjskih duhovnikov v Ljubljani Rojaki! Ne zabite na veliki piknik čikaških socijalistov v nedeljo 27. sept. v Kuhn's Farku. Razlagal bo o socijalizmu katoliški župnik Hagerty, kateri ima več poštenja in srce za delavstvo v sebi, kakor vsi kranjski farji skupaj. V Kuhn's Park Vas popelje Milwaukee ali pa Western poulična kara. Denar ali življenje. (iospod Henderson iz Riverside oklenil jc v« špekulacijo opustiti in samo za svoje zdravje skrbeti. Zakaj ? Bogati mož je neumorno delal in srečno špekuliral, mnogo denarja zaslužil, konečno pa vendar prišel do spoznanja, ko je težko obolel da ni denar najboljše na svetu in sc odločil žrtvovati denar in varovati si življenje. Navadno vsaki človek, kateri ima mnogovrstne posle zanemarja glavno reč — sam sebe. Nikdar se ni pa trebo bati človeku, kateri pije redno Trinerjevo zdravilno grenko vino, da bodejo njegovi organi oslabeli, ker to vino čisti in obnavlja kri in tako kontrolira celo prebavo, oživi živce, ojača mišice, sploh vzdrži Človeka zdravega. Pijte toraj to vino, pa se vam ni treba bati ne za denar ne za življenje, kar oboje ostane v popolnem .redil — samo pazite, da vas kdo ne goljufa in mesto Trinerja kako žlo-bodro posili. Dobi se v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu. Jo*. Triner, 799 S. Ashland Ave., Chicago, III., Pilsen Station. Predstojnik kemičnega zavoda Dr. Wiley je imel nedavno pred zdravniško komisijo nacionalne družbe znanstveno predavanje, v katerem je, v občni blagor človeškega zdravja, predvsem nas-lašal, biti ljudem posebno pazljivim, da bi ne uporabljali ponarejena zdravila. Med drugim je rekel tudi: "čuvajte se ob vsaki priliki falsifikatov, kateri imajo na človeško zdravje uničujo-' če posledice in zahtevajte vedno samo originalna zdravila." Uradno je dokazano, da je Kolinovo originalno "zdravilno grenko vino" najboljše zdravilo proti želodčni bolezni, pomanjkanju krvi, nemirnem spanju, živcem in vsestranskim slaho-stim telesa. Kolinovo zdravilno grenko vino izdeluje v Ameriki sa-iznajditelj tega zdravila J. A. veletrgwec z vinom 15 n— je končana. Ta sinoda jc bila ])odobiia nekakemu konklavu. Zborovanja so bila v»stolni cerkvi, seveda pri zaprtih vratih. Zanimiv jc bil pogled na te blagoslovljencc, kadar so zapuščali ccrkev. Pravo senzacijo so namreč obujali — trebuhi preČastili gospodov udelež-nikov. Toliko tako kolosalnih trebuhov še ni bilo nikdar videti v Ljubljani. Bil jc pravi kongres pi-tanih fajmoštrov. Navaden človek ŠC pojma nilhfc, kake dimenzije za-inore dobiti tak župuiški trebuh. Videli smo ekscmplare, ki bi zaslužili Bamumovo pozornost, ekscmplare, katere smo ogledovali z globokim občudovanjem. In to občudovanje jc bilo tem opravičenej-še, ker je brez dvoma posestnike teh raritet stalo silnega truda, predno so si vzredili take trebuhe. Ljub-lj»jtičanje so se teh trebuhov jako prestrašili, kajti mislili so, da sc sedaj podraže vsa živila. Na srečo -e ta bojazen ni obistinila, priznati pa se mora, da so si nekateri ljubljanski gostilničarji vsled čudovitega, uprav fenomenalnega apetita gospodov sinodistov, ki se ni u-strašil nobene množine jedi in pi jače, znatno opomogli. Temu se ni čuditi. Povprek so potrebovali ti gospodje sedemkrat toliko, kakor drugi ljudje — in to že nekaj zaleže. Kar se tiče sinode same, se ne da dosti izvedeti. Culi smo, da ie vsak kdor jc hotel pri tem duhovniškem shodu govoriti, moral menda 14 dni poprej predložiti škofu svoj novor. Tako je škof pre-«krbel, da se je govorilo le to, kar je njemu všeč in ničesar takega, kar bj bilo morda pametno, koristno in rodoljubno, a škofu slučaj 110" ni všeč. Iz "Slovenca" je ?poznati, da se je razpravljalo o strogopoliti-čnili zadevah. Sinoda je bila vendar shod duhovnikov .— čemu se je torej bavila s političnimi zadevami? Če imajo črevljarji »hod, se pomenijo o črcvljarstvu, duhovniki pa imajo cerkven shod, da sc pomenijo o politiki ni to narobe svet? Sicer pa ne kratimo duhovnikom veselja, da prirejajo sinode in kar hočejo ter se na njih posvetujejo, kako hi slovenski narod obdržali v svoji oblasti — kar je v naših močeh, storimo vse, da se njih grdi in pogubni ftaklepi ne uresničijo. ("SI. N.") K protestantizmu je prestopila t v Celovcu 7/lctna vdova železniškega nadzornika, Karolina Jahne. Da tako stari ljudje zapuščajo vero svojih očetov, mora pač biti veliko nezadovoljstvo s katoliško cerkvijo in ničnimi služabniki. Duhovnik — trgovec z dekleti. V GleiwJtzu so "zaprli katoliškega duhovnika Gnielinskega, ko je hotel sedem deklic odpeljati v Amerika Nuna — tatica. V Nancyju so prijeli neko nuno iz St. Charles, ker so jo zalotili v neki trgovini pri tatvini. Na policiji so jo slekli ter preiskati. V njenih nenavadno velikih žepih so našli razne ukradene predmete, kako: milo, puder, krtačice, oa tudi eno tobačnico in dragocen ustnik za smodke. Komu je pač hotela |H)kloniti nuna zadnje predmete? Ker je prednica brž poravnala škodo. je okradeni trgovec ni naznanit sodišču. Beris Sarafov. Tega voditelja in organizatorja inacedonske vstaje imenujejo splošno "kralja Borisa". Balkanski Slovani ga naravnost obožujejo, Turki pa so razpisali na njegovo glavo 30.000 K nagrade. Vkljub temu pa Sarafov neprestano potuje, vse atentate skoraj vodi osebno. Vedno je drugače oblečen. Ne davno je bil Sarafov z 20 oboroženimi možmi v sredi vasi blizu Ohridskega jezera ter je nabiral prostovoljce. Nenadoma je neki zaupnik pritekel s klicem "Turki gredo!" Za odpor je imel Sarafov nremalo mož. Brez dolgega obotavljanja je zapovedal: ''Vrzite vse puške v hlev, pokrijte jih s slamo ter se preoblecite v kmečke obleke I" To se je v naglici zgodilo in vstali so polegli po travi, Sarafov pa s! je še zapalil nipo. Ko je prišla turška četa, zaklica? jim je turški čast nik: "Hola, možje, kaj delate?" — "Kaj delamo, počivamo po delu". — Ali so tu vstasi?" — "Ni jih", odgovori Sarafov. —"Ali ste videli prokl^tepa p«a, Sarafova? No ta bi si zapomnil, ako bi prišel v naše roke. Ta malopridnež, koliko nesreče je zaradi njega prišlo nad nas. O, če bi ga te dobili pred sc!" Tudi Sarafovi tovariši, so vse križem psovali na Sarafova. Častnik jih je pohvalit: "Pametno mislite, možaki," ter je odkorakal s svojimi 200 vojaki, da poišče drugje Sarafova. Papež framnzon. Dunajskemu listu "Zeit" fiše neki katoliški duhovnik, da je po smrti papeža Leva XIII. nastal med katoliškimi duhovniki strah, da bi postal papež celo kak prikrit 'prostozidar". Kot tak ni bil na glasu nihče drugi kot papežki kandidat — Rampolla. V mnogokate-rih samostanih so celo molili, naj bi Bog odvrnil od katoliške cerkve nesrečo, da bi ne dobila Rampollo za papeža. Duhovniki niso niti pred kmeti prikrivali svoj strah, in prav pogosto je bilo slišati brtinme kmete zdihovati: "Sedaj moramo posebno veliko moliti, da bomo dobili zopet katoliškega papeža". Vkljub temu pa jc silil sv. Duh v Rampollo in le veto avstrijskega cesarja ga je pregnal. A sedaj se delajo klerikalci, ka^or da bi se bila vsled tega vetoja zgodila katoliški cerkvi velika krivica ter pro-testujejo proti — svojemu vladarju. V istini pa se jim je odvalil kamen s srca, da se je Rampollova izvolitev sploh preprečila. Toliko odkritosrčnosti je pri vseh klerikalnih dejanjih. SVARILOI •'Odbor" društva sv. Cirila in Metoda 5t.l6,(J. S. K. J.) svari vse rojake pred nekim Maks Hitztha-lerjem, rodom štajerc, koji je skrivaj poliegnil od tukaj in odnesel s seboj svoto $74.društvenega denarja. Imenovani je velike in močne postave terdolgih prstov. Pisal jo svojim rojakom zadnje pismo iz 1'ittaburga, Pa. Ako ve kdo od rojakov za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti društvenemu predsedniku, Frank Jakopič u Box 97. Conemangh, Pa. Mirko Vacljina 390 Vi. 18. St. Chicago, 111., priporoča SLOVENCEM svojo BRIVNICO. J. D weyer (79 SLUE ISUVl ill (HUGO, III. priporoča SLOV E N C E M svoj "SALOON". Fina vinu, smodke in rakijo po zmerni ceni. Postrežba turna. Tako tukajšnjim, kukor tudi skozi ali v Oniaho potujočim rojakom priporočam svoj veliki'SALOON1. Lepe sobe za prenočišče; postrežba točua in cena. Do men« najde vsak lahko sam. S KOLODVORA ŠTIRI "BLOKE" naravnost navzdol IN PRI MENI JE. Anton Schweiger, 1602 S. 13th St. OMAHA, NE. Anton Sukle PUEBLO, Colo «04 S Santa Fe. Priporočam svojo, gostilno, kjer točim vedno sveže pivo in žganj«. Telefon 507 Main. p-x Jfazdar rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepo urejeni "SALOON". Točitn vedno sveie pivo in pri-Btne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo. Za obilen (inset se priporoča MARTIN POTOKA«, 504 S. Centre Ave. Chicago, III. Telefon štev. 1721 Morgan. Rojaki, ne pozabite starega prostora, John Količka. £_£ STEFAN P0POVIČ lastnik, 687 CENTRE AVE. CHUCAGO, III. vina, Društvene vesti. Društvo sv. Petra in Pavla Poživlja vse svoje ude, da se zanesljivo I udeleže zborovanja vsakega 18. v j mesecu ^ dvorani na S. Santa Fe Ave. st. 1207 Ft TEKLO, COLO Na občnem zborovanju bratskega društva "Sokol" v Puebli.Colo. so bili voljeni v odlKi;- za prihodnje loto sledeči uradniki:Ivan Marinčiti, predsednik; John Plut, blagajnik; John Mohar, zastopnik in PetCulig, tajnik.»Določilo se je, da kdor bo ne udeleži dveh sej zuporedomu se suspendira iz društva. Bratje, bodite ločni in veBtni v izvrševanju svojih dolinostij. Slovensko podporno bratsko društvo "SOKOL" v Clevelandu, O. ima rodne seje vsako prvo nedeljo v mesecu r "union dvorani', na St Clair St. Društveni zdravnik je dr. Kehres. Kdor hoče pristopiti k društvu nuj se zglnsi pri Jacob MoCevar'ju St. Clair St. 1593 ali pa pri L«us Recher'ju St Cluir St, 122I1. Brutjengitirajte v prid druš tva! ODBOR. Pozor! Kaj pustiš od nevednih zobo-zdravnikov izdiniti svojo, mogoče še popolnoma zdravo zobo V Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro iu po najnižji ceni napravi B. K. SIMONE K 544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Tel.: Morgan 4.J3. ROJAKOM Potujočim in tukaj biva joči m, priporočam svoj novi, lepo urejeni "SALOON" Kjer točim vedno sveže pivo. razna fina vina in likerje. Postrežba točim. samo z unijskimi smotkaini. Biljar v hiši. Potniki ■ dobe čedno prenočišče. Za obilen posetsejc. rojakom priporoča Leonard Puh lasti 9950 Avenue N S.CHICGO, ILL. © MATIJA E It KLATEČ, ft 2483W. 17th St.Chicago,III. S? edini slov. krojač v Chieagi,M s« priporoča rojakom v izde- a jSHovanj« nove 111 popruvljnnjeJft Jg stare obleke, katera bo izgle-fu dala kakor nova. Vse 1» fiL Q zmerno nizkih cenah. (j) URBAN BltO'S pogre__ 3113 W. 18th. St;Chicago, III. CENA IN DOBRA POSTREŽBA. f HAL! Q2LA2! 12 CLEVELAND A,0, f J SLOVENCEM BOJAKOM!J v Za ž«jne treba pijače. Do- £ T bro pijaio — iz vratno vo- *T ^j* dno sveže pivo, vinoindru-X go, toči rojakom iu drugitd >L bratom Slovanom v svoji ^ gostilni , Louis Berber ▼ 1223 St Clair Str. w Kaj prvi zgornji prijatelj ^ moj da toči dobro sveže pivo in drugo pijačo v svoji gostilni! — tudi jaz enake ne pogrešani v svojem "saloonu". Jon. Vaiicliar t. 151 E. Madison Ave. Sveže pivo, vino itd. naj f« točita zg. pri ja. moja! Ravno tako dobro iiostrežem tudi jaz v svojem "saloonu", le paidite in prepričajte se. Jacob V irk Q 1068 ot, Clair Str. q a, JOS. KRANJC, krojač SJ i 1207 St. Clair Str. 4, i Cleveland, 0. pri- i • iioroča p. 11. občinstvu svojo ^ ^ krojaško obrt Izdeluje naj- T eiegantnejše obleke itd. Če hočeš imeti fine slike idi k fotografu LIHBICli - u 80 - so Euclid Ave. Cleveland, O. Clifton St. -Cleveland. O. 1 ne pa v Ljubljani I Pri meni se dobi poštena po-l strežba pijač« in preno-cista. FR. Slovan naj podpira Slovana! Velika trgovina likerjev, najboljših kalifornijskih vin, lfakor tudi rakije ikl. Prodaja na debelo in drobno. Postrežba točnu in poštena; cene nizke. Za obile naročile se prijxmieft vsim JOS. BERNARD, 630 Blue Island Ave, o---- o Chicago, III. Sedaj je najboljši čas za FOTOGRAFIRANJE. Iidilnjtno slike po sajnitjih cenah; i nalili slik napwino rtlike, Obiskujete redno Maly's Studio 570 W. 1 Bih St. Pozor Slovenci! e: Spodnj podpisnnn naznanjava p. 11. občinstvu da sva na ^ 129 S. Genesee St. Waukegan, HI., odprla veliko novo prodttjiilnieo, presk rbljeno z različno, mnogoštevilno robo. Imava v zalogi raznovrstno moško obleko, klobuke, spodnjo obleko, čevlje, rokavice, nogavice, srajce, ovratnike, zapeetnike. "Overalls" in "Jumpers", ter vso vrste obleke, spadajoče v to stroko. L VELEŠTOVANJKM tST KOŠICEK in STEFANIC "©ft : 129 South Genesee Str___Waukegan, Illinois. iiUilUUiUiUiUiUiUiUiUiUiUiUiUiUiUJUiiiiUiUiUiUiUiU^ JOHN FE11BEZAR 629 S. Santa He Ave, PUEBLO. Priporočam rojakom svojo uuvu, lepo urejeno gostilno, kjer točim vedno sveže W alterjevo pivo. Izvrstna žgan jo in fine smodke na razpolugo. SE PRIPOROČAM BRATOM SLOVENCEM za obilen obisk moje mannfakturno truovine.prej lastnik Dušan Lagjevič. Bodem vedno dobro jx)stregel vsem. BUDE RADKOVICH, 1247 S. Santa Fe Ayk. Pubplo.Co. SVOJ K SVOJEMU! PRODAJA PAROBRODNIH KART IN POŠILJANJE DENARJA V STARO DOMOVINO. 568 W. 18th Str., Chicago, III. Zastopništvo za Job. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino Angelika Bitters, Kalifornijsko Vino in Kakijo. Nizke cene; zajamčena, hitra in poštena postrežba. * t * * * * I $4*4*4*4*4*4*4*4*4441 4*4*4*4*4*4*4*4*4*4*X OBVESTI L Ol Podp isani si usojam naznanjati p. n. občinstvu, da sem prevzel "Sa loon" rojaka Jak. Martinčičn v Sumit, lil, Mojb uačrlo j»* in bode vselej sprejemati ftijake najaljudnujle, vsled oisiir u-pam, da se bode tndi 'meni izkazovala tista naklonjenost, kakor mojemu predniku. Posetnike prijatelje in c. rojuko v obče zagotavljam, do Ixxlo vsak čas poBtreženi točno z izvrstnimi smodkami, svežo pivo, raznimi likerji, "Portvini". Trinerjevim vinom itd. Zn zabavo novodobno kegljišče. Kojuki znanci, pri-jatelj obiskujte mo v prostih urah, vlivali bodete vsaj čisti zruk, Na zdarl o o FRANK KOENIG, o Summit, lil. Veli a razprodaja oblival. T Vso moje zaostalo letno obuvalo, obstoječe-iz: moških nizkih in visokih čevljev, ienskih nizkih čevljev, "patent leather" čevljev, otročjih črnih, rudečih, modrih čeveljčkov, se bo prodajalo ta mesec po jako nizki ceni. tJgfie sem znižal le, ker cabim prostor za nove jesenske in zimske čevje. Lepa novci do novih čevljev, dito in vprašajte po Oxford" $1.75; zadeč-za ženske od Mc. do ki za deklice it. do od $1.35 do $1.48. Ot-veljčki št. a do 8 po 30 prostor zu nove jeeei prilika priti z malimi se nndi vsakemu, le pri-moških "Calf Vici Kid ke od $1.35 do $1.48; $1.35 iu $1.50; čeveijč-2. po 48, 75, 8», U8C. in ročji rudeči in orni če. do 98o— Bodite pre pri čttui, da je to edinu prodajalnica, kjer si lahko prihranite lepe novce na obnvalu- Vsak dobi krasuo darilo, kdor kupi pri meni tekoči iil med 19. SlOVKKBKBOA NARODA 8IN QLABOVITI IN I'ltOHLAVUENI ZDRAVNIK DR. 0. IVAN POHEK a ocl a j nastanjeni zdravnik im: S. W. Cor. 10th & Walnut St. iu N. W Cor. Park & Central St., Kansas City, Mo., bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča tor predsednik državnega zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših z ravnikov zaradi svojih pposobnostij se prijio. ruča slovenskemu občinstvu. Olasoviti In proslavljeni zdravnik. Ki bo je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Ev,ropi in v Ameriki z največjo pohvalo, jo bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 25 letno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežjo in linjopasnejse človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem iu skušnjami jc postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravniku, Zaradi toga naj se vsakdo ki boleha, obrne na; DR. U.IVANA POIIEKA. B trajnim vBpehom ozdrnvi: liolezni1 na preib, v grlu, plačili, glavni in nasni katar, krvne in koine bolezni, revmatizem, slabo prebavljen je, bolezni v mehurju, živčne liolozni, kronično onemoglost, lajne bolezni, vsakovrstno rano, izmščenjo itd. Opazka: ako sejo kdo zdravil brez Vs-pelia in videl, da mu nihče več nemore pomagati. naj obišče ali so pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dni. Ivana Poheka. On je n i STOTINE in STOTINE nevarno liolnih oseb ozdravil, poseli-no pa mu je ljubo i>oniagati svojemu rojaku inbrnfcu po rodu in krvi. Dr. O. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju. - :VSI ONI:— kateri neuiorejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo liolezen, kako je stara liolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako ho ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je liolezen noozdravlivn. on to po-ve dotični osebi, ker neco da bi trošil svoj krvavo zasluženi denar. -NASVETE DAJE ZASTONJ.------ Ne pozabite priložiti znamko za 2c, za odgovor,-Vsa pisma naslovite na Dr. Cr. Ivan Pohek, Post Office Boxes 553 & 668. KaiMS City Mo. D. S. A, Hermanek's Headach Wafers (oblati)1 so najboljši za gla vobol, koji prihaja iz želodičnih bolezni, kakor tudi reumatizina. Ženske ki trpe na mesečnih dotokih, zadobo neprecenljivo olajšavo, če rabijo "Headach Wafers". NAVODILO: Numoči oblat v mali kupici vode in izpij poteui vse skujMij. To smeš ponoviti čez eno uro zopet, če se že prej boljše-ga n« počutiš. Dva oblata naenkrat no smeš nikdar v^eti. Cena 25c po pošti 27 centov. Edini izdelovalec iu prodajalec Hermanck, lekarnar 585 CENTRE AVE. Ciui Acio, III. "(j RAD ZAGREB" jo najstarejši hrvatski "SALOON" na suipadm strani mostu Chicago. Postrežba i/vratna; fino pivo, liker, smodke in biljanl na razpolago. ALOIS PAUSE luBtnik, 8M W. 18th St. Chicago, III. Najsilneje orožje proti boleznim je edino znanost! Na kteri način zdravi'prof. Collins bolne? Svet priznava, da je znanost najbolje orožje, h kterim je mogoče bolezni KČvlndati. Zdravnik, kteri hoče bolnike vspešno zdraviti, mora pred vsem bolezni dobro jxixnati. Slabi iu neizkušeni zdravniki ua-pravljajo čestokrat jiomote, ktere zumorejo postati ziv bolnike osodepohie. Ako zdravnik tmlczni natančno ne jKiznii, predpiše bolniku zdravila zu kako drugo bolezen, ktera v tem slučaja naravno nepomngajo, pač pa škodujejo. Ako bi vsi zdravniki takoj niKizunli bolezni in vedeli za prava »redstrn proti boleznim, jio-tem bi mnogo manj ljudi j umrlo. Dobro znanemu učenjaku Prof. CoIIIiihu je bilo vedno mi tem ležeče, da je liolezen svojih pacljentov natančno h]h>ziui1. Potom, neprestanega proučevanja in poskusov je končno tako napredoval, da mu ni težavno siHiznnti bolezni. Prof. Collinsu *»vod napravil jo siromakom Ju mnogo dobrega, radi česar njegovo dobro imo slovi Sirom Amerike, kur je nzrok, da število njegovih pacljentov vedno narašča. J)a zumore vstreči vso-stranskim zahtevam, mornl jo svoj zavod razširiti in si omisliti najboljša sredstva. Radi tega je prof. Collins vzel v najem zu nedoločen čas novo jioslopje. Sedaj, ko je že vse v redu, nahaja se njegov zavod zopet v hiši štev. Boon ton, N. J. Cetij:ni prof. Collinit Vsem rojakom naznanjam, da je prof. Collins najboljii tdravnik, kar sem jihdosedaj imela Bolna sem bila od 17. novembra 190« do 30. junija 1902. Srce mi je utripalo in tresla sem s« po vsem livotu. Ker sein pri tdrav nikib tarnati iskala jomoči, sem že skoraj obupala. Končno sem se obrnila do slavnega prof. Collinsa, kteri me je ozdravil Zatise Vam srtno zahvaljujem ei»|»>d prof. Collins. Bog livi na mnogsja i Magaja hetal Marija Barna. Ako nimate dobrega zdravnika, odgovorite na sledeča vprašanja iti jiošljite prof. Collinsu: Kušljste 1 I JI ju jet e f Povručute t Imute |>ohicije! Boh Vas bok t Imate drisko f Teče Vam iz ušesi Imute slab tek f Peče Vas v grlu t Imate slabo dihanje t So čutite bolni po vrtakej jedi t Ne morete nn sfriin f Ali Vas čelo boli t Se Vam roke tresejo? Alt Vas kožn srbi I Ali Vam srce močno bije t Imute beli jezik T Vas bole kosti T AU Vas peče ko puščate vodo 1 Ali V11111 za vi ju v revah I Ali se lahko prestrašite t Ali se čestokrut prehludite t Imate nalezljive bolezni I t ulite lnriw. v ledjih f Čutite 1 »o tebnii vročino! 4 'utite nn vrh glave Rdečine t Ste slabi kadar vstuuete I 140 W. 34th St., New York, kjer nadaljuje k svojim blagodejnim delom. Vse dopise je tonij pošiljati nu navedeni naslov. Vsak bolnik, kteri j«»trebujo zdravniške potnoči, naj se zaupljivo obrne do prof. ^i^ki. r.tvin«. Collinsa. Ne iščite družili zdravnikov, ker kasneje liodcte njega želeli. O prof. Collinsu vam vsakdo povč, da je on najizlnirnejši in najvestneji\zdruvnik v vsej Ameriki, dočim se n (irnzih ne vt, ketlo so oni. Niti jeden zdravnik se ne more s tako vspešnim zdravljenjem izkazati, nego tw* profesor Collins. Zdravi vse bolezni. Prof. Collins jioznn takoj jmi znamenjih vsako liolezen in radi tega zdravi možke, kakor tudi žensko bolezni, bmliKi akutne ali pa zastarele kronične. Holczni nu srcu, jetrali, ledvicah, želodcu, pljuča h, me-burju, črevah, grlu, nosu, kosteh, živcih, krvi itd. zdravi v najkrajšem času. Z velikim vspchoui zdravi Mpolsku možku In bolezni. Možkim in ženskam so ni treba sramovati ter naj 1111 tančno in zanesljivo opišejo svoje s|Kilske bolezni. Ktere ženske trpč nu tukozvunem mesečnem neredu, naj se tukoj obrnejo do prof. Collinsa. Nalezljive bolezni zdravi profesor Collins (»osebno vspešno ter v vsakem mIučiiJu jamči zu hitro iu temeljito ozdravljenje. Izmed tisočerih dopisov, ktere jo dobil prof. Collins ml svojih pacljentov, priobčimo tukaj le nek t ere: Plymouth, Pa. Bolehat s;:n dolgo Jas 1 na leludcu. Kakor hitro sem kaj pojedel, pojavile so se v trebuhu velike Ixilciine in Vlaka jed uii je bila toperna. 1 ovlil sem vse poino pripojenih mi tdravil, katere mi pa niso pomagale. Radi tega sem Uko oslaliet, da niti delali nisein mogel. Prof, Collin* je pa bil oni zdravnik, kteri me je tekem jedneja meseca oulravel, Ivan Tavčar. Izjemne cene za razno robo samo za ta teden. Pridi in kupi. Hlače (do kolen ) za dečke od 1-16 let, sama volna, vredne *>o, 76 in «8c. zdaj oc-samo...................»J« Ženske, črne satinaste bjk>-lije jopice (petticoats), najnovejši uzorci, prej $ 1. '><\pn. zdaj samo..............."DU Vozil,u prava cena 10c jard.n. zdaj ......•..............«C Fini, porkal cena lOc, zdaj n ,p janl jh).................u-1 16 dvanajstin damskih bolili in drugih jopic( Waist)prej nn. pol 1.26, tu tedeil Biinio ,. Molka si>odiijn obleka za nn-jesen ................. Malem' Ki za kavo, jiutičo- nc ni. Posebnost.«Samo....."" Flanelasti ovratki za ženske se razpri Mlaja jo po........ 2.r>00 jardov najnovojšega Buknju, sama volna, bo prodaja povsod jurd ix) $ I. in. pri nas samo............,UI' Kina svila vse barve, prej nn. 60c, ta teden samo.;......tai K rasne čepice za gospodične! n prej '.oc, zdaj samo........I"" Visoko nogavico za dame, 1. nmo................... itisernih gtmiliov dve dva- n. najstini ................." 1 jard široke bele kouteuiucj (Muslin) prej 8c zdaj..... 2 vretenca (200 janlov) orne, rudeče itd. uiti za razno 1. uporabo, samo............ Otročje črne ''ribbed" nogavice vredne 15c, zdaj samo.. Jj Gosjiodionel Box Calf čižmi vse velikosti, tu teden samo Velika izbora ženskih vrli-nih volnenih sukenj, črnih ali barvani h, krasno ob-šitih, prej $3. 08, ta to- 1 7t den snino..............' Preproge,prej$10.00,zdaji « komad ................... Hlačice za dečke, prej '-'60, r zdaj samo................"" fiptMlnja obleka za dečke ne. IX)...................... Volnene obleke za dečko, najnovejši uzorci, prava cena $ I'M, ta teden | ne samo..................3J bonski moderoi različnih oblik, prej 60c, $l.ou in 1. 60, zdaj samo ...... Ure budilke 29c iK).........59c Velika zalogn kušmirovih iu drugih oblek prej od $ 8. 60 S.oo, zdaj {X)...........98c A1 LBERT TURIE r»0. 567-560-571, L Blue Island C Ave. OPOMBA: Kadar prideš v našo prodajalnico, vprašaj po št. 23 ZI a t k o K e r h i n. so po ceni. M KEOlSTEItEl) Ne vpnišamo vas, tla li verujete našim Ik'smIuiii; vso kar pritioročumo je. tla poskusite in sami 6|x)zuute, da jo Trinerjevo grenko zdravilno vino MahonoyCity, Pa. Pri Vas sem na-roftl rdr:vila, ko sem bil U v ChryitMl Falls, Mich. Sedaj bivam v Mahanojr City. Vala adravila ao mi iibomo pomagala, kajti jat sera popolnoma oidravljen, za kar se Vam Iskreno tahvaljujem. Vi ale pravi dob-<ure pop, Ob nedeljah pa od 10. ure dop. do 1. ure pop. Pišite slovensko in naslove napravite tako: Prof. E. C. Collins, !W YOI (Triner's American Elixir of Bitter Wine) čibUt nepokvarjeno in velike zdravniške vrednosti, edino grodnko zdravilno vino, ki nima nič kemikalij, edino vino kot ga je narava naredila, združeno z suhih zelišč in korenin ixisebno za to iinportiranih. Vino je najbolj zdrava pijača. Zelišča so naj boljše zdravniške sestavine. Torino napravi kri lioguto, nidečo ingorko. donelje popolno čisto do najmanjših delov • telesr. jih zalag, redi, dela zdrave, in človek jxistane močan na telesu iu duhu. Pijte sn Trinerjevo grenko vino in nebojte se potem bolezni ker napravilo vas ho močne, vaše žene in hčere lepe, vaše otroke okrogli: in zdrave. JOSIP TRINER, OSiSoi Ashland k Pila Station CHICAGO, III. Ne dovoli nolienemn businessman!!, da bi ti usililkako nevredno ponarejeno vino; ako ti da kaj drugega kot, izvirno Trinerjevo vino dela to iz dobičkarije ker pri ponarejenim naredi več denarja. Trinerjevo vino mu da malo dobička, & mu noreili dobre i