Austrija in Adolf Hitler. Gospodarsko stanjje austri|»ke republike. Pasivnost. Sosedne države. Trdoglavost nemškili naesjonalistov. Adolf Hitler. ^tz razgovora z uglednim avstrijskim politikom.) ; ,,Von der Dummheit bis zur Lacherlichkeit ist nur ein Schritt, der \mtere Schritt fiihrt zum — Verbrechen." (Od neumnosti do smešnosti je samo en korak; nadaljni korak vodi k — zločinu ...) Glavne misli našega izvestite-lja o gornem vprašanju. — S tem markantnim, značilnim uvo-4dom se_ je začel razgovor o osebi, po-fcretu in stremljenju vrtoglavega Adolfa Hitlerja, s katerega političnim udejstvo-•vanjem se bavi časopisje cele Evrope. Dotaknila sva se najprej vprašanja o gospodarskem položaju Avstrije in sva se neJjote zapletla v operetno poli-iiko Hackenkreuzlerjev, 1 leimvcehra — in tako prišla mimo Pfrimerja dn — Adolfa Kitlerja. — Ze v uvodniku zadnje številke smo obravnavali gospodarski položaj Avsti-je prav podrobno, takorekoč iz prvjh ust državljana avstrijske republike, da-nes pa izpolnimopredmetna izvaianja v sledečem: Od tedna do tedna se s'abša gospo darski in finančni položaj sosednje Av-sStrije, v katero je toliko naših nacijonal-nih slepcev zaljubljeno. Previdni politi-ki so še-le sedaj dognali, da izvira vsa avstrijska gospodarska kriza iz meseca maja lanskega leta, ko se \t zaeelo reše-vanje falirane banke ,,Kreditanstalt", ker( so sprevideli, da industrijska podjetja, katerim je ta zavod dajal na slepo neo-mejene kredite niso v stanju, zadosti-li svojim obveznostim glede vrnitve ka-pitala in plačevanja obresti. Ta polom pomeni paralizo (razkroj,) mjvečjega de-la gospodarske aktivnosti avstrijske re-publike. Judi zunanja trgovina (izvoz) je ta-ko zelo padla, da so težke skrbi — upra-vičene. Prvih 11 mesecev po polomu ,,i\re-ditanstalta" je psidel izvoz na 950 mi-Ijonov šilingov. Vrednost raznih indu-strijskih podjetij je padla od 1. \1926 pa do danes za več kot 54 odstotkov, a aktivnost bank za 45 odstotkov ... Sta-tistika beleži skoro vsaki mesec okrog 300 slučajev konkurza in 'bankerota med industrijskimi in trgovskimi podjet;i Razumni poHtiki se zelo trudijo, da bi do egli čimveč ugodnih pogodb s sosednjimi državami. a vse je ,,eiri Schlag ins Wasser"r ker je zunanja tr-govina obupno pasivna. Težko je najti izhoda, ker vrtoglava poHtika ze-lenih kričačev podira vse ono, kar modrost izkušenih politikov s trudom vstvarja. Nemala je briga za stabiliza- cijo — šilinga. Ta pa je mogoča le, a-io zadobijo posojilodald zopet zaupa-nje v — Avstrijo, ki mora plačati letnot 300 miljono\r šilingov obresti in za a-mortizacijo dolgov, dočim sama ,,Kre-ditanstalt" visi letno na obrestih sr svoto 00 miljonov šiiino-ov. — Na ne-sreco njene sosedne države nis-o v do sti bol;jšem položaju. Življenjsko vpra-šanje nujne važnosti je: Zbližanje v g^ospodarski smeri z drugimi državami. A velikonemški tisk, operetno razpo-lož.ena r(Heimwehr"p vstoglava politi-ka Adolfa Hitlerja in njegovega avstrij-skega štaba, ki je fundiran z Mussoli-nijevimi lirami — nočejo slišati o ka-kem gospodarskem zbližanju — in jim fe taideja žalibog tako zoperna "kakof biku — rdeča plahta ... To mišljenje je vtelešeno v — Adol-' fu Hitlerju, ki se ie v svoji domišljavosti predstavil v 2 brošuricah ,,Mein Kampf'' — svetu. Človek, ki še živi in je razme-roma mlad, pa piše že svoj življenje-pis — je pač vreden svojega — groša! — Kakor Adolf Hitler sam, tako ne-smiselna, brez elementarne inteligence, pravega smotra in 'dolgočasna je tudi njegiova teorija, dolg niz premletih boj-nih fraz, ki se deloma pobijajo in ni-majc logičnih zaključkov. Hitler ni ni-kak pisatelj, pač pa rutiniran g^oflač (Maulreisser), ki je zaljubljen v sebe in1 svojo — neumnost. Pri vstm tem je pretkan špekulant, skrajno hudoben, megalomanski, častihlepen, maščevalen in surov. Socijalni demokratje, ki soga do dobra razkrinkali, so dokazali nje-govo denarno zvezo z — Mussolinijem in (O, heiliges I.and Tirol!...) druge umazanije materijelnega značaja. Reš govori na polna iista in fanatično o ,,Deutschland, Deutschland iiber Alles", četudi sovraži ravnotako fanatično mno-gd uglednih Nemcev. Zna sicer organi-zirati, a ker ima prepovršno politična izobrazbo, ga stari ,,tigri" hitro denejo v žep, a Adolf odgovarja z ordinarnimi -¦¦ psovkami., '. V najtežjem času je prevzel vlogfo1 zdravnika obupano bolne Germanije, kateri daje injekcije v obliki upornih gesel proti svetim sklepom zgodovin-skih pogodb. (Kaj bi rekli mi radi Ko-S roške, Primorja itd. ?) — Hitler je Avsrijec, a služil j? v nem- ški vojski kot narednik-prostovoljec. Ce- tudi sedaj modruje v 2. zvezku brošure ; ,,Mein Kampf", ^la je videl propad Av- jstrije v naprej, snubi avstrijske zelenaše ! za svpje prozorne načrte. — Srčno so- vraštvo Hitlerja je naperjeno naTran- V:ijo Rusijo in — Zidt, dočim je Mus- solinija po prevzemu 1 Tniljona lir čf- tal iz svoje Črne fenjige in bo tudi dru- ge, ako mu dajo — kak ,,bakšiš". Ne- smrtno pa se huduje na razumništvo in j to v je/.i, ker sam ni prišel dalje — kot do vrat mešeanske šole. — i Tak je Adolf Mitler, apostol nove Gerijianije, Ijubljenec mno'gih ki so u- darjeni s slepoto.