Izhaja vsak pondeljek, sredo in petek. Velja za celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, za tri mesece 7 lir 50 stot, za en mesec 2 liri 80 stot. Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številka 20 stot. — Uredništvo in uprava: Trst, via delle Zudecche štv. 3. Teieion 19-50 in 588. — Dopisi naj se pošljejo na uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnica, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot — Plača se *=■-■ _naprej. — Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*. r= m ■ ■ .■ a lf Trstu, v petek 13. avgusta 1920 Prej pride kamela skozi sivankino uho kakor bogataš v nebesa. Kapitalistično časopisje je ustanova sužnjev za sužnje. GlaASIIiO SOCIALISTIČNE ZVEZE V JULIJSKI BENEČIJI Po sklepu zbornice Nevspeh Giolittiieve politike Mož jeklene voije &a močne pesta, prediestinArami '»rešitelj« I-tekje, stari politik, v petič ministrski fredsedašk, rešilno -sidrno brezglave (buržuiazuje, pne-Osnovaitelj notranjega! državnega življenja, udejstvš-teij italijanskih zahtev v inozemstvu, otzdraivitelj presneto zavoženih državnih financ, in- kar jo bitko 0 njem še ob njego vem .petem nastopu* izraženih nad v buržuiazmean liberalnem in klerikalnem tisku, GAo-Sitt* z eno besed«, je .podal v pravkar zaključenem zasedanju zbomnioe dokaz o vseh sposobnostih, ki so mu jih pripisovali, oziroma ki jih .je rets mislil posedati . D cika,z je bal bolj klaverm. Nekoliko več bi ibild vendarle pričakovali tudi mi, ‘ki smo že prvo dam prerokovali, da se pteskus s starčkom Gnoktkijem ne bo •posrečil, ne ravno radi njega, temveč radii temeljita izpremon,jenih časov m razmer, ki takih poskusov ne dopuščajo več. In to dokazuje pravkar zaključeno zborniško zasedanje. 1 Uradni listi vedo sicer dudede povedati o mannlem _ zasedanju; »Stefani* objavlja celo sledečo statistiko: »Zbornica je zasedala od 1. -decembra 1919. pa do 9. avguste 1920. (V tam času je obdržala 91 sej, od 'teh 54 picid mančsfcnstriam Gioliitaja. V iteh sejah je bilo .predloženih 771 zafcomsŽdfc načrtov, od teh 319 pod GioBbičjam. 52 teh načrtov se je razpravljata in 1 odobrilo; od teh 49 pod GctCtfrjevim ministrstvom; >o dveh načrtih so se .razpravo indgodile, 7 načrtov je (balo editegn jenih, 15 jah je prepadlo, 76 je ostalo v .stanju (poročila, za 2% se je imenoval poročevalec, 230 je bala izročenih .komisijam ha je tam ostalo,, 93 ; je »rečenih proučevanju strani .uradov. Strani zbornice je bilo predloženih 110 zakonskih načrtov, od jteh je bilo 12 odobrenih (11 pod' Gaoiibttjem). Mied |Z«4oonfk:m» načrta eo splošnejšega! m večjega pomeaiia Redeči: Zaplenjen,je .pobom države vojnah dobičkov, dolžnost naznaniti vredmosfenice, povišek davka aa dadščine, povišek pristojbin na avtomobile, preiskava o vojnih izdatkih, preiskava o upravi os volbo-jeneh dežel, zakon o pobijanju nairaščevanja cen, ' dovoljenje 300 milijonov za javna diela, olajšava kre-'difa delavskim zadrugam, povišek 20 milojonov za meljonaaijska dela v Benečiji, zakon o nadlame-stirtvi preamrnulih .poslancev .(predlog T«r atija), zakon o zakladni za vojne tuberkulozne (predlog Maf-fhja), zakon o javnosti uprave časnikov (predlog Modtiglianija), sprememba v zborniškem »pravilniku glede sestave stalnih ‘komisij in glede pravice zbornice, da se sama sklicuje. Štirna predloigov, šmma razprav, šuma dela, šuma besed, včasih siiia zvenečih — ali vspeh, praktični vispeh? Evo, v tem grmu tiči zajec! Daši uradni listi ob zaključku .pojejo hozijano, vendar malokdo trdno veruje v praktično vrednost večine odobrenih zakonskih načrtov, posebno pa ne v one, ki naj ho. dvignili propadaijoče državne finance. Vsi tozadevni- zakoni se prikazujejo bi rij ‘kot zasilni otipom,očki, ki naj hi v prvi vrsti podprla vladno politiko. Za- te odpe-mečke je zbornica gla-jeovala 'kakor na rikaz. U-radtai hhs>k sicer pravi, da ise je s 'temi zaketei položil temelj k znameniti 'državni jpneosnovi. Vprašanje pa je, na čem sloni ta »temelj«, 'dali ne nas pasku? Vlada sama ni pclkazala ,prevelikega zaupanja v vse te sprejete načrte. Spominjamo se, kako sveča-fflfcstno se je ob Gčtolnttijevem nastopu (raztrosilo, da jima novi mtisisrskii predsednik točen, ve Viko potezen j načrt o obveznem proizvajanju žita v svojem žepu. j Ta načrt naj bi postal vir novega blagositanja, nove i obilnosti v deželi. Tarnam pa smo čakali, kdaj bo Golitti ,potegmil te načrt mz žepa! -Pustil ga ,je .pasti (tar odfgcdil razpravo o njem na —- .november, ko bo iv Mir setev že izvršena im bo vsako razpravljainje i» li,p brepomembno. Gr-c-Skifljiu se z načrtom ni mudilo, ifca/r kaže, da mu sam ni pripisoval one važnosti, niti ni vecijeJ v njegovo korist! Finančni načrti so se dosedaj slabo obnesli iz eno ste--..nega vzroka, da je Giiolititrjevi vladi manjkal pa ., .l piAhl-čm ;pgro oril nekaj ostrih, pekočih besed na: naslov varnih beifcučkainje-v, ki niiso zadovoljim s tem, dia so izsesali lepo deželo im njiane bedine prebivalce, tielm-•več bočejio tej deželi zdaj -tudi narekovati, kakšno po*.trke- naj vodi. V onih dneh je bilo bratu mnogo (h.vr>le po raznem čsisopisjiu o j/umtašiki poizi ministr-•skega pied-sadniika. Žal, da je .bila 'le poza; bil je grom -brez strele, ki- naj bi -udarila v svojat vojmlh ‘odenuhov, ki 90 se omastili nai račun kmeta, ded.avca in vojaka v zakupih. Tozadevni zakon, pripušča vojnim dobičkarjem že rešilna vratiča, skozi katera spolznejo z večino svojih /c,'bičkov. Sicer pa je Golit ti zadnje dur. sam z Lastr/m podpisom .pcibolažiil to gos-podo, češ, kaj pa -se strašite, saj nisem .tako 'hud kakor Irce kaže. Med .nijegovišm gno-mtoim v zborniški seja '22. pr. m. in -dedeami vrstaanii agenaife »Stefana« bot udii naiipriiprosiejšii čiteteij zasledili razloček. . Agencija. »Stefani« .pianoča namtreč zadnje .dnd sledeče : »Senator Gonit* pne.(lo-ži interpelacijo na .miinistr-skega .or-edrtednika, da podrobnieje 'dbnaizloži- svoje obtožbe 'izrečene v z.br.Vniiški sep dne 22. juhjia glede Izločins-kega vmeša/vanja v državno pohtik-o. Predsednik GeoKtei pe odgovoril kakor sledi; »Meje izjave, ki so — v kolikor se da -presoditi — tizzvaie interpelacijo senatorja Gorutija, so s* gla-,©1 le: »Z naše rtvami zagotavljamo, da ne bona« pedali nobenemu na lice, in če je kdo, ki uteh, da bo moged s pri zmaigovalca zelo zmerna. Vprašanje pa je, .ali jih bo po emf cmibi nahujskama Poljska ©prejela ali ne. LONDON, 11. — Iz poiunadhriih vesti se po&nemzi, da nam er uje angleška vl»d» pritisarilbi z represalijami na ruske delegate, Kr-arima im Kamenjeiva, v Lcndon-U', da. upogne voljo sovjotisk.e -vlade. Gnozi se delegatem-a celio. z izgonom iz Angleške, alko Rusija ne -poda .jamstva, da ‘bo spoštovala nerazdcljivos t Poljske. Sovjetska' vlada je ponovno izjavila, dia hoče spoštovati neodvisnost in svobod« Poljakov, vs-Leid česar se smatraj« emtemtne grožnje kot poizkus, da bi Rusijo izrivale. ZORICH, 11. — Vest, da je Francoska pripoznala generala Wramgila je zbudila veliko zaniim.am.je. Ustanovitev neke južne Rusije- se smatra kot zadnji poskus proti sovjetski vladi. P-ostopamje Zedinjenih držav se smatra kot sporazum s Francijo. Angleška se s framcosko-aitnertkajnskim korakom ne strinja. Medtem k.o Rusija kaže odkritosrčno voljo dlo miru, pomeni ta korak evropske reakcije naravn-ost izdajstvo na mi-novrnih idejah, 'ki. iih eutenta že dve lati zagovarja z — besedami, Uaoida K-olčaka, Judeniča im Denokitia ni ničesar naučila. Moč Rusije je talko velika, -dia bo znala prenesti tudi ta -udarec. Medtem nadaljujejo pogajanja s Poljsko in se .podvizujejo vojaške operacije proti Varšavi. LONDON, 11. — Iioyd George je .Izjavil v zbornici, da se angleška vlada ne strinja s fran-ooski m nastopom proti R«siji'. Sicer ipa ima Francija svobodno rolco, da ukrene, kar hoče v tem pogledu. — Glede pripozaanja vlade generala Wrangla ni bilo dogovora mod Anglijo in Francijot RIM., 12. — Iz Londona poročajo z včerajšnjim dnem: »Tetagnapb« posnema v-es-t, ki kroži v krogih boljševtSke delegacije, in po kateri bo ruska vlada Izjava československe vlade za nevtraln st PRAGA, 11. — Mtetetrski svet je dal sledečo izjav« o dogodkih v Poljski: »Čehoslovenska vlada ni prikrivala vojne med poljskim in imsfcim -ljudstvom. Upali ©mo, da -bo vsiedi štiriletnih vojnih grozot povsod zginila velja za voijno. T-odia. vojna- nadaljuje z uničevanjem dobri«, zahteva str-oške, .odganja ljudi od dela, ne dovoljuje vojuječim narodom, da obnovijo svoje dežele in da udejstvijo ekonomične in so-oijalne reforme. V vofuijoči-h državah -umirajo ljudje glad«, ker rabi- vojska živež, ki ,je potreben za pre-hranitev krčnega Jjiudj&tva. Izražamo Zato (prepričanje, dai bo nusko-polj siki ©por rešen potom mirovnih -pogaijamj, in ©matiramo, da je v splošno korist cele Evrope, če se v vseh državah azvrše mirovne pogodbe. Kar pa se tiče naše države, ponavljamo in povdarjanao, da hočem« vztrajate prt naši nbro-Ijuibini politiki, p« nevtralnosti. Naša. nevtralnost se — sara«oumevffK> — namasa. na ob-e vojujoči se dr-žavi,, kar je vlada že izjavila^ Ohraniti moramo mir in previdnost in vsak mora izvršiti svojo dolžnost napiram domovini.« — -Medtem pravi neki radij o-na (priznanje generala Wnangla s strani Francije od- J telegram k Moskve; V istem času, ko je izjavljal govorila z odkrito izjavo v.ojr.ega stanja med Francijo in Rusijo. Vsled' zaid-njih mednarednih dogodkov in vsled francoske note, s -katero se .pripozna Wranglova vlada, je angleška zbornica sklenila, da se še ne odgodi. Lloydi George, ki je nameraval danes zvečer ,po- zaključku zbornice o-d,potovati na počitnicej e odigodil ©vej -cdibod. PARIŠ, 12. — Agencija »Ha vas« poroča iz Wa©hiingtoffla, da Francija mi še sporočila vladi Zje-d. Držav svojega sklepa o pripozna n ju Wranglove vlade kot filktično obstoječe vlade na j.ugu Rusije. Vlada Zjed. Držav j-e sicer naklonjena fnamceski akciji, ne bo pa pr:pozmala nobene faktično obstoječe -vlad« v Rusiji, dokler se položaj ne pejnsni. LONDON, 12. — Smatra se za možmo, da se Lloyd George in Mi 11 erami vnovič sestaneta v Boulogne sur Mer. TRST, 13, — Generalni konzulat Češko-Slovensko eporoča z ozirom na nek članek v včerajšnjem »La-voratoru«, da po tejavi vnanjega minostra Peneša češko-sl-ovemska vlada ne diovoljuje prevoza o-uožja namenjenega na Poljsko. Čeok-o-Filo.venska se je cd-'ločila v nusko-ipoijskem sporu -z« najstrožjo nevtralnost. RIM, t2. — Italijamebo časopiisje po veliki večini neugodno komentira francoski korak. Edfr.o klerikalni »C-omer e d' It alte« se zavzema za Poljs ko, ki po -njem ni limete irniperijalsričnih teženj. PARIŠ, 12. — Rumusoska legacija lozna-ča vest, da bi bila Rummnska priv-o''1 a v prevoz enega kora Wra-ngk>vih čet preko svojega -ozemlja na Poljsko, kot neresnično. BERLIN, 12. — Raideik je izjavil, da bo pomoč, ki ,jo bodo dali ruiakemu 1prolef3.rij.atu' revolucuaaarji vseh dežela, bclj uspešna, kak-ar pomoč Mil-Ieranda in Lloyida Georga Poljski. Moskva iin. London sta dvta pote sveta. Mosikvia je središče revolucije, Lon do« bo ognjišče svetovne revolucije. vrla V Poljski go tepeni it.u-da enterateni nič ‘kaj čisti- nia k tepi n.a zemljo r« svobcdoi Rusiije. Zato je dianes entenibin-o časopisje vrglo -v svet .pairolo o sovjetskem — koperijakztmi, češ, sovjeteka Reslja ni nič beljša negoli — ma in beče Poljsko umičiiti in si jo -usužnjitf. Seveda Poljska ml bite mpe.rjaLstčna-, četudi je posegala po plbuji zemlji; iim.per/jjbstična naj ibš .bila sovjetska Rusija, ki .je v eibir?iiribi testne zemlje in -svobode tiako ikrepk-o -cdvriniite nspad, d-a stoji zdaj r jena zmiagovita armrete v icsrčju Poljske. Rusija, bi •se ircinate -po er-tertVoh načelih, .pnasHdt-r natepsti, /oipivstšh! fcd 'm'or-?te, da poljsike voijsike vkc-rakaijo M'C> lkiyo in Perograd, pcit-em bi bila ententi po godu, petem bi ,ji ententa podala spričevalo, da m imperija!: stična, ena ententa, ki bi radia požrla ves svet z ihm-ov red. Da s-i .pridobi item-večjo upravičenost go-voriti o cvotbcidi nar.ciciov in preti imperijallzuniu, izjavlja -sedaj ententa potom svojega Llo-pd Georgeja, da sta Francija in Angleška icdsvcbovali Poljaki naprsti .Rusijo. Lepo- icdlsvetovanjie na ipcditegi- miumiaijiskih pošiljrtev! Lepo gov-cr.j-enje o svcibodii -marodiav na pcdlaigi kova.rstva in hujskanja na-rodiov proti na-r 01 dom! Zdaj ententa stoika, ker ©o se ji podrle lepe nade ‘n iker menda uvidevada so bite to zridnje nade, :ler govori .0 — 'bc*l;ževelkem ran,parija-lizmiu! To je talko bedaste ‘kliobasa.rjemje, -da micira briti že nevarno priuimojen oni, kil .mu verjame. Sovjetske čete so se borile i.n se še .bore za •osvoboditev narisdiov, za pnavio 'Osvobcdritev vse ons mfljarde trpečega de-temsikega ljudstva Izpod .jarma peščice kanitalisibov. To je njihov preigram, proglašen s pr-vi.m dnem nastopa sovjetske vtede. Kar se pa Poljske pceefcej tiče, je Rusija že prej izjavila, dia bo spoštovala poljsko neodvisnost, -v kolikor se meje Pialjske skladajo 7. mejami poljskega naroda. In zdaj ob početim* -mi-novnih pcga.ja.nj je Rusija por-o vite svojo izjavo. Seveda mora Rusija zaih te v.aif is vej ?: jamstva, idai se bodo mirovni -pogoji 'todli izpol.nli, saj ve Rusija s kc-m Ima opraviti, naim-reč n-e -93,mo s Pielljsko, temveč s vso entento. In -aritentia je Rusiji podate is svojim .n.eod-ijen-ljrvim maB-bopom preit! premagani Nemčiji onajlepši .zgled, 'kakšne vrste na,j boi;'« jamstva in na kakšen način si jih je treba preskrbeti. Rusiji ni treba dinu-gega negoli, da 'temu sijajnemu zgledu sledi. Ententa se ho seveda zgražate, da se upa še kid-o drugi po-.stripatii tako kakor en?' point-cpa. Niui. prav tako sov-ietsika R-usi.ia tudi ne bo .postopala, ker .njena vlada ni še izgubila čuta mo-roteas-tii. Ali ertemtai uvideva s strahicm nekaj drugega, uva-deva -namreč, da bo z nuinko-poljskim irniinom, za vedro prenehate -iluzija ptu.jega vmešavanja v ruske adeve. Lete I. » Št©^. 38- M i|!i SiifrpalHii Danes, ko se .Poljska, te predistimirana koetra-revo'1'U-ci.jona'rna -trdnjava rušii, dane« ko vidijo ent-eutni ddplo.matje, da 90 njih računi prekrižani, danes obračajo agentje zalpadnih velesil vroavič svoje -oči na Ballikan. Balkanski narodi, ki so bili d-osedaj še zmeraj -orodje v rokah kapital -.- cioni,h velesil, naj bi sedaj Sli rta! bojišče proti Sovjetski Rusiji, kot zadnj up in sila evropske kcmtrairetvcludje. Čujejo se gjtesort o f-edenjciji haJkanisikmh držav: Jugoslartj«, Bolgarije, Rumunije in Grčije. Mi vemo, u toliko razkričano na-•Koidnioi ujodinjcnje, .kultunno edimstvo itd. Prometna konferenca med »KrsJjerino SHS« in Nemško A v« rijsko republiko v Mariboru. Komferenca se ;e . u-lj zar-nje dni. Obravnavala so se riazna vprašaja, ' čc-ča se železniške, poštne, 'hrz«;a.vne, teletooEike, a Sanke, sanitetne -in poli-cajiske službe na obmejnih pc stajah. Pravniška fakulteta v Suh ici. Etee 15. septembra se prične r.c. tej tekniteU- prvi tečaj, kš bet rajal 00 17. jamucc- ,a. 1925. 'v.p' sovaaje interese izkoristijo, kadar se jim ljubi, se pnene dne IS. •epfemibra in traja d«. 1. oktobra. I (Dalje prihodnjič.) za vejeva nje, se je r-;; h o v državni dolg še povečal z odgovarjajočimi deli dolgov Turčije in Avstro-Ogrsk-e. V ©tra.hu za us-o-do svojih ikaputalov, svojih vredn-ostn h papirjev so si angleški, ameriški in francoski borzijanci azpcislovala v Venza/ski in Sen-žermenski mirovni pogodbi pravico kontrole in umeša,vam-ja v železničarske in carinske zadeve tak« -Romun/je kakor Ju-gcisfavjje. iP-redajajo-č na m/.lrst in nemilost rnnctgr- tujcev, Bolgarov, Albancev, Madžarov, Nemcev, Ukrajincev in Rusov, nu-nvunskemu bojarskemu razredu -in razbrzdani romunski -birokraciji — je Vrhovni svet v Pariz« ohranil petim velikim državam prav-co, da lahko izkoristijo narodne manjšine kat -sredstva, pritiska- .proti Jugoslaviji, Rumun-iji in Grški v svmho dosege vseh go-(spcuJarških in pclitičnih 'koncesij.. Senžermanska mirovna .pogodba garantira narodnim manjšinam -pravico apelacije proti narodnemu zatiranju od' strani jugoslovanske in rumrmske buržuiaizije, pravico, ki za zatirane nima pomenai, ,pač pa more v -rokah velikih držav vedno služiti kot -sredstvo, kii ga v svoje Veliki izgredi v Španiji in Portugallji MADRID, 11, — R e a k ci j ona,me metode španske vlad« povzročajo štrajke in nemire. — V Madridu so -dianes napovedali štrajjk delavci in uradniki lajd/jedeilnlic. Izbruhnili sio veliki izgredi: V ravna- telje v.o stanovanje je bila "vržena, bomba. V Siviliji je množica ubila krumirja. Situacija v Barceloni vznemirja sedaj vlado v ve tild meni; .pre,-mišl,juj.e 10 vseh metodah in uporablja vsa sredstva, da ukroti in potlači iteror, Guverner MaeotT« Lapor*«, ki je bil pred tremi dnevi zavratno umorjen, je postal baje žrtev svoje lastne brezobzirne politike; zaukazal ,je namreč v H.asah aretirati sumljive sindikaliste. Nad 15 tisoč, smatra«ih nevarnim, je balo .polovljenih in 'obdrža.rh mesece in mesece v zaporih btnez vsakega procesa. Novi minister notranjih zadev, Berganti«, vznemirjen radi nepostavniosti takih sredstev, je ukrenil, da se čimprej izpusti na svobodo večji del aretirancev Toda prenapet teži so stavili v akaijo načrt, da umorijo guvernerja Mia/estre Laporte, in posrečilo se jim je spraviti ga iz .tega sveta, ne da bi zamogla kaka »zmed dogodku prisortnih poč le malenkostno za-bramiti umor, Nato so se storilci nemoteno oddaljili. Na tak način ‘kaznujejo sindikalisti vsakega, ki se pregreši proti njim, Uradno 'časopisje skuša na vse načine prikriti težke pogreške viade, ki je s svojimi reafccijonarnimii metodami razdražila množice. Gospodje, ki izvršuje;jo vladne naredbe, se vzame na muho in se jih zadene brez sodelovanja množice V mesecu juniju je 'balo izvršenih 35 atentatov. — Napram tem pobojem je policaja, brez vsake moči. Vse to se godi radi tega, ker vlada, kljub opozoritvi od strani socialističnih časopis«v, da menja metodo, noče .popustiti in nadaljuje še hujše s tlačenjem, medtem ko se Katalanci vsakikrat Občutno ma ščujejo. Kabinet, ki je bil formiran v Barceloni in Valenciji. da postavi ponotniike in porotno sodišče, ni bil v stanu rešiti problem, 'ki mu je bil zaiupan. Le radikalna reforma policije bi zamogla po mnenju ta-mošnjih socijalistov i(!) praktično zaznamovati spoštovanja vredne rezultate. Reakcijo v Porfugollii LIZBONA, 10. — Vlada nadaljuje preganjanje socijalisti črnih ičasopisov. Pred par dnevi sta bile. dva zatrta: »Glas delavca« in »Borba«, Napovedane zborovanja v nekaterih mestih v svrho protestiranj" proti . cenzuriranju časopisov sia bila prepovedana. Socialističen časopis »Batailliia«, ?ki je objavil protest proti 'taki prepovedi, je .bil zaplenjeni. Časopis' javljajo o zaroti mladih socijalistov, ki so baje sklenili na zborovanju krajevne generalne delovne zveze, usmrtitev nekaterih policijskih predstojnikov, 'V pristanišču Belem, v Evori, Beji in v drugih portugalskih mestih nadaljujejo štrajki, kožarjev, zidarjev, črkicstavcev in šoferjev, — Nastali so velik' konflikti, toda cenzura zabranjuje razširjanje toza-dievnih vesti. PO SVETU Radijotelegralična postaja v Moskvi. S poveljem ljudskega komisarja za pošta in brzojav bodo vpisani delavci in uradiniki raidijotelegraiične postaje v Moskvi v rlciečo taiblo junakov dela. — Med eksplozijo, ki je nastala v moskovskih airtiljerijskih skladiščih, je bila poškodovana močna radiijcitele-grafična postaja, ki se nahaja, v bližini skladišč. — Emisija sestavljena iz veljavnih špecijalistov jie izjavila, da se bo hotelo za .vzpostavljanje postaje intenzivnega dela1 najmanj treh mesecev. — Dela,v -oi-postaje pa so se odločili, da ja vspositaviijo na vsak način za prihodnje dneve, — Vsak tdielavec je takoj pr ei skušal stroje in aparate svoje sekcije; določana je bila vrsta dela, količiina, potrebnih ur in ravno takci je bila določena naloga vsakega delavca. — Po petih 'dnevih je bila postaija v delovnem stamriiu in povzeti je mogla zvezo iz vsemi postajami, s katerimi je bala že prej v zvezd. — Delo za reakitiva-c:jo postaje se je vršilo od ranega ,jutra do pozne noči, brez oidimicirai in brez turnusov. SamozaLaje vanje delavcev je bilo 'čudovito, ker je balo med piožarom vse njihovo imetje razrušeno, in so bile njihove družine prizadete cd po/ara. Kljub vsemu temu so se oni predlali z diušo in telesom delu, pozabljajoč na vse nesreče. — Ta vzgled diokazuje, da morejo zatvedni delavci toliko na fronti’ dela, kakor n'a vojni fronti napraviti lepa; dela, katlera se zdijo ljudem brez revolucijo m ara eiga duha nemogoča. — Moskovska raic&jotelegsrafična postaja je ena najmočnejših. Ona zamore dajati brzojavke po celi Evropi in še čez. Ravno tako more ona sprejemati brzojavke odi vseh večjih evropskih im izven evropskih postaj. Daje službene vesti in poročila in pošilja v svet tudi sestavka zgolj agitacijske nararve. Moskovski rdeči radSjo je eno majkbomejšiifa pnopagandnejših sredstev, Aeroplani brez motorja. Predi časom so se pod-vzeli v Nemo-jiji’ piOuzIcujs^i za. konstrukcijo aeroplanov brez motorja. Znani avijatdk Evgen vicn LoeifeJ je v torek dela)! poiizkušnje v bližini Eramfcoibnoda. Med enim svojih eksperimentov, potem ko je napravil sijajen vzlet, je .padel rada pogreška pri krmilu, na ihb. Bil je ves zmrcvarjen. Mir med Rusijo in Letonsko, Mirovna med Rusijo im Letten-sko so se dne 7, t, m, ■fcoačate. Dne 10. t. m. je pa M .potFpisan v Ršgt afflšr. Sajso in»a ruski, .proletarijat enega savražnika manj. fa *t»di entemta ima enega zaveznika manj, Poljski sodjabi demokrate proti sovjetski Rasi Poljsk* sorfjakitt dieffljskratje, koje vodita mana socanl-( patrijot* Grabskj in DaiS*yn®ki, so izdali aa socialistične siiraake v Evropi proglas, s katerim vabijo ves protetarijat, naj .prisfeoči na pomoč Poljski areatir sovjetski Rusiji. En eavod fega prtogiasa je dobila tačk soeijafetščna stranka v Itafcji. Seveda je naša strmka odgovorila*, d'a je mesta pnototartjada iva s trans mahih koimu* isitičn ih bojevnikov in ne v vrstah poljske šlaihte. Mednarodni ženski kongres v Moskvi, Dne 9. i. m. jo pričeli v Mdskvi prvi kongres ženske komiumistiene internraeijonale. Kongres je pozdravil sodrug Buharin v imentu osrednjega izvrievalnega odbora sovjetw. Pnedsedmištvio konigresa je sestavljeno iz deleigaitinj z Švice, Nenrčije, Rusije in Angleške, Sovjetska republika v Kivi. V Kivi je bila pro-a sovjetska republika. Večja dielegacija za-ttopaikov je že odpotoviaila v Moskvto. (Kiva ali Chšwa se nahajai v T,u*kesit!a«u, Azija. Meri približno 57.800 kvadratnih km in ima: 723 tiso« prebivalcev.) Za politične pregenjance. V«dstv>o socijalistične ntramMie v Sikliji skličite za petek, 13. t. m. v Rim v prostorih stranltšmieiga vodstva {Via Semii-nario 87) confeflrenco na kateri se -bo raizpraVJjaio o akciji, ki ",e jo naj izvrši v korist političnih preganjance v. Na .to konferenco so .vabljeni zastopniki' is. vseh pokrajin, a zlasrta iz onih krajev kjer se najbolj preganja sodruge, t, j. iz dežel .in mest Anfcone, Pesoro*, Mocerate, 'Bari in Julijske Benečije. Konierece se bcido udeležili tudi zastoipniki socijalistifinih poslancev tin splošne delavske zveze. Izgredi proti Italijanom in črncem ▼ Ameriki. V Ameriki se vrše ž*e delj časa izgredi proti tam se nahajajočim Italijanom. Ti izgredi so se ponovili pretečene dni v Westframkfusrtu '(dežela Illinois). Moralo 'e priskočiti na pomoč Italijanom vojaštvo. Italijansko prebivalstvo zapušča mesto. Enaki izgredi so se dogodili v Chicagu proti črncem. Baje je bilo več Italijane v in črncev linčanih. (Iz vsega 'tega se da sklepati, da je pač povsod še lovoilj ljudi:, ki bi prav močno radi, da bi nadaljevalo sovraštvo med narodi in plemeni. Naš boj ne sme 'ti proti nobenemu ljudstvu, marveč le proti onim, ki hicčejo še vedno izkoriščati ljudsko nevednost v svoje umazane špekulativne sarhe. In kakor sampailii-zšraimio z vsakim ljudstvom, ki se miu godi' krivica, &c tudi danes naše simpatije na strani Italijanov in irnoev v Ameriki.) Zmaga poljedelcev y Reggiono, Kmetiški delavci n poljedelci v Reggiono (Srednja Italija) so končali /eetedtensko stavlco s splošno zmago. V slogi je pač •moč in to dokazuje še enkrat, da, je star pregovor resničen. Problemi Julijske Benečije Govor poslanca sodr. CosattlnUa v zbornici Podpis mirovne pogodbe s Turčijo. V Sevresu so '0. t. m. podpisali mirovno pogodbo s Turčijo. Sedla j 'ma tudi Turčija svoj mir, kakršen ji je bal vsiljen cd entente. Italijanski senat bo ctvorjen dae 24. t. m. Med tem časom se bo vršil sestanek medi italijanskim in francoskim ministrskim predsednikom). V Fireaci se je vnela smodnišnica. Dne 10. t. m. zvečer je skočila v zrak ena izmed mnogih staod-Etišnic v Firenci, Nesreča je povzročila veliko škode. Poleg tega sio trije mrtvi in nad sto oseb je ranjenih. Zračni zvon — nova iznadba za letalce. Jean Ca-sale, francoski letalec, je pričel eksperimentirati z “ovo izmajdbo, s pomočjo katere se namer,atva dvigniti sedem milj visoko v zrak. Atmosfera v tej višini je zelo redka, tako da je nemogoče dihati in tudb težnost je veliko večja. Vsled tega se je Casale opremil z »eračmim zvonom«, katereiga je napolnil s kisikom in se vanj zaprl. Priskrbel si je tudi elektri-zira.no obleko, da se varuje siilnega mraza. Prva po-skušnija se ni posrečila. Kojse' je diviignil 8000 metro v visoko v zrak, so postat- njegovi! udje vsled manjšega zračnega tlaka tako težki, da jie komaj dvignil i cko. Roka se mm je zdela sta funtov težka. Ko se je bližal visoiččmii 10.000 metrov, je bil kot omamljen in pričel ga je zapuščati' spomin. Z največjim naporom se je gibal toliko, da je uravnal letalo za -spuščanje proti tlom. Casaie je mnenja, da bo moral povečati količino kisika v zvonu in poskušnja s® morda obnese prihodnjič. — Šest milj visoko se pričenja druga zračna plast, kjer ni več vetrov in kjer vlada večna tišina, le lahka sapica drži vedno proti vzthodiu, katera povzroča safikanje zemlje. Pomorski delavci za 48urno deio v tednu. Na mednarodnem kongresu pomorščakov je predložila belgijska delegacija sledečo spomenico: Razmišljajoč o dejstvu, da konferenca v Genovi ni dopustila 48urni teden, sklene današnij kongres, da se u-krcnc neposredne korake v svrho povzročenja gibanja, ki meri na to, da se vlade obvežejo postavnim potom urediti pridobitve federacije. Razen tega se sklene, da se začne intemacijonalen boj za povzročenje generalnega štrajka v bližnjem določenem dnevu z namenom, da se sklene internacionalen sporazum, ki naj določi 48urni teden na morju in 44umi teden za pristanišča. Delegati Združenih Držav so predlagali, da zamorejo pomorščaki zapustiti svoje ladje v kateremsibodi pristanišču. JhndŠČBo te pofctično postopanje. iRazpravljftti je še o vele važnem vprašanj«, ‘te je o $u»kfkfcmy» im poM»6«eHi postopanju naproti prebi vaisivu Jtt&jsfce Benečije, osobito kar fiSEe narodnostne manjši ae. Zaikon-ski načrt, kakor jie predfegan, nam pri 3. odstavku priŠkiaizMipe mejacaaest, ki jo ,je treba odstraniti. Zbctmica je včeraj .oula, da smatra to^riš DAlessio, da se aneksija, o kateri govori natri, ftanaži samo na Treotimsko. V tem sm.isn .drugič, da je v kapitalistične močnejših deželah dano podružabljenju p.roizva-jalnih sTedsitev že ogrodje in manjka le še ureditev pravih cdnošsjev med delavstvom in kapitalizmom. — Ma-rsikcmu se je doslej zdekk, da je Bog zmešal jezike zapatdnitm proletarskim voditeljem in da ti niso zmožni izgovoriti besed ^diktatura proletarijata«. — Ta članek in novejše, delavsko gibanje v Angliji in Ameriki dc loazuje, da temu ni tako. — Ravnokar se je ustanovila že druga komunistična stranka v Anglijii. Izkoristila sem vožnjo malega sodruga Lansbury-a skozi Pariz in mislila, da bi bilo zanimivo, iz njegovih ust zvedeti nekaij matančnih podatkov o zadir-žaeju angleških aocijalistov napram Initernacijon-ali in napram sklepom, ki so .jih sklenili ea časa zaldnjega kongresa, — Prej ko razpravljamo o najboljših sredstvih za stvaritev revolucije, ,aeim je rekel Lansbury, gre za to, da prešinemo mase z idejo, da je irevokiosja .potrebna. Naj ne pozabimo tega, velcka večina je še braelifca) in daleč, dia bi obudila zavest naše divergence v taktiki itn naše diskusije o taktiki ziamorejo v duhovih roditi- le zmešnjavo. Formiranje angleške komunistične stranke. Nato, vrnivši se h glavni točki predmeta: — Vi veste, ma pravi Lansbury, da se je ravnokar vršila deželna konferenca angleške komjunistične sitranke v Londonu, To je važen dogodek v zgodovini angleškega socializma. Člani britanske socija-testične stranke (British socialist Party), sociijaii-stične delavske stranke (Socialist Labour Party) in MAKSIM GORKI- HUDIČEVI SPREHODI (Nadaljevanje.) »To imate, prosim vas tudi, dia se pred menoj nikakor ne sramujeta,« reče hudič. »Hm.., hm,.. odkod vendar ta čast.« »Oj, čisto naravno.., -prišel sem k vam iz dolg-časja. Danes je pač, kakor veste, predvečer sv. treh kraljev, in oh tej priliki nas hudiče — kakor znano — povsod preganjajo. Zunaj je tako megleno, mokro .,, prav ostudna zima letos! In ker vas poznam kot humanega človeka ,,.« Jvam Ivanovič je hal zbegan. On ni nikoli resno premišljeval o obstoju hudiča, in čutil se je sedaj pred njim v krivdi. »Zelo me veseli!« je dejal smehljajoč se v zadregi. »Če vam morda na polici .pril oknu ni udichno, prosim. stopite vendar bližje,« »Oj, nikar ne skrbite! Jaz se privadim, tako kt-feor vi, vsakemu življenjskemu položaj«, naj bo še ' tako neudoben in,.. še tako sramotilen,« »Hm, hm ... jako mi je ljubo!« reče Ivam Ivanovič, a pri sebi si misli: Precej surov je, oziroma, preveč — lamilijaren, . »Izrazili ste poprej — tako se mi zdi — željo, očistiti svoje srce; ni It res?« »Hm.., hm ,,, da .,, Veste, človek je negjede na napredek pameti vendarle še vedtao šibek v boju s svojimi strastmi .., Ali oprostite; če sem prav čui, vi ste mi vendar ponudili svojo pomoč pri tem .., podjetju?« »Da, -penudi 1 sem jo vam in ponavljam: Pripravljen sem rade volje vam izkalzati svtoje usluge!« »Ali pa ni to morda proti vašemu -poklicu?« se je čudi! mož. »Ah, Ivan -Ivanovič,« vzklikne hudič in zamahne z noko. »Verujete ii, da mi moj poklic ne prededia ž* ? « »Tako?« »In še kako! — Celo ljudem preseda vedno hud)o delati in ioti se jih včasih resničen V istimi, kaj hi bilo, če sprejmem ponujeno mi pomoč? si misli Ivan Ivanovič. Saj je vsemogočen in me lahko z enim mahom napravi popolnega. Oj kako bi se čudili moji znanci! »Tedaj recite mi, kaj vas posebno .tlači?« izprašuje hudič. r. >Aii... eh.,. vidite .,. to bo gotovo zelo bolestna operacija?« »To se dlogodi le pri sila trdnih srcih, tam, kjer so čruvstva še oedtotaknjena jm. kjer kereninijo globoko v sr ou.« »In pri meni?« »Pri vas — vi mi gotovo oprostite, ker se vam pač predstavljam v lastnosti zdravnika — pri vas je srce sila mehko, tako velo kakor publa redkvici na primer. Ako iz njega povlečem strasti, tki vas mučijo, občutili boste lahko bolečino, kakor jo občuti pišče, ki mu izpulite par peres iz repa ..,« Ivan Ivanovič se zamisli, čez čas ek vpraša. »Oprostite, ne 'bosite ii za svoje ... usluge zahtevali mojo dušo?« Hudič je 'poskočil s police na pod, mahal razburjen z pokama ter rekel: »Dušo? Oij ne! Ne, za božjo voljo!... Jaz je ne rabim, usmilite se me! Cernu tudi služi? To je — oprostite — hotel sem .reči: čemu meni služi? Oj, ne, ne! Reči sem hotel.,.« Ivan Ivanovič .je videl, kako se je hudič vznemirjaj, in čutil se je užaljenega. »Vprašal sem le tako ,ker je v splošnem vaša navada..,« >-Da, to je bilo poprej, nekoč, ko so živeli še zdravi, mogočni in močni duhovi.« »Zdi se, da cenite mojo dušo zelo malo,« »Oj ne! Al* jaz ,,. jaz hočem biti danes nesebičen ... In potem — to boste sami uvHeli — alt me morda ne zanima videti .popolnega človeka?« "Hm, vi torej menite, da me ne bo bolelo in da tudi ni nevarno?« »N kakcr ne, zagotavljam vas! Z mojo pomočjo vas dosega popolnosti ne bo nič stala... Torej hočeva za po-sk-ušnjo nekaj ven povleči?« »Ba, radi mene.« »tako je prav! Kaj vas najbolj muči?« Ivan Ivanovič je premišljeval. V isti ni je težko določiti, katera naših strasti nam je man-j ljuba negoli druiga. »Začnite torej pri najmanjši.« »Oj, meni je vsejeanto.., le zaukažite!« Ivan Ivanovič je zopet molčal. Dasi je čestokrat že hotel urediti svogo- dušo, .je vendar v nji morda ravno radi tega vladal velikanski nered. Vse je bilo v njt zmendramo, zmešamo, zavoaljano. Z naivcčj:m naporom je sedaj ril po njeni vsebini, ali nemogoče mu ;e bilo zaslediti- v nji katerosibodi določno,° celotno čuv-stvo- brez drugih primesi. Hudič je bil čakanja sit, zalo mu predlaga: »D-ovclite, da vam iz srca povlečem častihlepje; saj to pri vas ni tako veliko.« Hudič še mu približa, mu ta kr, e prsi z roko in jo nagkrna odtegne. Ivan Ivanovič je zač'itil oster, vendar prijeten bodljaj, sličen -občuiL, kakor ga imamo če potegnemo trn iz prsta. »V resnici1 ni prav nič 'bolelo,« reče Ivan Ivanovič in se oddabne olaijšam. »Dovolite, videl bi rad', kako izgledai moje častihlepje ...« Hudič mu .pokaže svojo moko, in Ivan Ivanovič opazi na njeni’ dlani nekaj brezbarvnega, malega, gubastega, ki je bilo podobno krpi, s kaitero si dolgo časa prah brisal. Ogleda si svoje častihlepje in pripomnil stiokaje: »Veste ... če pomirim, da je to košček iz mojega srca . . . mi je skoro žal.« »Hočete, da vam izrujem sožalje’« »N - n... Kako bom obstojal brez njegar?« »Kekšno korist pa fonste od' -tega?« »:Nu, veste, to* je vendarle dobro človeško' čuv-stvo. ,.« »Torej dobro-.1 Kaj: pa menite o zlobnosti?« »Oj, ta? Da, proč z njo! — Hudič naj jo vzame! Oprostita, ali...« »To nič ne de ,.. nikar si ne belile glave .,.« Hudič zoipet tafkpe prsa Ivana Ivanoviča, ki zopet začuti bodljaj. Na hudičevi' dlarai pa je zopet ležalo nekaj, kar je dišalo po kislem in je bilo podobno krpici. »N - n ja,« reče Ivan. Ivanovič ter viha nos. »Nekaj takega je bilo v meni ... To je naravna podoba zlob-ncB'ti?« » ! »Naj nad-aifujem z operacijo?« »Da,-,. nisem nasproten,.« »Torej, kaj imate še?« »Nu,.. razno ,., vobče vse to, kar ima navadno Človek.« »Jezic na primer,« pripomni hudič. »Oj: da, seveda... jezo, dia, da... to j«, da govorim resnico, 'to ni. prava jeza, temveč, veste, tako nekaka nervozna jezica, neko sila nemirno čuvstvo.« »Na vsak način ga odstranimo /da?« »Sevedia! Ali prosim storite to nekoliko previdneje, reči so pri meni tamkaj zdo zamotane kakor se zdi. Vidite, ko ste mi iztrgali zlobnost, se mi je dozdevalo, da se je pričela majati sramežljivost.* »To j,e povsem naravno,« reče hudič, »tudi mene je bilo sj^tm pri! pogledu na vaša čuvstva in pričel sem se skono sramovati mesto vas... Zelo slabo gospodarite s svojina srcem.« »Kaj mcretn storiti? Jeli sem jaz kriv?« odvrne Ivan, Ivanovič. ■»S srcem ne morete ravnati kakor z zobmi; s 'krtačo in fcredJo ga ne morete očistiti.« »Da, to je tudi resi« odvrne hudič, »ali naj še dalje operiram, da • »vlečem tisto vašo nervozno jeeioo?« neka eri neod visne dekavske staaanfee (Imftpea- den* Laboar Party), nezadovoljna aadt «eod|>čB*S». zatirfcuija svodih strank, so skfenžft, da se tziijejo v vcl-i.ko stranko, ki s« bo imenovala bratemaka S«*u-nfetična sforanka: (British conumutisi Party). Večžaai iNiedinikov »Daaly Heaiafck-a je akteešla, d« s« vpife v to stranke. Jaa, aa svojo ojs-ebo se ne odločiti. Pričakujem, da vidita »aše sodruge na dtiiu. V nJUrcniam programu je diktature pteleta-nj«ta in upel/anje sovjetskega režama. Vs« je Odvisno c«d nsč-itn a, po kateremi bedio fwi8ero^6' an-peškim razmeram .revohrcšjoneirine principe,, postavljene po ruskih sodbrjigih. Angleška revolucija se bo dovršila brez nasilja. — Vem, ga prekinem:, dia ste vi v prindpu prott nasilju. — Res je, mi cdgoMo.ri LaTisbury. Siicer sem prepričan, da .je Angtija ona -deželai, kje«- se bo dovr&fa soeCTalna cevotucrja bce z prelivanja krvi aii kvečjemu z nMniimialnim prelivanjem iste. — Vi m:sii'te, da se bodo puhteli IcaipftajUi in testntki razlastiti, vojaki razono&ti bre^nodpora? — Mi bomo s>toprijema dosegi ntaiše cilje. Angleški temperament se ne boji k-cmjprooiisov. -Njegov sana-sel zia realno miu veleva;, dia) daje podestoma pnedu nost gotovi poiiuzmag.i pred negotovo popolno 2w§>. An^ež, liberalen oa-fetične ideje. Za svoj del sem trdno prepričan, da bodo občiine, ko se za stvori.tev revoincšjoniarne situacije ekonomska kriza- -v Angliji zadostno poostri, zeroogle voditi dogodke na način, kti bo uresničil mflroim potom socijei!st.ičn-oi dražbo. — Občine, mEslnm, u živaijo na AaigieSketm časito drugo samompravo kalkor pri- nas? — V resnici, mi se niialo približujemo zntstemu obečnske avton-cimije. ki je bila tiako mojstrsko ibi jaiko zamotana- Mi, Angleži, mi smo predvsem indivdduiaiisti. Smo maienija, da kna-mo besedo, ki jo lahko, izrečemo naši občini in — glej — vspcstavljeno našo ekonomsko odgovornoat. Morda da se obrnemo k mešanem zčste*mu geografskih parlamentov, izvoljenih od meščanov, in industrijskih parlamentov, izvoljenih od1 producentov, ki so .Sinatrami le ikot taJd. S/Ivfa Pankhurst in komunistična stranka. Ko sem se poslovila od Lajisbury-a, vprašala sem ga, a'ko se je Sylvia Pankhurst p ridružiLa novi ko-immusti-čnii strajiika . — Ne vem, mi je odgovoril. Sylvia Pankhurst je jako plemenita žena, toda premalo paiak'fiičnaj. Pred-stavljajtie si, da je potem, ko je pouoivro prestala zapor radi boja:, ki ga je vodila za žensko volilno pravico, naenkrat ubrala nova pota an glej jo sedaj prepričamo, da je parlament institucija izven rabe; {tred volitvami je -krenila na stranpota, 'kar nas je drago stalo. Na tisoče ženskah glajsov bd pridobili med delarvkami, alko ne bi začela- Sylvia Pankhurst v zadnji uri antiparlamentarne borbe. imedjjusobno isrtrebe, da si medjusebno režu &kljiaae, •-da bi mogJi 4Mpi*ai'is.ti da na to«i zaslruž« nsMŠjaaidfe? Horo&ute (n iirite „Delo“. ro je vaš Ust list izkoriščanih in Brezpravnih!! Dotontl revolucije Dre note. U avgustu 19t8. počela je generalna ofeszšva ««.-tan.be p»otiiy ipar>o4«fcansSte Rusije. Čebosiovad' i ostale kxwtecre>ol-ucuoaia«*ve vojake nawtaijiv£ie s« kvane, a usmrtita buržieamja i soCcjaJpatrioii spresnah su ustanke, dizali železniee i mostove u foiafc, peduzi-vnsii. ate»taite na gbt#n>a vodje revolneife. Potrogffad, Moskva, Ja*o«4atv poslati su poBomcom teških borbi, sam Leaajs^i bkn^e op acno raafeth. BaiAniička. -klasa odjgCKvojsfta je na 5tlcwn. Gmiamki agenti bili su pobveu6ar.i i iseffifilotadno tmknjfnr. N*, koatoviam i ■u zaledju ptoCek) se i beaofarirao pobijati U to w*we šalju dSpkw»ali »eutoal-,.j»h driavsu so^eitefcaj vteH aotu, u kojoj u ime hu-ipaotH ajYi5s!i; vrloi ošiteo brane rusku buržoazijai, Sovjetska vlada peslala je, naravno, tim zasiupni-cimia) >n«utrain«i»f feapčitaKstiekih nu»bojnška vrlo doličan odgovor, Mi dofflašamo daaas obe note*. 1. Mola neirfraiaih država. Pučkom poviereiMŠtnuu za šzvanjs-ke poslove u Moskvi. Neteči što gu zastopnici petrtsgnadskog duplotmat-jskog zbora došli u ipctešaij, da konstoutiraju zatva-ranje mase -ljudi swake dobi i epola, 'kao što i mno-gobne^ne c-eutfie, koje dnevno čzviršuju erve-ni vejnioi, zamoliK su poverenika ZSnovtjeva za jednu konie-rendfu i ibiSr su od njega u .pocodeteaik, 3. septembra, prindjent. EMptemiatski zase; "*•' predisedlnik diiplomiatskog zbora u Rusiji 2. Odgovor sovjetske vlade. Gicispodi zas-tuprioi.mia lkapita-1/stičkih neuit.ral.nih sila. Nota, kcju su nam dne 5. septembra gospoda a--stupnici neufa-alnih site predali, znači ginubo upli-tamje se u -unKitairnje .poslove Rusije. Sovjetska vlada mogillai bi tu not^i pustiitii bez evaikog odgovora. Air soivjetska vladai izrafc^juje uve-k sa radošču svaku prileku, gde može razjeiswiitii .pu^ikim. masama sviju zemiafcu smiisao svoje politike, ji2r ona ne zastitipa samo interese nadiniičke klase R-uistje, več či.tavicg iarablijiivan-og čovečarjyl>va. Pu,2ko poversTirštvo za iz,vi3jnj®ke pcislove odigovam dakle time -na samu stvaani. Zialstopffiiici- neutrainiih sila kušaju o;p»sati položaj ptcitlačene ruske -burž-oazije tako, dia izazove naj-duibljiu stučut u srcimia -buržoazije celog sveta. Mi ne naanerava-mo ramižljojfeiiei goisip-cde zas-trapnika' neu-trahrih sila p-cibij.sitii, ikcji u svojoj noti presto ponavlja ju sve klevete, koje diž-e ruska buržoazija preti-v Crvene Vojske. Mi ne tre.ba.mo obeskrepiti -nijeidine t-vrdlnje o kiakovom konkretmiom slučaju zlouipotrebc. jer zajed rm ne navad ja ju gospcdia za-s-tiupniiciii neu--tiralnih srla apsolutno nrkakerv konkreitan primer, a za drugo dogo d ja j-o sel ai sviakom ratu — mi- se pak nalazimo .u gradjanskom raltiu — zlioiupotrebe poje-dimh csoba. -Gospoda zastupnici ne-uitralmrh sila- ne protestirajiu proti v .poiježiTaatčntoig idiiafvog čina neodigovictrnih Ijiudi, več pnotiv režimia, koga .provadlja radničkiobseija&k-a vlada u svojoj borbi p-rterttrv klase izrabUjivača. Pre nego .ponedemo govoir o ticane, za š to -upotre-bljeva ratfcžčko-seljačkai vlada cmvenii teror, protiv koga gospoda zastupnioi neutralnih država u ime humianrtemosli prcit«is*/!eaju i radi kojega nam groze ogorčenjem čitavog ciiviliziranog sveta, dozvioija-vamo -si -upravi-ta na njih nefcciiko pitanja. Da li je za«sit)upnicwna neutnalmih siku poznaito, da več peit-u godonu- besni svetski rat, u fccjii je bacila mala ldrka foamkara, generalai i birokrata pai.oke mase edoga srvel-a, da se u tom ratu ptičke mase »Da, pripravfljen sem.« In v tretjič je hudič s svojo roko taknii pnsa Ivana Ivanoviča. Ko jo je odtegnil, imel je na dlani cel kupček bike, nerazLočljive mešanice. iBila je brezl-ična, di-iafcu je po plesnobi in lesketala v dveh barvah, v si-1 vondenii kakor jo kaže nezrelo sadje in v temno-rjmvi, 'kakor jo kaže gnjijooe sadje. Hudič je držal to tresočo1, sluzasto zmes v obeh rokah in jo je ogjedoval brez pravega, umevanja. Ddgo se je tnudil, da: bi »poznal, kaj je to prav-zaprav. »N - nu, Ivan Ivanovič,« de slednjič v zadregi., ne da bi -pogledjal paca jem ta, »tu sem nekaj izvlekel iz tor, ali ksj — tega ne vem, lake zaklade ste sfeup-Ijaii tekom tridesetih let svojega življenja v svojem aren. Prepričan sem, da se tu ne bi spoznal noben kemik ... Domnevam -pat, da ste sedaj osvobojeni vse te navlake. Zdaj ste — upam — čtet kot angeljj. VSdS-ie, kako spreten zdravnik sem jlatz, kaj ne? Jaz mn nisem niti skrftl, da ba bil sposoben česa ?4ič-nega. Toreji, kaiko se počutite sedlaj? Moje častSHke, Ktan Ivanovič, k očiščenju vaše duše, k doeežent -po-pofaiceti, ali kiakor že hočete imenovati! Mienim, da ste zdaj popolni v najvišp men!« In JvudEč je vrgel srčno vsebino svojega pacijeota m da, ter pogfoJai Iviarxi'dtčia ter — ostrmel. Micž je sedel tu ves -seseden, ošibijen, s^om^an, kakor db bs miu M potegnil koati isz telesa. Tako je sedel v naslonjaču z odprtimi ustmi. Preko njegovega efciičja pa, iei biea-teiai neka -lilaženost, ki je z be-sedfcn* ai rnožino fejrajzi*!:, ki je pa naviadno otpažaš pri bebcih. «lvan Ivanovič!« vpije hn*&6 in ga potrese za »Ah!..,« •»Kaj: pa je z vami?« *Ohl.,,« »Vaten je slabo?« »Uh!...« »Kaj ;piai je?« »Eh!.,,« " »N.ai, tu ga imaš! Lepa reč!« vzklikne hudfč ves presenečen. »-Zdaj sem mu res vso osebnost povlekel .iz telesa. — Ivan Ivanovič!« »Ah!.,.« »V istini je teko! Samo vzkftiki so še ostali v tem človeku, in še 1ct vaklaki so -brez vsebine. Kaj maj naredim sedaj z njim?« In hudič potrka. Ivanu Ivanoviču ob p*sa — zvenela so kakor votla posoda ;potaka miu ob glavo — tudi! .bu je zv«nek> vo!llo. »Tu imaš zdaj popolnega človeka.) Oj, ti dbogi hudič! Izpraznil, opustošil s«m gai! AJa kako naj bi vedel, dia- je bil tako slabo napolnjen.?« In hudič se zami<4i -ter se dolgo zazre v odrevenelo negibljivo, biažemo obličje moža, ki je dosegel svoj smoter. »Puh!« vzklikne in tleskne s prsffi, »nekaj mi puft-haja na misel; saan saltan bo z njo zadovoljen,.. izumil sem kaj knensitneglsi! Najprej bom to — popolnost nekoliko -osušili, potem bom pna nasul graba v njo; pa bo izredno origenalen klopotec za. saitia-ttcro zabavo .,.« In |\uidSč dviign® Ivana Ivanoviča iz s*bola in ga zvije v cujoi porine sS ga .pod paizdluho in «gme.,. MfgSiat se je bila ie umaknila in v -okna je p-ogladraio z mOtaimi očmi otožno zkaisko jutro,.. Po -cesti navzgor je rablo in svečafloatoo ocknovalo zvonenje evooov, polagoma izginjajoče. (Konec.) IXa.it im je poznalo, dia u o vtem ratu ntj® same izu tSjBno aai milionc ljudi h» friaatm*«)«, nego- dia su obe «afa*j»*če stasanke btnoale. bombe aa okveren« gradmve ubtfajuči brezbsame žene i decu? Da;li im je poznato, da je u o vrana, na(tu fedna od rat-ufučih stramatka "čudite na smrt cd gfeud« milicne Jjudi, kad -je — protiv miedjiunarodniog grčsdjan-slcog prava — presekla dovoz krufe, da se ta nat-ujiača stran-ka nada pomoeu smrti giaidojnee dleee prnibbi drogu stanku, da se pwsda n&milest i memilost piobediocu? Da ti im- je pisarna t,o-, dia jo ■ jedna rat»*j«ča stnanka od-vtelai stoitine tisuče brezbtfanih, mirnih gnadjana u zarobtjeništvo u nep«;jiaifeeljišktt zetntjiu’ i rasposlala ih, dafteko od dcimtačeg ogejišta, na prislian rad, •uzevši im svakoi .pravo obrane? Da 4i im je poznato, da je u sv im ra-feujučem ženkama vladajana fcapita-listdčka klika iortela pnčkim masama pravo sestajanja, slobodu štamtpe i pravo Sfcrajlta, aettvarajiuči radnike za svaki, makar najblatži pokušaj pnotasta protiv tog bek>g buržoaskog tenera i šajjtuči ih na front, dn ubije tako u nadnicima i sviaku misao na njihova čovečanskel prava? Čitavo -to istreblji vanje radničke klase u ime inte-resai 'ka.pittala, svi ti slučajeivi bdog bmežoaskog terana pioitiv prole.tia!rrjaln poznati s« vkdaina ne utr arinih država i njihovim zastopnicama u Riueiji i smviše dobnot Pa “.pak, neutratne vlade it njihovi zastupnici ilii su zaboirar/ili nai viš>e idea‘!e »fcuma«utairnost'i«, i!i su zmboraviii da u teta slučaju potsdiie na nj-ih bur-žoazijie natujnčih zeonaljai, poštrcane krvljn vda »bitih ptičkih masa-. Tako-zvaaue neufealeie zemljie nisu se odrazile da ni jedinom .rečju proibestinaj-u .piotiv belicg kaipi:tali^ stičkog terora, što -više, one nisu ni hteile da prete-stiraju — jer buržoaske siu klase srviju neutralnih zemalja pomagale kapiibakt, da vodi c«rtt -maipredi, ša-ljuči obim tmperijaliisiačkim taborima ratmu cp-remu i zas-hižujuči na tbcim miidiijiatrde zlata. Doivotjavtamo, si da postavimo ,još jedno pitanjie. Da 1» su gospoda eastiu.pnicii neu-tralnih sila čuli bilo šta o krvavem po tlačenju ustanka Sinnleimovaca u Dub4jnu? 0 strefemiju stotine Iraca, sa SilnefKngtonciin na čelu, bez liikakvog sudskeg postiupka? Da li e-u čuli šta o beiom teromu n Finskoj, o desefkama tš-suča ustreljenih^ desetkonual ifcisuča zatvorenih rad1-nika, njihovih žensi i idieoe, .protiv kojiih m:ti ,je -krte ikakva cptnžba podrgmuta, niiti če biti? Nrste -ništa čuli iei s-trelsnju nnase radtnžka i sieSjiaka u Ukrajiinš? 0 temi, kako su valjtsmi Čehoislo.vaci, Ljiubim-ci e.n-gleislko-franottskog kapitalizma, dali fttr-eijtsita: mase radtnika? — Vlade tekozviar-ih neiatral-nih zemialja čule su z-ai sve to, ali arkad im .nije pelo na pamet, da iprotestftreju pncitrv te baurž-Cia-ske ,sami0vc!je, koja potlačiuije raidlni.čkL pokati, jer one same su .pripravne, da svaki čas strel.ja ju radmke, koji traže svoja prava, u svojt-ni vlastilim zemljama, pripravne sni, da u ime obrane buržoaskih interesa -u krvi uguše svaki pckušcii radnilčkeg us-tanka. Dovodno je pcitseti-ti na nedaivme .radričke demon-Skactje n Damskioj, Ncrv'eškiBj, Holandskoj, Švajcar-skoj itd., koje sm bile pidifečetne voiničkom siiom. J-oš nrsiu ustali' nadnici Švajcairske, Holandije, Danske, a več mobilišiu .vladie .trh ziemalja, protiv naj-maraje protestne radfeičke kretmje, \noijai9tv-o. Kad nam več zestupnrci neutnalnrh zemaž^a gnoze ogor-čenjem m^zovtameg sveta i kad p'o4estinajn protiv ervenog tenara u rime htimanitamosit'1, tedj-e potse-čamo na- ta, dia ih njihove vlade -Tifeu poslale u R-u-siiu da. šire načela hiumiaauzmia., nego da- brane interese kapitaliističkih država., a mti im savetiwjemo, da ne prete nanua ogorčenjem civiKzicVtsnog sveta, koj-i je ukaljan od .pete cta gSiave iradničkom krvljn, več neka dihču oni predi (Jaevcini pučk'h masa celoga sveta, koje se dtž-u .protiv to »civilizacije«, koja je bi'cr'1'a celo čo-ve-čanstvo m mieopiiavu bedu t-rajnog kiVf.ja. U atavta celoga sveta, da ne če ni farizejski, protesti ni nno&e hranuti pred kaznom one, koji -pcdcgnu u korist .ka,pitala oružje protiv radnika i siromiažnih sol^aka sa cš^em, da ih izigiadme i zapletu u nove ratove u korist kapiitala. Zasiguravamo jedniaka prava i jadnake slobošitrne svšma onima, kpji ispun.jujn hržimo svoj« dmžnrsti fjradjana sorijalističke radničko-seljafke republike. Njima) nosimo mir, mašim nepri|aitelji.iniB. pako brezobzirni ra It U-ven-er.i smo, de če radričke me.-se s vi ju zemalja, potlačene i mučeme cd mate šačice izrablji-veča, shva+iti, da se u Rusiji sila upotreHjavo st'mo u itnue svete stvari oslcbcdjenja pučki hmasa — mi smo u veren i, da če nas one ne samo shvatiti, nego i naslado vati. Titkianjamo |najod?fjčn«je (upAi.tanje se neotrairih k-i pl.ta&tičkih stila u korist noske buržoceije i azjav-Ijiujomo, da čerao svaki prkušaj zast-up-nika tih sla, kaji paelaari granioe zakonite aa*ti'te interesa njihovih gradjanca, «wn- taaitš pokušajem .poipomaganja raške kontrarevolucije. } Pučki povenen»k t»ai fevanjske posJove: J. V. CKERIN. Vse podražnice stavMaaMfe delavoev na Go-riSkens so rabljene, da odpošljejo po enega zastopnika na oKrslno Konferenco ki se bo vršila v nedelje, 15. t. m. ob 9. dopoldne v Delavski zbornici v Gradišču. DNEVNI RED: Poročilo o pogajanjih za revizijo plačilne tarife atavfccnskib delavcev na Goriškem in končno sklepanje. Ker je t» konferenca zelo važna je 4i\i pcisre^o^-a-hiico dela z» torte* posielnc saniteroe, ki jc obkotreoo poir)«r»l, tn ki je naprava kaiere bi se morali ipemluževa.ti ' ne le zaseibniiki, temveč <£rudi holntšaace in sdr-avili šča, diai se eBŠarst OMcjj kraki izkoriščanje ter ne-' opravičeno. iarKoriranje v škodo bofcdflkih «%reželkov in strežnic. V ta urad so vpisani vs: ikjd^jenci sani-larskega osobja, torej ne satmo -bolniški strežnikii(-ce) vsake holnienioe in vsakega zdravilišča ter osebje -dodeljeno tem zavodom, temveč .tudi saniitarci javnih am-bulanc in privatni samlacroJ. d časom je la urad pridobil na važnosti srn u-jJtedu, ki anu gresta, 'kar je zasluga potrpežljivega in vestnega dela včlanjenih, ki sd s svojo sposobnostjo pridobivajo zaupanje -oseh, katere se k njim zatekajo. To dokazujejo dejstva, iker se je .posre&ilo do danes zaposlovati .polo-vffloo brezposelnih. Upamo, da ho občinstvo znalo resno ceniti ta naš turad, ki edini razpolaga s sposobnim osohjem, ker je. za vsak slučaj otvcril 1. decembra L 1919. strokovno šolo za bolnišlke strežnike iin strežnice, v kateri so sodelovali naši zdravniki -Ln učitelji iz vveze občinskih uslužbencev in -to brezplačno, samo da dvignejo, ustanovo, ki je .bila našemu mestu krvavo potrebna. Sela je štela krog 200 obiskovalcev, kar 'priča o dobri volji in stremljenju po strokovni izobrazbi našiih saniitarcev. Ali igtaotmo zboljšanje svojih članov ni bil edini nagčb, da smo ustanovili svojo zveao. .Polni dobre v.clfe in nad e v boljšo bodočnost so sanitajci obrnili pa. katero so se danes že našli’ pripravni prostori. Ta postaja, v zvezi s pOsiredovadnico dela se otvori v ul, Rosario št. 1 na oghi ul. Riborgo št, 8. Restav.tatij-ika dela za to postajo betdo dokončana tekom tega meseca. Hkrati pa se odpre rešil®a| .postaja v prosti 'lutki, bi je t«di ssJa .potrebna za tanuošnje delavstvo. Ker pa visi rti- stroški prekoračijo gmreitna s-redistva1, s katerimi TUMzpelaga Zvezai, obračamo se med drugim z iskreno prošnjo itudti do uredništva »Deta«, da blagovoli nabirati prostovoljne doneske za Zvezo sanštareev. Sz malega ra«ite veliko, vsefc dajr raa-ših sodru-gov in čl-ov-ekcljobnih src nam. je dobrodošel. Saj bo vsakdo- znal cetnrii.i, hvalevredno delo naše ■ustanove, ki bo skušala, svoj delokrog -čimbolj razširiti.. Ljudstvo s-me z navdušenjem pozor ».V.i to organizacijo', ki je udegetviiitev velikega načrta, ■ ki- se je usiiljeval vsled razmer že več let. Za Splošno zvezo sanitorcev v Trstu, ul. Sorgente 2, telefon št, 29-02: Glavni ravnatelj dr. Coglievina in predsednik Furlan. Pomagajte po svojih zmožnostih! Alojzij Slatnik, stanujoč v Pcndice Scorcola 409/iI. živi v največji bedi in pomanjkanju. Četudi je že prekoračil dobo delamožnosti, vendar bi on še žrtvoval svoje pičle moči, da bi le mogel preživljati lastno družino. Kljub temu, da je Slatnik vse poskušal, da bi dobil posla, je brezposlen. Njegova družina je brez najpotrebnejših sredstev. Prodal je žo vse, da bi zadostil vsakodnevni potrebi. Imenovani fe res potreben pomoči, da more na svoja stara leta vsaj malo zmanjšati trpljenje svoje družine. Apeliramo na čut solidarnosti nažega delavstva, da priskoči svojemu staremu delavnemu tovarišu na pomoč. Denarne darove sc pefeilja na omenjeni naslov in na uredništvo »Dela«. —Doaedaj so darovali: po 9 L: Barlacchi Enrico, Rudi In Cecconi Carlo; po 5 L: Volpin M.; po 3 L: Pepi, Bi-ladria; po 2 L: Diello, Sommaviva, Cesti, N. N., A. M., Beovich, Pepi B., Un anarchico, Andriani, Cadel Pietro, Nato, G*io, Erminio; po 1 L: Camevali Ettore, Cappe-lani, Barsi, Giudetti, Oberti, Repossi, Volpin O., VaHo Pietro. Luciano, Ruggero. Vsega skupaj 62 lir. K4or ima mladoletne (pod 18 let 3tare) na hrani in stanovanju, raora to naznaniti do 30, t. m. v občinskem uradu za'varstvo mladine v ul. Sanita št. 24. H. V istem uradu je zaprositi tudi za dovoljenje onim, ki nameru-jejo sprejeti mladoletne v oskrbo. Izgubifen« oko. Postrešček Marij Toffoli je bil pred-včeranjem aretiran. Na kvesturi pa ga je redar Scaglia-rini tako udarH, da je mož izgubil oko. Scagilarinija so zaprli, Toffoli pa leži v bolnišnici. Ekspresni vlak Dunaj-Trst-Kaira. Z dnem 11. t. m. za odhod iz Dunaja in dnem 16. t. m. za odkod iz Trsta se ustanovi tedenska zveza ekspresnega vlaka »LIoyd-Eks-press« za progo Dunaj-Trst-(Kaira-Egipt) s sledečim urnikom: Odhod iz Dunaja, južna postaja ob 19., iz Gradsa ob 23'47., iz Ljubljane ob 4., iz Logatca ob 5’45, dohod v Trst, juž. postaja ob 8'15. Odhod iz Trsta ob 21., iz Logatca ob 0'40., dohod v Ljubljano ob 1*35., v Gradec ob 6'20, dohod na Dunaj ob 11'40. Vlak pojde vsak ponedeljek iz Trsta, vsako sredo iz Dunaja. Sestavljen bo iz spalnih vozov I. razreda. Na italijanskem delu proge ne bo vršit krajevne službe. Za vlagatelje poštnih hranilnic bivšega režima. Trgovska in obrtna zbornica sporoča sledeče obvestilo centralnega urada za nove pokrajine glede likvidacije kredita, ki; ga imajo pripadniki novih pokrajin napram poštni hranilnici na Dunaju: »Komisija, ki ji je bilo naloženo, da se pogodi z avstrijsko poštno hranilnico glede likvidacije kreditov oseb in družb novih pokrajin, je na Dunaju že določila tehnične modalitete za izplačilo vlog. Ker pa hoče poštna hranilnica vrniti vlagateljem -njihove vloge enostavno v kronali, mora zakladno ministrstvo poleg rešitve vprašanja o zakonitosti takega načina likvidacije, tudi proučiti in določiti, če se bo in kako se bo mogla zvršiti menjava tuje valute, ki bo izplačana, na korist vlagatelja. Upa se, da bo vpršanje kmalu rešeno, in v ta namen se je podvizalo pri zakladnem ministrstvu.« Vrtno veselico priredi v nedeljo, 15. t. m. izobraževalno društvo iz Rocola v gostilni »Al Cacciatore« (Jura) ob Lovcu. Sodelovali bodo delavska godba iz Bar-kovlj, pekovski pevski zbor in zbor »Ljud. odra« iz Bar-kovlj. V nedeljo 15. t. m. od 16. do 23. se bo vršila v prostorih kina »Adria« in krčme Terezije Sancin v Škednju vrtna veselica, ki jo priredi škedenjsko izobraževalno društvo Popravek. Članek o novem odloku o najemninskih pogodbah, ki se je nadaljeval v zadnji štev. »Dela« je bil zalomljen. Da ga čitatelj pravilno bere, treba da prične v tretji koloni zgoraj ter prebere prvih pet vrst, nakar sledi začetek članka v drugi koloni ter vse naslednje besedilo. Morilca menjalca Davanzo prijeta. Slednjič se je posrečilo redarstvu, da je zalotilo enega izmed morilcev Davanza. To je neki Rok de Vitis iz Ruffana (Lecce), ki je živel jako raskošno tu v Trstu ter se je celo pogajal za nakup hotela »Continental.« Aretiran je bil v Gorici ter prepeljan semkaj. Brivec Lupoli je v njem spoznal brez dvoma enega izmed onih dveh mladeničev, ki sta V usodepolni uri stopila iz Davanzove menjalnice. Našli so pa p. i de Vitisu tudi načrt Davanzove menjalnice. Znal tudi ni povedati, kje je bil na dan umora med 11. in 14. uro. Proti njemu govori tudi dejstvo, da je Davanza poznal, ker je bil ta poslednji častnik v istem bataljonu (št. 81), v katerem je služil de Vitis kot desetnik zato ga je tudi umoril, da bi ga menjalec ne naznanil oblasti. Pri zaslišanju je de Vitis izdal tudi svojega pomočnika pri zločinu, nekega Natala Pennettija iz Lecce, ki so ga stavili tudi pod ključ. DeiMsM mtalM Stanka prometnih delfrcer je končala, traja pa še iedino stavka težakov pri lesnih podjetjih. Večina teh delavcev dela pod Škednjem, torej precej oddaljeno od zuesta, kar jim povzroča večje stroške, ker jim ni na razpolago delavska kuhinja, kakor bi bilo umestno. Pogajanja s to kategorijo delavcev še vedno trajajo. Zdi se, da hočejo lesni trgovci zavlačevati paga;anja z namenom, da utrudijo delavce. Posrečilo pa se jim ne bo, ker lesni delavci ne mislijo odstopiti od svojih pravičnih zahtev. Stavka majoličnih delavcev. Že od aprila sem so majo-^lični delavci započeli z mezdnim gibanjem, Ali dosedaj niso dosegli ničesar. Delodajalci so sicer obljubili nekaj priboljškov, ali obljube niso držali. Slednjič so spoznali delavci, da mirnim potom ne pridejo do nobene rešitve > ter so proglasili stavko, ki začne z današnjim dnem. Hinski oesfnift ( P.roletask«' m!lav Na bernskem ikiongresu so st delegatje izvolili novi internacijonalni biro. ■Novo 'tajništvo ,je z izdajanjem časopisa »Jugend-Irifcemaziianale« (pri .kaiterem so sodelorvali zlasti sedanji zastoipniki ruske republike svetov: Lenim, Tnocdoiij, Radeik, Zfniovijev in sodružieji Bal?,banova im Kedonbajeva), z obdržavanjem letnih mlaidrmskih ■dnevov in s sproved enjem raznih anitčmila ti ri&tičnii h akcij, pogummo privedlo socijalisitične mladinske organizacije ,iz dolbe naoijonalno imiperijalistdčne vojne ■fr dobo sooijalne borbe mied proletarijiaitcim in bur-žuazijo. 14 komnmi stičnih mdadinskih icarganizacij z naidi 239.300 člani je rna svojem kongresu v Berlnmi. od 20.—26. novembra prošlega leita položilo temeljni ikaimen zgtiaid.bi komunistične mladinske internacionale s sedežem v Berllinu, Prvi .ken^res komuni-sffične mladinske imternacijonale je izdelal program Sn'izdal manifest, n.a sodruge omladince celega sveta. Zaivizel ,je ituidii sitaflišče proti vsaiki posebni ongani-zaicaji intelektualcev, študentov in a.kaiaemriikiov. — Od 26.—29. decembra' pr. 1. se je vršil v Ženevi in-lernadjonalng ikongres socija.l:sitični,h študentov, na ikaterrem se je formirala študentovska komunistična iatemacijonalla, ki je sklenila, da se pridruži kot sekcija v komiumi stično mladiinskip federacijo. •Na I. ‘kictngresu komunistične omlaidinske imtenna-cijioRiale v Berlinru so bile zastopane omlad. organizacije iz sledečih dežel z inasledinjim (okroglim) številom člamotv: iRusija 80.000, Nemičija 35.000, Italija 30.000, Švediij a 30.000, Ogrska 15.000, Norveška 12.000, Danska 12.000, Poljska 8.000, Rumiunska 6.500, Španska 6.000, švica 2.000, Povolžje (nemške kolonije ob Volgi!) 1.800, Nemška Avsrtrija 1.000; zastopana je bila tudi komunistiičn,a ©mladima s iKladna v ČSR. — Omiad or.g. iz B»!ig:je, Anglije, Amerike nieo megle postati' delegatov radi slabih prometnih razmer. So-cijalristiična icim&atd. Francije je obdržala šele pozneje svoj kongres z dnevnim red'oim: priključitev III. in-'temaoifanali. — Poteg dietžed, ki' se niso udeležile berlinskega konigres-a, ki se pa priznavajo enih in istih misli z načeli III. imternaeijonale sta 'tudi Bolgarija in Jugoslavija. Danes so te številke podvojene, potrojene, da celo v neksiterčh deželah desetkrat večje. Mlada vojska idealnih * borcev niarašča kot hudournik. OOPBSS PULA. U puliskome arsenalu radi vrlo mnogo ljudi iz okolice. Ti su kao i svi ostali puljski radnici organizirani u socijalističkim orgarizacjama, preko kejih su stekli so-cijalističko vaspitanje. Tako — hvala Arsenalu iz Seljaka postadoše radnici, od radnika pak osvedočeni soci-jalisti. Živeči još neprestano na selu, imajuči dnevno veze sa seljanima, oni postadoše agitatori socijalizma, nosioci i representanti socijlističke svesti medju okolišnim jugo-slovenskim seoskim pučanstvom. Selo je pred ratom bilo konzervativno, nacijonalno-klerikalno, reakcionarno, vlast nad dušom i telom imali su popovi i advokati. Za soci-jalizam bilo je selo gluho, seljaci su čekali poboljšanje svoga stanja ne od sloge sa radnicima i zajedničke borbe protiv kapitalista, več od klanjanja se i služenja ka-pitalističkoj gospodi. »Treba da smo pokorni in ponižni pred gospodom, pa če nam gospoda več nešto dati« mislili su naši seljaci — i gospoda su im uistinu nešto dala. Dala su im rat, Irontove, glad, begunstvo, barake. Decimirani vratili su kuči, kuče nadjoše prazne, staje takodjer, na poljima i vinogradima — žica i šančevi. Taj rat sa svojim patu-jama i strahotama, sa svojim teškim posledicama revo-lucionirao selo, otvorio seljacima oči. Seljaci počeše o-kretati ledja kapitalističkoj gospodi, svoje lice, svoje oči upreše u Socijalizam. Tu priliku, kad je radni narod pri-stupačan socijalističkoj reči, upotrebila je naša socijali-stička stranka k tome, da zaseje seme socijalizma i na selu. Održalo se je desetak javnih skupština po večim selima: Medulinu, Prematuri, Štinjanu, Alturi, Krnici, Kan-lanaru... Iza škupštine delili su se socijalistički letaci i osnivale organizacije, u prvom redu omladinska udru-ženja (cir. giov. soc.) i u druženje zemljoradnika (u Kan-fanaru). Aretacijom druga Poditie, najaktivnejeg člana naSeg pokreta, u Puli i predsednika Radničke Zbornice, propaganda se je na kratko vreme utišala, jet. smo sve u-prli na osvobodjenje zatvorenega druga. Osnivanju i radu omladinskih udruženja pravile su oblasti poteškoča, jer da pravila nisu bila još u Rimu potvrdjena. Sada smo i tu željicu naših gospodarskih oblasti ispunili, tako da ‘otpada i taj izgovor. Omladinska udruženja osnivačemo napred, a u osnovanim radičemo dalje na produbljenju socijalističke svesti i naobrazbe. Nadamo se takodjer iA če slavne oblasti brzo pročitati i na znanje uzeti pra- vila zemljoradničkih udruženja, tako da bismo i tu u kratko vreme počeli sa daljnim otnivanjeoi zemljoradničkih udruženja. Slavne oblasti, ne spavajte predugof Teškcf osečamo nestašicu hrvatske socijalističke stam-pe. Vrlo bismo trebali jedan sedmičnik, koji bi širio so-cijalističk.u istinu medju hrvatskna pučanstvom ovih krijeva, koje ne znade nikako ili vrlo slabo talijaaski. Stranka je najpripravnija, da izdaje jedan socijalittički tednik u hrvatskom jeziku — ali, žali bože, dolazi tu nesavk-diva prepreka: nememo sila, nemarno čoveka, koji bi taj list uredjivao. Hrvatski radnici, kojih je ovde sposobnih dosta, ne znadu u dovoljnoj meri hrvatski književni jezik, a inteligencija (ah, ta inteligencija!) na mesto da se bori za potpuno oslobodjenje svog naroda ispod svakog jezičnog i gospodarskog pritiska kapitalističkog sistema, ona bi htela, da jarani talijanskog kapitalizma zameni jarmom jujjoslovenskog kapitalizma. Kao da jaram jedan nije isto što i jaram drugi! Ali neka znadu ta gospoda i gospodski agenti, da jugoslovenski radni narod neče više da nosi nikakov jaram! Radni narod nije više ovo, koji bi se dao upregnuti u bilo kakove gospodske jar-•move! Kad več ne možemo izdavati svoj list, bilo bi vrlo potrebno, da bismo mogli dobivati od drugdje socijalističke novine (i knjige). Ne bi možda moglo vodstvo stranke u Trstu i Italiji nešto u tome pogledu poduzeti? Bilo bi jako koristno. Culi smo, da če u kratko vr«me iziči socijalistička brošura (knjižica) za radnike i seljake iz okupiranih krajeva u hrvatskom jeziku. Neka izidje brzo! Ove scdmice započeli smo sa nizom predavanja u hrvatskom jeziku. Držimo ih u sali Apola, središtu puljskog radničkog pokreta. Prvo predavanje, koje smo 9.ov m. držali, bilo je izvršno posečeno. Govorilo se na toma: Je-dinstvo akcije i organizacije jugoslovenskog i talijanskog proletarijata u okupiranom području. Drug referent raz-loživši razvitak kapitalizma i njegove nacionalističke ideologije, govorio je o smislu i značenju klasne borbe i pro-letarskog internacionalizma aplicirajuči to osobito na naše prilike u Primorju. Prešavši na jadranski spor raz-ložno je njegov imperijalistički i profiterski karakter s o-biju strana i njegovu nerešivost u kapitalisličkom društvu. Istom ujedinjeni talijansko-jugoslovenski proletari-jat rešiče socijalnom revolucijom brzo i definitivno to pitanje, oslobodivši ujedno radničku klasu od kapitalistt-čkog izrabljivanja, stvarajuči na mesto toliko nacija jedno solidarno čovečanstvo i dižuči na garištu današnje kapi-talističke bede' socijalističko blagostanje dajuči ogromni polet razvitku produkcije. Sledeče predavanje posvečeno je ruskoj revoluciji, njezinoj istoriji i njezinom značenju za internacijonalni proleterski pokret. SV, ANTON PRI KOPRU. I. Brez uvoda k dejstvu. »Dragocena aprovizacija je izročena v naši občini zasebnim potentatom, ki jih je bog dal kakor gob po dežju!« Samo pri sv. Antonu, kjer je okoli 200 številk, jih štejemo — 4! Toda, vsi naši niso bili srečni, kruta usoda je poverila aprovizacijo samo dvema, starejšima potentatoma. Poglejmo naprej, kako je do sedaj delovala aprovizacija. Dekanska občina je naravnost iz Trsta prijemala za njo odmerjeno množino; aprovizacija je radelila blago že na postaji ali v obč., aprov. n’,'igacinu posameznim katastrofalnim občinam, katere od svoje strani so skrbele, da se pošteno razpeča med občinstvom po človeku, ki ga je izvolilo ljudstvo samo. Za celo našo katastr. občino je bil samo en razpečevalec, plačan v procentih. Taisti je naznanil občinstvu dneve,- ko se ima deliti; ljudstvo je prišlo, vzelo, plačalo — in vse teklo kakor po olju pri največjem ljudskem zadovoljstvu. Po zadovoljstvu se je izpreme-nilo naravnost v veselje tedaj, ko se je ustanovila pri sv. Antonu podružnica »Kmetiške-vrtnarske zadruge« v Trstu, ki ima blag namen, da odstrani enkrat za vselej nepotrebne vmesne trgovce; male in velike, katerim je ostal nekdaj največji in najbolj mastni kos dobička pri prodaji onih kmečkih potrebščin, katere si ubogi svetan-tonski kmet, radi oddaljenosti od.mesta (fabrik in drugih proizvajališč) ni mogel nabaviti sam po manjši ceni, kot mu je prodajal domači trgovec. Torej, aprovizacija in zadružniško skladišče je bilo združeno v istem prostoru in izročeno istemu razpečevalcu. Kar naenkrat sta starejša domača »potentata« prijela pooblastilo, da prevzameta odslej aprovizacijo in si jo razdelita med seboj, češ, da na ta način bo občinstvu bolj priročno in ko-modno. sO gospodje, čujte o tem naš glas in ta prihaja od vseh zadružnikov in nezadružnikov, ki tvorijo vso svetanton-sko občinstvo razen — se razume — onih dveh poten-tatov, katerih eden je — slučajno ud obč. zastopa v Dekanih....! Mi modrujemo tako-le: Aprovizacija spričo sedanjih razmer mora še nadaljevati svoje delo; aprovizacija ne ustreže svojemu namenu, ako se jo brezpotrebno »raztrosa« po več rokah raznih trgovcev, četudi so ti domačini (včasih hujši od drugih...); aprovizacija pri sv. Antonu se je pošteno in pravično razdelila ljudstvu; drugod, v Trstu, Milanu, Rimu so oblasti poverile aprovizacijo delavskim zadrugam (Cooperativam): Zatorej tudi mi zahtevamo na ves glas, da se zopet in čim prej izroči aprovizacija samo naši »Kmečko-vrtnarski zadrugi« podružnici pri sv. Antonu, katera more edinole skrbeti, da se nepristransko, pravično deli našemu izkušenemu občinstvu. in naj le trdijo potentatje, da plačujejo »njih dirite.« Menda so oblasti na svetu, da pravično in pošteno ravnajo z podaniki, oziroma, da se njih dela ravnajo po ljudski želji in ne narobe. »Ha capito commissario di Dečani?« Na to stvar sc še vrnemo bolj na široko in globoko kakor hitro bomo videli, da se gospoda ne gane. V bodoče pričakujemo, da se oblasti posvetujejo prej z ljudstvom, predno storijo take neumnosti in škode! II. Dovolite, tovariš urednik, da se potožimo o najnovejši nadlogi, katero so nam naložile oblasti. Povpraševali smo po vzrokih, ki so dovedli lokalne oblasti do tega, da so izročile dragoceno aprovizacijo domačim starim potentatom, a nismo dobili izčrpnega odgovora, nego silijo se še, da bi nam dokazali, da je sedaj ugodnejše za nas »tešerate,« ko lahko pridemo vsak dan po robo, ne samo v določenih dnevih, kakor je bilo poprej v navadi. Stvar ki ne drži! Radovednost nas je tudi gnala na občino v Dekanih, da tam le slišimo mnenje obč. komisarja o tej stvari. Ta je izjavil, da je dal radi tega aprovizacijo zasebnim trgovcem, ker se boji, da bi zašla v liberalne ali klerikalne roke. Ko smo ga opozorili na našo »Kmečko-vrtnarsko zadrugo,« na katero se lahko zanese glede točne in poštene razdelitve aprt.vi-zacije, nam je dal neumljiv odgovor. Na pripombo, da bo imel spričo tega precej odgovarjati, nam je oserno in v sveti jezi zabrusil v brke: »Ako ne boste zadovoljni s to spremembo, in me boste preveč dražili, bom zaukazal, da boste morali vsi hoditi po aprovizacijo naravnost v Dekani!« Ljudje poslušajte: Stojimo pred dejstvom, da se je ta mladi komisarček spozabil tako daleč ter samovoljno vzel aprovizacijo iz rok našemu poštenemu človeku, zadružniškemu skladiščarju ter jo izročil onima dvema osebama, ki sta jo držali nekaj časa tudi med vojno, a sta jo morali vsled prevelike poštenosti pre dati dosedanjemu od ljudstva izvoljenemu razpečevalcu. Pa še nekaj. Osnovali smo mi našo kmečko zadrugo pri sv. Antonu, zakaj? Nismo-li imeli pri tem namena enkrat za vselej osvoboditi se nepotrebnih domačih ; be-tegarjev,« ki so nam poznani po njih dobrem židovskem srcu. Trgovci so vsi ednaki in še najhujši so ravno domačini, ki vso stvar naredijo — po domače pač... Ne zgubljamo več sape: Aprovizacija naj se takoj vrne naši zadrugi, ki edino-te more uživati zaupanje od našega občinstva, »cer si bomo znali pomagati na razne načine, da dobijo naše očividno prepridne oblasti za svoje delo tudi plačilo, če tudi ne v soboto? GORICA. V nedeljo, dne 15. t m, ob 4. uri popoldne se vrSi na biviem Gtdajevem prostoru v Solkanski ulici v Gorici slavnostno razvitje zastave »Mladinske socijalistifine organizacije.« Sodrugi iz Gorice in okolice so vabljeni, da se v veli-Jcem številu udeležijo tega slavlja. Naša dolžnost je, da pokažemo naši socijalistični mladini, da je ona ves naS up. Ker je ona določena, da realizira tisočletni sen zasužnjenega proletarijata. Kdor ima mladino, ima bodočnost! Zatoraj na plan! Naj ne bo nobene socijalistične vasi, katera bi ne bila častno zastopana na tem redkem slavlju. — Odbor. BOVEC. Zmeraj bolj spoznavamo, da smo v našem ljubem bovškem okraju zadnji v koledi! Zopet je začela pri nas razsajati griža; v več hišah leže že bolniki, po eden in tudi več! Tudi drugi bolniki se dobe po vsem našem okraju! Kje naj dobe zdravnika? V štiri ure oddaljenem Kobaridu! Tje naj hodijo bolniki na pregled! Ali pa naj plačajo, da se jim kosti lomijo, zdravnika, da se pripelje na dom. Pred vojno smo imeli občinskega zdravnika! Kaj dela naše občinsko zastopstvo, da nam ne preskrbi takega zdravnika? Ne pojmuje ono, težav ljudstva? če je treba povišati dohodninski davek, so koj pri roki. Mi nismo nevoščljivi, če so naši občinski možje zdravi! Ampak zdravi niso vsi! — Grozote vojne so naše itak že prej siromašno ljudstvo, Se bolj spravile na rob propada! Ljudje niso zmožni omisliti si luksusa, da bi zdravnika poklicali iz Kobarida ali celo iz Gorice! Še enkrat lepo opominjamo naše može, naj se zavzamejo, da pride zdravnik sem ali pa naj prepuste svoje sedeže drugim, ki bodo bolje delali za dobrobit ljudstva! Nekateri itak predolgo uživajo svojo pravico čez mero. — Obračamo se tudi do oblasti, da nam da zdravnika! Ima morebiti ista namen naše ljudstvo decimirati s tem, da jih pusti umirati brez zdravniške pomoči?! Preveč izkušate našo potrpežljivost, tudi bovška potrpežljivost pride enkrat do konca! — V drugi vrsti vprašamo bolniško blagajno, kje je tisti zdravnik, ki naj bi bil glasom časniških obvestil v Bovcu? Mi ne poznamo zdravnika, ki bi bil tu. Pravi škandal je, kako bolniška blagajna dela z našimi delavci! Dokler mora delavec delati in plačevati blagajno je dober, potem ko išče podpore in zdravniške pomoči ali vsaj povrnitev stroškov, ga ista ne pozna več in se ne briga zanj! Vprašamo jo, ali naj hodi bolni delavec k zdravniku v Kobarid? Kdo mu plača in povrne stroške? In če ne gre tje, nima zopet bolniškega spričevala, ter zopet ne dobi nič odškodnine za dneve bolezni. Postavite »am zdravnika za naš okraj, ali pa jenjajte z iztirjenjem prispevkov! Bolne delavce opozarjamo, naj primejo svoje izvoljene delegate, ker isti niso tu, da bi samo spali sanje pravičnega in samo za čast. Delavci zahtevajte energično svoje pravo) Toliko naj omenimo za danes. Gospode vseh vrst smo opomnili na njihovo dolžnost. Drugič ne pridemo več tako ponižno. Gospod župan, poskrbite malo za svoje občinstvo in hodite prosit kamor pristoja in ne drugam, kamor hodite po nepotrebnem! IDRIJA. Dne 14. avgusta 1920. ob 20'30 se vrši sestanek invalidov v prostorih socijalističnih org. Dnevni red: 1. Či-tanje pravil. 2. Priprava za ustanovni občni zbor. 3. Slučajnosti. Invalidi, pridite zanesljivo vsi na sestanek, kajti ustanovitev invalidne org. je za vas zelo važna. Za pripravljalni odbor: Ivan Liker. OPATJESELO. Dne 8. t. m. se je vršil pri nas javni shod socijalistične stranke.. Na shodu je poročal sodrug Kosič o političnem položaju, ter o razliki med strokovno in politično org:-* nizacijo. O tem vprašanju je razpravljal sodr. Kosič takt,, da smo se razšli z idejo, da m v najkrajšem času ustanovimo svojo politično organizacijo. Strokovno imamo že precej časa. Nadalje se je sprejela resolucija, katera zahteva, da se mora v prvi vrsti zaposliti domače delavstvo. Nabrala se je tudi lepa svota za politične preganjanec in njih svojce. V tem smislu je govoril sodrug Vižintin. Čudno ni, da sc je v našem ljudstvu, posebno med vojno zbudil čut socijalizma, saj je to ljudstvo največ trpele, vsled vojnih grozot. Med vojno po begunskih taborih in v strelskih jarkih je občutilo to ljudstvo pravi pekel kapitalističnega-imperijalističnega izkoriščanja. Po vojn' pa se je vrnilo domov, našlo je vse razdejano. In do danes ni nikogar, da bi temu ljudstvu pomagal. Tukaj se ni šc ničesar popravilo in kakor kaže, se tudi ne bode. Ljudstvo živi v barakah, v bedi in pomanjkanju. V silni neznosni vročini, katera mu odvzema še ono malo zdravja, katero mu je pustila vojna. Zatoraj sodrugi, držite se vaS;. organizacije, katera edina je zastopnica zaničevanih izkoriščanih. v.etu$ah te organizacije sledila zahteva, za nadjo-naliztrainje rtadmakonr, jeklarske industrije itd.? Železničarska 'btraifcov&čina je ustanovila svojo banko v Clevelandu. Banka je ustanovljena iz vaz-lojjai — kakor naiglašajo us/tanoviteliji — da denar organiziranih delavcev oe pride več v reke špekulantov i® kapitalističnih momopolantov, temveč da se posodi delavcem da faumairjem (kmetom). Denar v sleherni delavski bafldri bo predvsem naložen v delavskih zadružnih prodajalnah, ki imajo izpodriniti proHtatrje. Ati ni' to revolucijonairrjo za ameriško delavstvo? Delavske jkoopeasaitive v vseh industri-jainih mestih i« za kooperativami deiavske banke, Id so v zvezii s fairmarskiinad. bainAoamu. Koope®axsja farmaftjev z indus.trijaliMrm delavci lahko hitro ele-minira veletrgovce, bi jemljejo tisoč odstotna protit samo zait o, da vzaiinejo fammaaju pridelek po nfakt ceni in ga prodajo delavcu po vasoika! cew. Organizajcoja s/tiojnikov ,je us-tanotvrla sv,olja lio-vamo za obleko, da> zagotovi organiziranim delavcem obleko po jfcdelovalm ceni. Dober začeffcek. Na ta način se bodo ameriški delavci' usposobit za upravo industrij, da ne bodo podjetniki mislili, da so s*mo oat poktioaim od Boga, da opravljajo delo gospodarjev. Pred vojno mismo sli-šaii o delavskih bankah, 'fcoivaimah in mogočnem nairaščaju zadružnega gibanja1. Pred v,ajn« tudi ni' biia 'tega, kar je danes v Severni Dakctli. Nestrankarska liga, ki je vzela iz so-c ijaiiiističneiga programa, vse, razim besede »s očija-liizeim«, je pričela prva v Aim&rtki izvajata socialistična program v celi državi. Liga, ki kontrollšrat v Severna Dakoti državno administracijo, zakonodajno .zbornico in vtrhovno sodišče, ni konfisdrala lastnine privatnih ‘kapitalistov, pač pa je ustanovila svoja finančna, gospodarska in industrijakia podjetja, ki bodo delalal — pravzaprav že delajo — kapitalistom .takšao konkurenco, da bodo morali bankrotirati in abdicirati r Severni Dakoti'. Vrhovno zvezno sodišče tje pravkar naasodilo, da ima Severna Dakota pravico obratovati vsako podjetje in s tem je bila izgubljena zadnja bitka za kapitaliste, ika so hoteli na sodiSčih tazveljaviiU sklepe ljudstva v omenjeni državi. Naposled .vadimo v državi Oregonu gibanje za »sovjete«, kot smo že nekoiiko poao6aik Tega gibanja me vodijo bodjševiki iz T>retje Infcemaoijowaite, .paič pa pristna ameriška državljana, ki so organizirani v »Poeples Povver Leagme«. Raaume se, da so v tej li.gS tudi detaivci zastopam, ampak .pretežno večino imajo fanmiarjii, ki tvotrijo večino prebivalstva v Oregonu. Omenjena! opgaiMzacija je predlo®!« :h smo. Ves svet se giblje in ziblje, povsod kipi na .različne načinie, stare institucije, ki so bile zadane »za večnost«, padajo v ipnah "T,. porajajo' se nove širvpovsem drugačne, toda po4« avgusta ob 20.30 Gostilna »Vogel** v Opatiji, za obflno Opatije — Skladišče štv. 32. ¥ ft»d*»ljo IR« avgusta ob 10 Občinsko gledaiišCe v Labinic, za občino Labinj — Skladišče štv. 55. ——o — Opomin vsem članom! Po članku 12 zadružnih pravil spadajo vsi zadražnfki v 0*11 okraj, v katerem se nahaja skladišče, v kojem se navadno poslužujejo. Zato se smejo udeležiti samo shoda v svoji ohčini ali v svojem okraja. Vsak shod je sklepčen, ako se ga je udeležila ena četrtina vpisanih zadružnikov. V slučaj«, da ob napovedani uri ni navzoče potrebno število članov, se bo vršil shod pol ure kasneje ob vsakem številu članov. Predsednik shoda se iavoti vsa Mer at posebej z večino glasov. — Po članku 3 zadr. pravil sme vršiti član svoje pravice tudi po mandatu s tem, da izroči pooblastilo svoji soprogi ali kaki dragi osebi, ki opravlja njegovo gospodarstvo. Pooblastila se morajo podpisati v enem izmed zadružnih skladišč ali v osrednjem uradu. * Kot legitimacija za udeleibo na shodili Je veljavno potrdilo o izročenih nakupnih znamkah in izkaznica UvU, ki mora imeti pečat skladiiča, v katerem se fiati redno posloiuje. TRST, dne 28 jul^a 1920. RAVNATELJSTVO.