Ste v. 294. V Trstu, v soboto 23, oktobra 191S. Letnik XI. Izlitja vuk dan. tudi ob nedeljah !n praznikih, ob 5 zjutraj. Čredara: L-xa Sv. I>ančiSka AsUkcg-i «t. 20, !. nadstr. — Vsi ćo? < n»J so po5i!|aJo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo ii rokopisi ne r.e vračajo. Iz; Mi in c^givoru: urednik Štefan Godina. Lastnik konsorej .LJinest*. --- Ti-k U>karcc .F.dir.osii-. vpisane zadrugi z c. !ir J v Trt i, ulica Sr. Frančiška AsiSkega 5t. 20. Te!cTon trrcunHi-.a in uprave .'tev. 11-57. Naročnina znaša: za celo .......... Za pci leta . . . -.......«••• r.z tri mesece............... za nedeljsko izdajo zi celo leto . • . . • za pol leti........... • • • • K 24.— . 12.— . 6— . 5.20 . 2.60 1 i L Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 5 vinarjev. zastarele številke po 10 vinarjev. Oglas! se računajo na milimetre v širokosti ene koione. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vK Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........7.....mm po 20 via Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.— vsaka nadaljna vrsta........ ... » i — Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinirje* Oglase sprejema Inseratnl oddelek .EdinostC'. Naroinfrit tn rckiamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno (a upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Fr.inčI5k4 Asiikega št 20. — PoŠtnohranilnični račun 5t 841.65? Pum najnovejših dosotlkov. žnem sosednjem odseku vdreti v naše Italijansko bojišče: Tretja velika bitka na soški fronti. Po petdeseturni artiljerijski pripravi splošen napad italijanskih glavnih sil. Srditi boji na Krnu. pri Tolmi-i u in ob robu doberdobske planote. Vsi L.ški napadi odbiti ob velikanskih izgubah. Jugovzhodno bojišče: Naša in nemška ofe tziva ie napredovala povsod. Naše ce-, te zavzele hrib Slatino. tjallvvitzova armada je prodrla do Selevca - Saranovca-Trnovče in severno Ranovca. Bolgarsko - srbsko bojišče: Bolgar j i so dospeli do ceste Zaječar - Knjaževac, v Macedoniji pa zavzeli Kumanovo. Ovce polje in Veles ter razdejali solunsko-niško železnico pri Velesm Rusko bojišče: V vzhodni Galiciji mir. Pri Novo Aleksincu so se naši umeknili v širokosti 5 kilometrov za 10U0 korakov. Boji-ob Stvru vedno srditejši. Ruski klin pri Okonskem izbit. Na Litevskem, pri Baranovičih in Kosjanah močni ruski napadi odbiti. Včeraj javljena nemška izguba pri Czartoryskem znaša šest topov. Zadnje dni tu ujetih 3600 Rusov. Zapadno bojišče: Nič posebnih dogodkov. Turška bojišča: Pflftzaj neizpremenjen. Razno: AngleškaJ^nuja Urški Ciper za pomoč Srbiji? ftafijanska mešetarje-_ Skupna miftlštrska konferenca v Budimpeštu_7*_____ I avstnjskD-itolnaflsKega Sopl Tretja ueliKa flttluwyi soTkI fronti. Vojni poročevalec »Berlmer lugeblat-ta« javlja: Ob Soči se vrši tretja bitka in na točkah, kjer so napadale najmočneje sovražne sile, je že prišlo do odločitve. Italijani so na fronti od Kobarida do Tolmina morali bežati, zapustivši cele hribe mrtvecev. Ob dolnji Soči, severno in južno od goriškega predinostia. pri predmo-stju samem in na doberdofcski planoti so jih Italijani tudi dobili krvavo po glavi in nimaio niti najmanjšega upanja, da bi imeli več sreče pri nadaljnih napadih. Nojaški sotrudnik graške »Tagesposte« pa pravi k sedanjim bojem na italijanski fronti: Na vsej naši jugozapadni fronti so Italijani z največjim naporom svojih sil, ki jim ie mogoč, prešli k napadu. Sovražna ofenziva je največja v vsej dosedanji vojni na tej fronti. Soudeležene so pri njej vse armade kraljestva. Ogromne množine municije in veliko topovskega materijala se je pripravilo v ta namen. Na Primorskem se vrši napad dveh močnih sovražnih armad proti soški fronti. Ne posegamo previsoko, če cenimo, italijanske čete, ki so v ofenzivi proti našim močem na vsej jugozapadni fronti, na 70i.OOO do S00.000 mož. Sedaj ali nikdar, si pravijo Italijani. Naš odgovor na to, po obupu nad dosedanjimi neuspehi narekovano vprašanje se glasi: Scdai ne in tudi nikdar v bodočnosti ne! Včerajšnje poročiio našega generalnega štaba pravi, da je sovražni artiljerijski o-genj na primorski fronti narastel do največje silovitosti, kar čutimo prav dobro tudi v Trstu, kajti sedanje grmenje topov se more primerjati edino le onemu strahovitemu grmenju proti koncu meseca julija, ko se je vršila druga velika devetdnevna bitka lia soški fronti. Dostavlja pa poročilo našega generalnega štaba, da so se izjalovili približevalni poizkusi sovražne pehote in tehničnih čet v ognju naše pehote in strojnih pušek. Italijanski napadi torej niso uspeli vkljub temu, da so Italijani napeli, kakor pred dvema mesecema. vse svoje sile. da bi predrli naše vrste, in trdno upamo, da se jim to tudi ne posreči nikdar, v čemer nas potrjuje tudi današnje poročilo našega generalnega štaba, ki se glasi: 9 * fr DUNAJ, 22. (Kor.) Uradno se razglaša: 22. oktobra 1915, opoldne. Italijansko bojišče. — Kakor se je pričakovalo, se ie včeraj dopoldne po več kot petdeseturni artiljerijski pripravi pričel splošen naskok glavnih moči italiianske armade proti našim postojankam na Prim'H-skem, tretji tekom petmesečne vojne. Na Krnu, ob postojankah tolminskega predmostja in posebno ob robu doberdobske pianote se vrše srditi boji. — Proti krnskemu oporišču naperjeni napad mobiinega miličnega polka št. 119 se je razbil ob izredno težkih izgubah. Drugi napad v tem ozemlju se je izjalovil v o-gnju naših hrabrih branitelje v po kratkem času. Svet pred postojankami je pokrit z italijanskimi mrtveci. — Ob tolminskem predmostju so bili naperjeni sovražni napadi v giavnem proti Mrzlemu vrhu in južnemu delu naše obrambne fronte. Vsi napadi so bili krvavo ttdbiti. Na posameznih mestih, kjer je sovražnik pri prvem naskoku vdrl v našo naisprednjejšo črto. smo ga s protinapadom zopet vrgli nazaj. Tudi »u so izgube Italijanov zelo velike. Na vrhu sv. Mihela so močne sovražne sile vdrle popoldne v naša strelska kritja. S sledečim protinapadom so bile povsod vržene nazaj. Prejšnje postojanke strelske jarke. Nihče njih se ni vrnil. — Jugozapadna fronta visoke planote je bila tudi pozorišče krvave borbe. Borba je dovedla večkrat do bojev moža proti možu. Sovražnikove izgube so tu posebno težke. Tekom pravkar potekle noči so trajali boji ob dobrdobski planoti z nezmanjšano silovitostjo. — Na Koroškem so bili slabejši napadi zavrnjeni na Hochweis-sensteinu (Monte Peralba), v plocken-skem ozemlju in See'uaški dolini. — Na tirolski fronti slej ko prej srditi topovski boji. V Dolomitih so se novi italijanski napadi razbili ob naših trdnih postojankah. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Poneverjenje v laški armadi. RIM, 21. (Kor.) Podpolkovnik Monsac-chi 74. pešpolka v Bra in major Faccenda sta bila po sklepu vojnega sodišča v Ales-sandriji aretirana zaradi poneverjenja 138.000 lir iz polkove rezervne blagajne. Z ju$Gi>zhodne$fl Dojim DUNAJ, 22. (Kor.) Uradno se razglaša:. 22. oktobra 1915 opoldne. Jugovzhodno bojišče. — O-fenziva zaveznikov v Srbiji je napredovala tudi včeraj povsod. Avstrcogrsks čete armade, ki jej poveljuje general pl. Kovess, so, prodirajoč proti Kosmajskl postoianki, zavzele z naskokom južno Ralje ležečo višino Slatino. Na obeh straneh dolnje Morave prodirajoče nemške bojne si:e so dospele v ozemlje severno Palanke in Petrovca. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN, 22. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 22. oktobra 19! 5. Balkansko bojišče. — Arma-dne skupine generalfeldmaršaia pl. Ma-ckensena je armada generala pl. Kovessa dosegla splošno črto Arnajevo - hrib Slatina. Armada generala Qallwitza je prodrla do Selevca - Savanovca - Trnovče ter severno od Ranovca. Vrhovno armadno vodstvo. Arnajevo je v jugovzhodni smeri nd včeraj omenjenega Stepojevca oddaljeno 5 kilometrov, in se je fronta pomeknila tu za 2 km proti jugu. Trnovča je kakih 7 km južno od včeraj omenjenih Saraorcev, Selevac in Ranovac sta bila omenjena tudi že včeraj.______ BolsursKo-srtKKo bojišče. DUNAJ, 22. (Kor.) Uradno se razglaša: 22. oktobra 1915 opoldne. Vranje, Kumanovo in Veles v Vardarski dolini so v rokah Bolgar je v. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fini. BEROLIN, 22. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 22. oktobra 1915. Armada generala Bojadjevega prodira dalje severno od Knjaževca. O ostalih delih armade še niso dospela poročila. Drugi deli bolgarske vojske so zasedli Kumanovo. Veles je vzet. Južno od Stru-mice je sovražnik .vržen čez Vardar. Vrhovno armadno vodstvo. SOFIJA, 20. (Kor.) »Agence Tel. Bul-gare« javlja: Uradno poročilo bolgarskega glavnega stana 19. t. m.: Naše čete, ki prodirajo v dolnji Timoški dolini, se nahajajo že pred Negotinom, kjer so vrgle Srbe nazaj. Srbi so v strahu pobegnili ter so pustili v naših rokah enega častnika in nekaj vojakov, enega častnika in 150 mož pa mrtvih na bojišču. V Timoški dolini so dosegle naše čete črto Gr. Vrh - trigono-meter 713, 20 km severo-severovzhodno od Knjaževca - Vetrena, trigonometer 500, 3*5 km južno od Gr. Vrha - Petruše. 6 km južno Petrena - trigonometra 907 - Gradiške Čuke, 9 km severovzhodno Knjaževca - Orehove Glave, kota 893, 2 km od Gradiške Čuke - kote 795. imenovane Cointice, 1V2 km jugozapadno od Orehove Glave - kraja Svitoževca, 6 km vzhodno Knjaževca - Jasenja, kota 800, 22 km jugovzhodno Knjaževca - Gabra, kota 875, 11 km jugovzhodno Jasenja. Pri Pirotu so naše čete v I ju tem boju zavzele zelo važno trategično točko Turško Livado (ki se ne da najti na zemljevidu) na Vidlić planini. Vzhodno od Pirota, v okolici Vranja, so se ustanovile naše čete ter dolino Bolgarske Morave očistile sovražnika 20 km na dolgo proti severu in severozapadu. — Plen, zasežen v V ran ju, še ni ugotovljen. Ve se samo, da se v njem nahaja dva milijona Berdanovih patron in tobaka, vrednega milijon frankov. Na železniški postaji Gnjanorice, 18 km jugozapadno Vranja smo našli okoli milijona kilogramov sena. — Naše čete ki prodirajo preko Krive Palanke, so napadle mogočno postojanko Stračitb na pol pota med Kumanovim in Krivo Palanko, vrgle Srbe in jih zelo krepko zasledujejo proti Kunianovemu. — V dolini Bregalnice napreduje naša o-fenziva s siino hitrico. Dolina Bregalnice in tudi ravnina Ovče Polje, med Stipom in Kumanovim se nahajata v naših rokah. Kočana, Radovište, Štip, Kliseli, 19 kilo- metrov severozapaeno Stipa, in Kratovo so tudi v naši posesti. Naša konjica, ki ie zasledovala nazal bežeče Srbe, jih je dohitela med Štipom in KHselim ter jih ie razpršila popolnoma. Konjica je ujeia 2000 Srbov. Ostanek se ie v brezglavem begu mogel rešiti edino k v okrilju nastale noči. — Prebivalstvo iz srbskega jarma osvobojenih pokrajin sprejema naše čete z nepopisnim navdfcšenjem. Naše vojske, pričakovane kot osvoboditelfice, obmetavajo povsod s cvetlicami in so predmet najnavdušenejših manifestacij. SOFIJA, 21. (Ag/ Tel. Bulg.) Bolgarski glavni stan objavlja naslednje poročilo o operacijah 20. oktobra: V noči od 19. na 20. oktobra so poizkusili Srbi protinapad na naše čete okoli Negotina, a so bili odbiti in so imeli težke izgube. V Timoški dolini so dosegle . čete cesto Zaiečar -Knjaževac in so zasedle kraje: Selačko, 22 km južno od Zaječarja, Kraljevo selo, Jakovac in Jelasnico, 7 km severovzhodno od Knjaževca. V dolini Bolgarske Morave, severno in severnovzhodno Vranje, so vrgle naše čete po železnici dovedena ojačenja svežih sovražnih čet nazaj in so nadaljevale prodiranje proti severu. V Vranju smo nolee že znanega plena našli vojaško bolnišnico, sanitetni materijal In zdravila v približni vrednosti 500.000 frankov, desinfekcij&ki aparat in 52 vagonov. -Še danes so našli naši vojaki v hišah po mestu skrite srbske vojake. V neki hiši so našli pohabljeno mrtvo trupio nekega našega konjika. Srbski vojaki so ga ua izdajalski način umorili in mu potem izkopali oči. Kolena, ki zasleduje pri Stra-činu pobitega sovražnika, je vzela Kumanovo. Srbi divje beže proii Skoplju. Nase čete, ki so osvojile favnino Ovčjega polja, so dospele do Vardarja in so zavzele mesto Veles. Zasledujejo proti Prilepu beže-čega sovražnika. Okoli Velesa so naše čete razdejale vardarsko železnico in so tako pretrgale zvezo med Solunom in Skopljem. V okolici Strumice potekajo operacije ugodno za nas. Sovražnik je vržen nazaj k Vardarju. Mi smo v posesti hriba Čepelija, najvišje točke mejnega gorskega grebena Plavša, jugozapadno Strumice. ki tvori razvodje. PARIZ, 21. (Kor.) »Agenee Hava^« javlja iz Niša: Položaj postaja vedno resnejši. Na severni fronti drže Srbi črto Radomac - Aieksandrovac - Golubovi -Azanja - Košmaj in desni breg Kolubare. Na vzhodni fronti drže črto Zaječar -Knjaževac - Vlašina. Toda Bolgarji so vzeli mesti Vranje in Volačo in so tako pretrgali železniško zvezo na teli mestih. Odpor Srbov je izredno srdit in hraber, toda močni pritisk Avstrijcev, Ogrov in Nemcev na severu in bolgarskih mas na vzhodu resno ogrožava srbsko armado, ki je trenutno odrezana od Soluna. Prihod zavezniških čet se pričakuje s skrbjo. IzsrenemSn v srbskem generalnem stalni GRADEC, 21. (Čenz.) Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: Vojvoda Putnik baje ni več načelnik srbskega generalnega štaba. Njegov naslednik je general Jurko Pavlović. Kot svetovalci so mu baje dodani: polkovnik francoskega generalnega štaba Fourrier. ruski polkovnik Atamanov in angleški vojaški ataše, podpolkovnik Harrison, ki pa se iztiče manje. Obrambo Belgrada je vodil general Zivkovič. Italija ne odpošlje vojaštva v Kacedonijo. LYON, 21. (Kor.) »Nouvelliste« poroča iz Rima: Ministrski svet ni dovolil odpo-slatve ekspeUicijskega zbora v Mace-donijo. Srbska vlada v Kraljevem. BUKAREŠT. 20. (Kor.) »Independence« javlja, da se ie premestil sedež srbske vlade v Kraljevo, ker pot v Bitolj ni več prosta. (Kraljevo leži jugozapadno od Kraguje-vca, oddaljeno odtod kakih 30 km zračne črte ob Golijski (Srbski) Moravi. Od Čačka, ki je dalje proti zapadu, je oddaljeno tudi kakih 30 kin.) Za pomoč Srbiji. PARIZ, 21. (Kor.) Časopisje, ki je že v brzojavkah dopisnikov iz Niša poudarjalo resni položaj, pa tudi junaški odpor srbske armade, izjavlja sedaj v razpravah o vojnem položaju, da more edino le hitra pomoč rešiti srbsko armado katastrofe. Pretrganje železniške proge Solun-Niš ie največja nevarnost, ker je nadobava za srbsko armado zelo negotova, ker je Srbiji odptta zveza z zavezniki le še preko Mitrovic, ki bi se pa mogla prej ali slej tudi prerezati. Ta zveza je sedaj le še po-moček v sili. kajti vsa ta črta nima železniških zvez._______ Laška mešetar jenja. — Strah na Grškem. RIM, 21. (Kor.) »Giornale d' Italia« smatra za potrebno, da ugovarja proti temu, da se prav tako zavezniki Italije kakor Grška ne ozirajo na italijanske posebne interese ter Epir, Bitolj. Gjevgielijo in Dojran, bolgarsko obal do Enosa, Egejske otoke in celo Ciper v škodo potrebnega ravnotežja v Sredozemskem morju, ki ga Italija mora brezpogojno vzdrževati, od-kazujejo Grški. Cetverozvezna diplomacija se bavi, kakor se zatrja z italiianske strani, v Atenah tudi z zadevo, kako naj bi postopala Grška, če bi bil del srbskih čet prisiljen urnekniti se na grška tla. — Tri dni ni v Atene direktnih vesti iz Niša. — Neki italijanski trgovec z Patrasa poudarja v zasebnem pismu, da se grški izvozni trgovci boje spora Grške s četvero-zvezo in porabljajo sedanji čas diplomatskih pogajanj in negotovosti, da pred domnevnim začetkom blokade izvažajo na vseh parnikih, ki so na razpolago, proizvode, ki se dajo izvažati, n. pr. grozdje. Kedaj nastopijo zavezniki v Macedoniji? PARIZ, 21. (Kor.) Posebni poročevalec »Journala« v Solunu hoče vedeti, da pri-' čnejo zavezniki v Alacedoniji operirati šele tedaj, ko bodo bojne sile močno grupirane in organizirane, da se bodo mogle odločilne kretnje izvršiti z gotovostjo končnega uspeha. Obstreljevanje Dedeagača. SOFIJA, 22. (Kor.) Angleško brodovje je obstreljevalo danes Dedeagač. ne da bi obstreljevanje povzročilo bistvene škode. Izkrcavanja v Solunu. LYON, 21. (Kor.) »Nouvelliste« poroča iz Soluna: Zavezniki so odposlali nadaljnih 20.000 v Macedonijo. Neko nemško letalo je preletelo Solun v zelo veliki višini, da bi opazovalo gibanja čet. Zveza Soluna z Bitoljem in Nišem pretrgana. LYON, 21. (Kor.) »Progresu« javljajo iz Aten, da je bil železniški promet med Solunom in Bitoljem zaradi povodnji u-stavijen pri kilometru 66. in da so brzojavne zveze z Nišem pretrgane že štiri dni. Zaseaenje črte Niš - Solun le relativnega pomena. LYON, 21. (Kor.) »Nouvelliste« poroča iz Pariza: Tu izjavljajo, da je zasedenje črte Niš - Solun po Bulgarih Ie relativnega pomena, kajti na izpraznitev Niša in srbsko koncentracijo da se je mislilo, odkar je Bolgarska napovedala vojno. Srbski begunci na Grškem. PARIZ, 21. (Kor.) Listi poročajo, da so poslaniki četverozveze in Srbije zaprosili grško vlado za dovoljenje, da bi se smeli srbski podaniki podati na grško ozemlje. Grški ministrski predsednik je odgovoril, da bodo srbski begunci na Grškem sprejeti kar najboljše, da pa je vladi nemogoče, da bi skrbela za begunce. Prosi tedaj srbsko vlado, da skrbi za vzdrževanje svojih rojakov. Angleška odstopi Grški Ciper? LONDON, 21. (Kor.) V diplomatskih krogih imajo povod za misel, da je Velika Britanija pripravljena Grški odstopiti Ciper, če bi Grška pomagala Srbiji. Potopljen italijanski parnik. ATENE, 21. (Kor.) Avstro - ogrski pod-vodnik je potopil italijanski parnik. Pogovor z Radoslauoolm. »Berliner Tageblatt« priobčuje naslednje poročilo svojega carigrajskega dopisnika o njegovem pogovoru z bolgarskim ministrskim predsednikom Radoslavo-vim. Poročilo prihaja iz Carigrada, datirano 17. oktobra, in se glasi: Tekom kratkega poseta v Soiiji sem imel včeraj priložnost, govoriti z Radosla-voviin o turško-bolgarskem sporazumu. Iz miuistrskega sveta, odkoder so tudi še dalje prihajali glasovi skozi vrata, je stopil v svojo delovno sobo. Ta mož skoraj 60 let učinkuje predvsem z neko preudarno mirnostjo in prijetno skeptičnostjo, ki si jo je morda šele počasi pridobil napram stvarem in ljudem. Dvakrat je videl, da je postal prijatelj sovražnik in zopet prijatelj. Nikdar ni stal tako blizu cilja, kot danes, kajti od včeraj govore končno topovi, katerih delovanje je s previdnim čakanjem zadrževal pet četrt leta. Skoraj brez primera je kot mirno mereči strelec. In vendar napravlja osebno popolnoma drugačen vtisk. S svojo podsaje-no postavo, belo brado, sivimi, razboriti-mi očmi se zdi podoben prej kakemu nemškemu profesorju kot pa balkanskemu politiku. Najbolj je podoben staremu hišnemu zdravniku one vrste, ki začenja izumirati. Nič 11a njem 111 balkanskega. Napravlja vtisk Nemca, govori tudi dobro naš jezik, ki se ga je naučil kot diiak v Heidelbergu. — No, ali postaja mirneje na Turškem? — je pričel vprašujoče. — Kaj dela prijatelj Talaat? — Vlada, ekscelenca, — sem odgovoril in pokazal pest. Minister me je razumel. kam mislim, in se je posmehljal. — Ne, ni več nezaupnosti, — me je zagotovil. — Olajšujoč predor centralnih vlasti, delamo večji del tudi za Turčijo. — Če se pa vmešajo Rusi? — Ne verjamem, — je odgovoril minister. — Ali bi jim, — sem vprašal, — Romunska dovolila prost prehod? — Še manj verjetno, — je odgovoril, — toda če bi tudi prišli Rusi, ne bi se zgodilo. česar se bojite vi in veliko drugih. Moti se, kdor misli, da bi se Bolgarji mogli čutiti ovirani v boju po tradicionalnih čustvih za Rusijo. Ako bi bilo treba, bo vojak smatra! vsakega sovražnika za sovražnika in tako ravnal ž njim. Pogovor je prešel na Grško . — Res je, — je dejal minister. — včeraj so se zopet izkrcali Francozi v Solunu, toda brzojavke iz Aten mi zagotavljajo, da začasno ostane vse mirno, torej nam v prid. Z gotovostjo pa se o tej deželi ne more nikdar nič gotovega povedati naprej. Ko ie prišel pogovor na kralja Konstantina, sem previdno namignil, da bi v slučaju bolgarsko-grških komplikacij, kakor bi mogle nastopiti kedaj, nemško javno mnenje ne moglo pripustiti, da pade grški kralj, ki se je pokazal tako viteški. Bil sem negotov, kako sprejme minister io pripombo, a videl sem, da se je živahno ogrel. — Le ne bojte se tega. Bolgarska vlada nikakor ne misli na napade na Grško. Volili smo, kakor se nam je zdelo pametno in koristno, namreč za Nemčijo. Vemo pa, kaj nam predpisuje to prijateljstvo. — Potemtakem mislite, ekscelenca, — sem vprašal, — na res trajno notranjo iz-gradbo te nove četverozveze, če jo smem imenovati tako? Živahno je prikimal. — Le mirno jo imeuujte tako. Da, verujem v našo skupno bodočnost, posebno ker ima v Nemčiji tako naraven odmev. 2e dolgo časa sem se ni vršila pri vas propaganda za nas in tudi obratno je ni treba. — Meni se zdi, — sem dejal, — nemški sporazum z Bolgarsko ravno tako naraven kot nemški sporazum s Turčijo. Minister je bil istega mnenja. Rekel je: — Mi smo srednji člen, ne samo zemljepisno, temveč tudi narodnopsihološko. Bolgarji so marljiv, miren, hraber, skromen narod. Iz bogatega nemškega delovanja bodo imeli svoje koristi, ki bodo vzvratno učinkovale na Nemčijo. Ali ne vidite učinka naše politične odločitve že sedaj? Delcasse je pravkar padel, ker se je razrušila njegova balkanska politika. Sazonov, spominjajte se ine, mu bo sledil. To sta sovražnika Bolgarjev —ona dva padeta, mi pa zmagujemo! I11 kakor da bi njegovi tovariši v sosedni sobi hoteli izražati svoje soglasje s starim voditeljem, ki se ie polagoma o-grel. se je začul krepak smeh, ko ie tn odločni, potrpežljivi mož na dan prvega bolgarskega vojnega čina prorokoval dobro bodočnost. Z ovstrljsko-riukega bojišču. DUNAJ, 22. (Kor.) Uradno se razglaša: 22. oktobra 1915, opoldne. Rusko bojišče. — V vzhodni Galiciji je vladal mir. Pri Novo Aleksincu so Rusi nadaljevali svoje napade. Naše čete smo pred pritiskom premoči umeknili na širokosti petih kilometrov za 1000 korakov. Vsi sovražnikovi naskoki proti tej novi postojanki so razpadli prav tako kakor napadi na našo fronto vzhodno Zaloč v navzkrižnem ognju naše artiljerije. Boji ob Styru postajajo srditejši. Rusi so, za-stavivši močne sile, zadnje dni zapadno od Czartoryskega zabili klin v fronto nemških in avstro - ogrskih čet. Včeraj smo po dovedbi rezerv prešli v protinapad. Prijeli smo sovražnika pri Okonskem od treh strani in ga vrgli. Njegovi poizkusi. da bi tem ogroženim oddelkom dal duška z napadom severozapadno Czar-torvskega in proti Kolkom, so se izjalovili ob odporu nemških čet. Južno Kolkov se boreče sile generala grofa Herbersteina so nazadnje same nepričakovano udarile iz svojih jarkov in so pognale sovražnika v beg, zajevši 2 častnika in 600 mož. Vsega skupaj je bilo v še nezaključenih bojih ob Korminu in Styru od IS. oktobra 1915 dalje ujetih 15 ruskih častnikov in 3600 mož ter uplenjen en top in osem strojnih pušek. Tudi proti našim bojnim silam na Litovskem je izvršil sovražnik več napadov. ki so dospeli deloma do naših postojank, a so bili vsi do zadnjega zavrnjeni. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Z MšRo-rusKiia Bojišča, BEROLIN, 22. (Kor.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan, 22. oktobra 1915. Vzhodno bojišče. — (Hinden-burgova armadna skupina): Močni ruski napadi proti našim postojankam v jezerskih ožinah pri Sadevah (južno Kosjan) so bili zavrnjeni. — (Princa Leopolda Bav. armadna skupina): Na široki fronti so napadli Rusi severovzhodno, izhodno in jugovzhodno Baranovičev. Odbili smo jih. Vzhodno Baranovičev smo v uspešnem protinapadu ujeli 8 častnikov in 1110 inož. — (Linsingenova skupina): Naš ob-koljevalno zaustavljeni protinapad zapadno Czartorvskega je imel uspeh. Rusi so zopet vrženi nazaj. Vrši se zasledovanje. V bojih zadnjih dni je prišlo tamkaj 19 častnikov in 3600 mož v naše roke in smo uplenili en top in 8 strojnih pušek. Včeraj javljeni izgubi nekaj naših topov je bil S {ran n. .EDINOST- štev. 294. V Trstu, dnt 23. oktobra 1915. vzrok, da so ruske čete predrle sosednje če^e In se pojavile za hrbtom naSe artiljerijske frte. Izgubili smo šest topov. Vrhovno armadno vodstvo. Novo ministrstvo na Ruskem. LVON, 21. (Kor.) ^Progres« javlja iz Fetrograda* Ministrski svet je odobril zakonski ftredlog o ustanovitvi zdravstvenega ministrstva. Ruska državna banka. PETROORAD, 21. (Kor.) Ruska državna banka ic vsega skupaj izdala toliko apirilatega denarja, da je zlato pokritje, i je znašalo pred vojno 106%, padlo na 43%; Vpoklici na Ruskem. PARIZ, 2\. (Kor.) *Temps« poroča: Rusko poslaništvo razglaša, da imajo vsi, v Inozemstvu bivajoči Rusi, ki pripadajo prvemu pozivu teritorijalne vojske letnikov 1916. do 1898,. takoj odriniti pod orožje. z zapainsia fiojliča. BEROLIN, 22. (Kor.) \Voliiov urad poroča! Veliki glavni stan, 22. oktobra 1915. Zapadno bojišče. — Nič posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. Angleška zbornica. LONDON, 21. (Kor.) Državni tajnik Crej, je v seji deluje zbornice odklonil odgovor na vprašanje o nameravani rusko - japonski zve/i, češ da so poročila zaupna. Zbornični državni podtajnik Te-mrant je izjavil, da sedaj ne more podati zanesljivih poročil o oboževanju čet na Galipolju, Glavna bolezen je driska. Rekel je nadale, da je vse pripravljeno za zimske šotore ob Dardaiielah. in je potrdil, da lord Kitchener potrebuje na teden 30.000 novincev. Uoyd George je povedal. da bo ministrski predsednik Asquith v torek zopet navzoč v zbornici. S, turških bojišč. | CARIGRAD* 2L (Ag. Tel. Milil.) Glavni stan javlja: Na da^danelski fronti raznu krajevnega raedsebaJnega streljanja nič pomeinbnega. Na osiallh frontah je položaj neizpreaenjen. General HainH'On v Rimu. RIM, 2L Ovor.) Dosedanji poveljnik angleško - framcr>sVe dardaoelske armade, geaera! sir Hamllion. je dospel v Rim. LONDON, 21. (Kor.) »Evening Standard« poroča: General sir Hamilton je odpoklican z* Gaiipolja, ker uspehi podjetja ne odgovarjajo velikim izgubam. Francozi in Angleži zapuščajo Dsrdanele. CARIGRAD, 21. iKor.) Z ozirom na vesti. da Francozi in Angleži v kratkem it-praznijo Galipolj. dozniva poročevalec c. kn korespondenčnega urada iz poučenega vira, da dosedai došli podatki dopuščajo domnevek, da so dve francoski diviziji, 1. in 2.. torej skoraj vsi Francozi, in 10. angleška divizija ic zapustile svoja taborišča na Galipolju. Čete, ki pripadajo tema dvema francoskima divizijama, so bile že opažene med četami, ki so izkrcane v Solunu. Kakor se govori, so odhajajoči Francozi razdrli svoje žične ovire. Doslej ni to nič znanega, ali so večje angleške enote zapusiife poluctok. Nova škandaJna a:e»-a v Pariza. PARIZ, 2L t Ker.) Tukajšnji listi poročajo. da so v Parizu odkrili novo škandal-no alero, ki je vzbudila veliko pozornost. Dva štabna zdravnika, neki višji Štabni zdravnik in več tajnikov naborne komisije in dva civilna zdravnika, izmed katerih je eden predsednik okrajnega sveta v Sceauxn, so bili prijeiL Omenjena civilna zdravnika sta dala na podlagi svojih zvez pj posredovanju štabnih zdravnikov in nabornih uradnikov vojaški obvezne osebe proti plačilu 10.000 frankov proglašati za nesposobne za vojaško službo. Aretirane!, do sedai Jih je 18, so imeli vplivne zveze v političnih krogilL Pričakuje se še na daljnji aretacij. Nova lefeznSJta proga Petrograd-J ©kater ina. PARIZ, 21. (Kor.) »NonveHste« poroča b Petrograda; Poroča se, da bo nova železniška proga iz Petrograda do pristani-4ča mesta Jekaterine ob Belem morju, ki je celo leto prosto ledu, začetkom novembra otvoriena za volne namene. Pri gra-d nji nove železniške črte je pod vodstvom amerikanskih inženirjev zaposlenih 10.000 mož. večmoma vojnih ujetnikov. Ministrska kooerfenca v Budimpešti. BUDIMPEŠTA. 22. (Kor.) Ministrski predsednik grof Stiirgfch ter ministri bar. Heinold, dr. Zenker in bar. Engel ter predsednik vojnožitnega prometnega zavoda, t>L Schonka, so prispeli semkaj. Ministri so šli k ministrskemu predsedniku grofu Tiszi na konferenco, ki so se je udeležili tudi ogrski resortni ministri. Konferenca se je bavila z aprovizacij-skiiui vprašanji, ki so se temeljito obravnavala. Avstrijski ministri s spremljevalci so se vrnili ob 11 '50 zvečer na Dunaj. Razredna loterija. DUNAJ, 22, (Kor.) 10.000 K je zadela srečka št. 86.870; 50W K pa št. 37.291. strije iu trgovine: ta strah je bil že pokojnemu angleškemu kralju Edvardu v povod, da je začel širom Evrope plesti mrežo, ki nai zajame Nemčijo ta strah je bil tudi sedanjim angleškim državnikom v povod, da so se zapletli v vojno proti Nemčiji in njeni zaveznici. Sedaj pa pomislimo, kaj bi se moglo zgoditi, če čete centralnih vlasti prodro skozi Srbijo, ustanove zvezo s Turčijo in o-svobode Carigrad dardanejske akcije en-tente! Angleško gospodstvo v Egiptu bi bilo v nevarnosti! Padec tega gospodstva pa bi imel za seboj posledic nedogledne važnosti na škodo Anglije. Egipt je tako rekoč etapna štacija, prehodna točka za Angleže med Evropo in Azijo, kjer ima Anglija v Indiji neizmerne kolonijalne posesti, mnogo milijonov ljudi pod svojo o-biastio in — virov neizmernega bogastva. V Indiji živi kakih 80 milijonov mo-hamedanov, ki itak težko prenašajo angleško gospodstvo. Čim bi mogel kalif razglasiti vsem vernikom, da je Anglija poražena, razvneti se utegne silen požar med mohamedanskim prebivalstvom v A- friki in Aziji--upor proti angleškemu gospodstvu, ne le v In^i. marveč svetovnemu gospodstvu. Borba za Carigrad je borba za velike stvari. Verjeli bomo torej centralnima vlastima, da njiju sedanja ofenziva na Balkanu ni obrnjena proti Srbiji, ampak preko Srbije, na Bospor, kjer morete zadati silen udarec neizprosnemu in najbolj obso-vraženemu nasprotniku — Angležem. Po tem moremo tudi lahko razumeti angleške proteste proii govoricam, ki so se te dni širile o pretveznih mirovnih ponub-bali od angieške strani v Berolinu. Lon-, donske »Times« kličejo v svet: »Bolj, nego v času, ko so Nemci prekoračili belgijsko mejo, je prebivalstvo angleške dr-žave danes odločeno, da ne sklene nika-kega miru. ki ne bi nudil trajnega jamstva, da so doseženi tisti cilji, radi katerih se je začela vojna!! Preko Rotterdama pa prihajajo vesti o bližnji izpremembi na angleški vladi, ki bo izključala vsako misel na možnost bližnjega miru. Ministrstvu Asquithovemu so baje dnevi šteti. Nova vlada pa ima rešiti vprašanje, ki ie dajalo zadnje čase povoda za tolika politična trvenja na Angleškem in napade na sedanjo vlado. T< je bilo kočljivo vprašanje splošne vojne dolžnosti. Nova vlada predloži parlamentu načrt tega zakona. Ce bo sprejet, morajo utihniti vsi glasovi o bližnjem miru. M tj] tem pa se Italiji — ne mudi. Vsaj dotlej ne, dokler se jej zdi, da je še kake nade, da bi mogla žeti, ne da bi bila morala sejati na Balkanu. Saj je to tradicionalna poteza v italijanski politiki. Toda ta :sacro egoismo« bi mogel postati malce nevaren za Italijo. Začeli so se pojavljati čudni znaki na strani — prijateljev. Italiji bi se utegnilo zgoditi, da obsedi med -— več stolovi: onih sovražnikov in onih današnjih zaveznikov. Se pred par dnevi so namigovala nekatera glasila entente, da se toliko na Francoskem kolikor na Angležkern pojavljajo znaki nezadovoljstva z — uspehi vojevanja italijanske zaveznice. Pa tudi v Rusiji so začeli postajati pozorni nanjo in nje politično in militarično žonglerstvo. Ruski vojni kritik, polkovnik Sumskij, naravnost trdo prijemlje Italijo ter jej očita, da ne vrši svojih dolžnosti napram zavezniku. ki je prišel v stiko. Italija da se bori na fronti le kakih 150 do 200 kilometrov. Je torej edina med zavezniškimi vlastmi, ki more odposlati večje množine čet na druge fronte. Za svojo fronto da potrebuje Italija največ milijon mož. Kaj dela torej Italija — vprašuje Sumskij — s svojimi dvemi milijoni teriteffijalnih čet? Italija ni hotela poslati svojih čet pred Dardanele; doslej se ni kazala pripravljeno, da ti jih poslala na Francosko; a sedaj se zdi, da hoče tudi na Balkanu pustiti svoje zaveznike na cedilu .... Dobro je karakterizira! ruski polkovnik te naše sosede. Taki so bili v trozvezi, taki so v četverospora-zumu! Njihova deviza: veliko jela z malo dela. Glede Romunske in Grške ne moremo tudi danes reči druzega, nego vedno doslej: prva zatrja svojo nevtralnost; druga istotako. a glasila entente poročajo dalje o izkrcavaijih v Solunu. Napačna gotovo tudi ni misel, da pričakuje četverozveza kake izpremembe v stališču Romunske in Grške z ozirom na dogodke na severnem in jugozapadnem bojišču, od uspehov ruske in italijanske ofenzive. Rusi so si sicer res priborili majhen uspeh ob Styru. » Tretja velika bitka, ki se bije sedaj na soški fronti pa ob tolikokrat dokazani neustra-šenosti in nepremagljivi hrabrosti njenih braniteljev tudi ne obeta Italijanom !o-vorjevih vencev. Kak vzvratni učinek naj se pričakuje potem na Balkanu? Aprovlzadlske stvori Krnilo vprašanje. Da se preprečijo i s strani občinstva i s trani prodajalcev neizogibne zmote, se v svrho pojasnila dotičnih določeb name-stništvene odredbe o uvedbi izkaznic za kruh in moko in v popolnitev prejšnjih objav, naznanja »kupujočemu občinstvu in prodajalcem kruha naslednje: 1. Kakor je. razvidno iz izkaznice same, se prodaja moka in kruh izključno le na vago proti predložitvi izkaznice in izročitvi števila odrezkov izkaznice, ki odgovarja zahtevani množini. Potemtakem prodajalec ne sme niti celih kržičev prodajati, ne da bi jih tehtal, in mora, če bi cel kržič ne tehtal 112 dek, dodati toliko, da ziraša teža 112 dek. S svoje strani pa sme prodajalec, če bi kržič tehtal več kot 112 dek, odrezati od kržiča, kar tehta nad 112 dek. • Prodajalec ne sme zahtevati za kržiče, ki bi tehtali več kot 112 dek, višje cene. kot je določena, namreč 68 vin. za 112 dek, ter mora, kakor želi kupec, ali odrezati od kržiča, kar je nad 112 dek, ali pa dodati toliko, da bo ono, za koiikor je kržič težji in "pa dodatek skupaj tehtalo 7 dek, to je toliko, kolikor gre za en odre-zek, in kupec mu mora izročiti poleg o-drezkov, kolikor jih je treba za 112 dek, še en odrezek za 70 gramov ali 7 dek. 2. Prodajalci morajo zahtevati izročitev tudi od tujcev in vojaških oseb, kolikor tujci, ki bivajo v hotelih, dobivajo izkaznice od dotičnih hotelirjev, dočim pa oni, ki bivajo mimogrede tu le čez dan, morejo dobiti izkaznico pri osrednji krušni komisiji na Gledališkem trgu št. 1, vojaške o-sebe pa pri c. in kr. mestnem poveljni-štvu, oziroma v veliki vojašnici. Prodajalci, gostilničarji, krčmarji, lastniki mlekaren in slični ter občinstvo sploh se naprošajo, da pouče tujce in vojaške osebe, kako morejo dobiti izkaznico za kruh. 3 .Prodajalci kruha se opozarjajo, da se jim bo od danes dalje dajal kruh aprovi-zacijske komisije na vago. in da morajo imeti prodajalne odprte dopoldne in popoldne. dočitn jim smejo imeti zaprte od 12 opoldne do 2 popoldne. 4. Občinstvo se opozarja, da aproviza-cijski odbor dobavlja vsak dan prodajalcem toliko kruha, kolikor ga porabi prebivalstvo, vsled česar je upati, ker se bo lahko kruh dobival skoraj ves dan, da popolnoma poneha oni direndaj, ki se je tupatam dogajal pred kako prodajalno. Za aprovizacijski odbor: S c a r p a, I. r. -_____predsednik._ Domače vest!. „EDINOST* izide jutri, v nedeljo, na štirih straneh. Med drugim gradivom bo tudi pregled dogodkov prosi t ga tedna. Cepljenje proti osepnicam. Lahko se reče, da so zdravstvene razmere v našem mestu danes nad vse zadovol;ive. Bili smo sicer v veliki nevarnosti pred kolero, toda hvala pravočasno ukrenjenim varnostnim odredbam se je posrečilo, da se je nevarna epedemija v našem mestu ne samo zajezila, temveč popolnoma zatrla. In v resnici od 27. septembra naprej nimamo več zaznamovati nobenega novega slučaja kolere. V tem oziru smo lahko popolnoma mirni. Vendar pa je z ozirom na izvanredne razmere, v kalerih živimo, zlasti pa z ozirom na neprestano gibanje čet, ki prihajajo tudi iz okuženih krajev, potrebno, da stojimo na straži ter tudi za naprej ne opuščamo in zanemarjamo nobene potrebne odredbe proti razširjanju kužnih bolezni. * Zlasti nam je treba biti opreznim proti osepnicam, ker ni izključeno, da se zanese ta bolezen z jugovzhodnega bojišča tudi k nam. Da se proti tej bolezni pravočasno zavarujemo, je potrebno, da se vsi oni, ki še niso bili cepljeni proti osepnicam, oziroma, ki so bili cepljeni že pred šestimi leti, čimprej podvržejo temu cepijenju. — Občina to s sodelovanjem okrajne boln ške blagajne v to svrho ukrenila vse potrebno. — Kje in katere dni se bo vršil ) cepljenje, se razglasi s posebnim razglasom mestnega magistrata. Cepljenje bo kakor zmerom brezplačno ter je pričakovati, da se bo prebivalstvo v svojo lastno korist kar v največji meri posluževalo tega profilaktičnoga sredstva. Povišanje cene svetilnemu plinu. — Cesarski komisar je odredil na predlog mestne plinarne, da se od 1. novembra 1915. naprej cene plina (izvzemši onega, ki ga porabljajo avtomatični števci), električne sile j in koksa, za industrijska podjetja in za preprodajalce, franko postavljeno na dom, povišajo za 19%. kar bo vračunati kot dodatek k skupnemu znesku dotičnega računa. Odbor ženske podružnice CMD j ;vlja, da je ukrojenih že* več dekliških oblačil. Vljudno prosi cenjene dame, katere so šivale obleke v minulih letih, da vzamejo zaželjeno število v „Narodnem domu"4 pri ge. Biček-Razbornike vi. v Mestna ;asiavljalnica. Vedno le iz obzifa do naših čitateljcv, moramo posneti po dragih 1 stib, da bodo danen, v sobr.to. dne 23. t. m., stavljeni na dražhu od devetih dopolunc pa do treh popoldne dragoceni predmeti serije 135, sprejeti v zastavo ineseett marca 1. 1924. na zelene listke, in sicer od št. 'J2'2 00!J do št. 221 C 00. ni?lt? risalne deske za Šentjakobsko Cir UUd!& dU Metodovo šolo, kar uljudno u:> nja Stokova knjigarna. 100 Ugank Zupančičevih ima knjig., in papirnica Stoka, ulica Molino piccolo štev. 10 (tik kava-Xuova York). IIhi jg fft 7 P1-^3- Je — stara vedno mlad; 1\hJ Jw IU • vsak jo'ma rad, naj bode sto; ali pa mlad Kam? DUPJ V STOKOVO knjigarno in papirnico, ul. Molit piccolo 19. TttAfttlAf kupi dnevno novo in rabljeno volj irSUUKl po konkurenčni in visoki ceni. Frine-ali pisati DEBIASIO, ul. Chiozza Št. 34. KUPUJE!!] vrste. Jakob Marp: ul. "Soli ta rio 21 (pri mestni boln niči. Kupim volno K 7 k°'FavioTif'via V s4 št. 10. ffgjjjjrjjfld ^oba se otldi4 dekl. bluz. 2 deki. obl-ki, 1 žensko dam. obleko, 3 kape. Na«latjni prispevki se hvaležno sprejemajo v Narodnem domu pii ge. Biček-Kazboiaikovi. Rožne vesil. Umirovljenje generalov v Italiji. Zadnje dni so zopet dva generala poslali v pokoj. Od začetka vojne je število vpoko-jenili italijanskih generalov narastlo na 35. Vsakako je to > čiščenje simptomati-čnega pomena. Pomenja priznanje, da doslej v tej vojni ne gre tako, kakor bi hoteli. Račun tega razoračanja morajo plačevati generali. Ogrska ne podeljuje Italijanom državljanstva. Budimpestansko mestno poglavarstvo je odbilo vse prošnje italijanskih državljanov za sprejem v ogrsko državno zvezo. a ra4tn»jo po 4 stol. trsje-Jo. Iripl tiskano besede r ii- j iajo oDkra*; vcc. — Ns j manji* i i najo------ ---- I LJLJ " : pristojbina xna3a 40 atotinte. v delo sprejme 2 zmožna strojarska drlavca Anton Lokar v Ajdovščini. 548 rH*4!lrH paricu" na stari open ki cesti št. ttOSIiina 197 se je zopet odprla. Cen], goste se opozarja, da se bo v nedeljo dne 24. t. m, točilo novo vino. — Za obilen obisk se priporoča Anton Kliuee, lastnik. 547 HnMf«A4lAfalt mladenič, prost vojaščine s UvUjScIlcUZD trgovsko Inaobrazbo, vešč bIo ve^.sVega, italijanskega in'nemškega jezika išče primerno sluJ.be. Prijazne ponudbe na Insor. odi Edinosti pod „Poleten". ummiai Naznanile. Dasiravno rastejo cene oblek dan za dnei zamoremo vendar prodajati po zmernih nali, ker smo se prej priskrbeli z oblekar za možke, dečke in otroke, kakor tudi pj letots, ranglan in loden. Specijaliteta : Veli! zaloga blaga za obleke po meri. NB. Omejili stno se v dobičku. „Alle grnntfi feMi-trtie1* ulica Barrlera š\ flflllA+fliČIft uradnik, stenograf, strojepisec v©3č UUVKlllUlU v izdelovanju zemljeknjižnih za- ; dt.v, do edanjt vodja odvetniške pisaine iSče službe. — Ponudbe pod „j. M. Š.* na Inseratni oddelek Edinosti. drobno in prodaja - Trst, šio Poste 6. Zaloga tu in inozec^Kih vin, špirita, like iev in razprodaja na drobno in debelo Jakob Perhmu Trst, Via deli« Acque št. 6 (Nasoroti Catle Centrale). Velik izbor francoskeza Šampanjca, penečih deze Mih italijanskih in avstro-o^rskih vin. Bordeau Burguiider. renskih vin, Mesella in Chianli. Ki-konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinov slivovec in brinjavte. Izdelki I. vrste, doSIi iz (1 tičnlh krajev- Vsaka naročba se takoi izvrši. R* pošilja se po povzetju. Ceniki na zahte\o in frank Rasprodaja od pol litra napre Velika prodaja špeha. Danes in naslednje dni se bode zopet prodajalo 2 vagona finega, starega soljenega špeha po nizki ceni: K 7'60 kg., pri odvzetju od 5 kg, naprej po K 7 50. — Cenjeno občinstvo se opozarja n^j se sedaj preskrbi s špehom. Albin Aniii C -S t veletrgovina Via U90 Foscolo 3. I 1>