Inserati se sprejemajo in volja tristopna vrsta:
8 kr., eo se tiska lkrat, 12 „ „ „ ,. 2 „ is	't
xu if ti n n ' i/
Pri večkratnem tiskanji cena primerno zmanjša.
R o k o p i si
se no vračajo, nefrankovana pisma so 110 sprejemajo.
Naročnino prejema opravnistvo (administracija) in ekspodicija na Dunajski cesti št. 10 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
PolitUei lisi za slovenski narod
Po poŠti prejeman velja:
Za colo loto . . 10 gl. —	k
Za polleta . . 6 „ —	„ Z a četrt leta . 2 „ 50 „
V administraciji velja:
Za colo leto . . 8 gl. 40 kr.
4 „ 20 „ a . . 2 „ 10 „ V Ijjubljani ua dom pošiljan velja (SO kr. več na loto.
Vredništvo jo Florijanske ulico štov. 44.
Izhaja po trikrat na teden in sioor v torek, četrtek in soboto.
Za pol leta Za četrt lota
K nadrobni debati o proračunu.
Državni zbor pretresa zdaj posamezne točke državnega proračuna. Ker je m uister Konrad zbolel, ae ja pretresovanje naučuega proračuna odložilo. Češki poslanci so šli k miuisttu prašat, če je svota za češko vseučilišče žo v ruČuu vzeta, kar so jim je potrdilo. Mi upamo, da si tudi slovenski poslanci ne bodo pujtili priložnosti vzeti, da bodo o priliki nuučuega ministerstva ponovili naše vroče in opravičene želje po ravnopruvnosti v šolab. ltuvno tuko nam jo postopanje ministra Prožuka vso prepočasno iu premehko, da ne rečemo, boječe. Vso našo interpelacije v tej zadevi do zdaj niso imele nobenega usptha. Na zadnjo interpelacijo gledo graško nadsodnije in njenih odlokov nimamo niti odgovora, toliko menj, du bi bil Pražak kuj za nas storil. Kaj nam koristijo tisto vodene okiožnice, ki jih Pražak soduijam pošilja v zadevah naše ravnopravnoHti, čo se pa goBp. Waser nanje niti ue ozira, ali pa jih tolmači, po svoje, da veljajo le za take stranke, ki nemščine niso zmožne?
Ako ros Pražak nima toliko veljave in eneržije, da bi uam mogel pomagati, ako je res Waser močnejši od njega, potem nuj Pražak raje odstopi in unj svoje dostojanstvo prepusti kakemu energičnemu Nemcu iz konservativne stranke, kateri si gotovo ne bo toliko nagajati pustil, kakor Blabotni Ceh Pražak.
Pa tudi Konradu so mora jasno povedati, da se mi Slovenci ne bomo pustili vedno lo s praznimi obljubami pitati, da mi hočemo dejanj videti I Sradnje šole so šo vedno vse nemške,
in lo slabo vero imamo v tisto Konradovo obljubo, da bo prihodnje leto tudi za slovenski jezik kaj ukrenil. Bojimo se, da nas b tem lo odlaša, in da nam bo dovolil prav kako neznatno malenkost, s ktero uam ne bo nič pomagano. Tudi je žalostno dovolj, da Konrad pusti naprej službovati in gospodarili Pir-kerja iu druge, Slovencem sovražno šolske nad gornike. Tudi na Vošnjakovo interpelacijo o koroških šolah nimamo še odgovora, toliko menj kakega poboljška.
Mi se na noben način ne pustimo vedno le za nos voditi, ampak nočemo videti dejanj, prej bo ne moremo prav ogreti za to vlado.
Toraj upamo, da bodo naši za blagor in napredek naroda goreči poslanci porabili priliko nadrobne proračunske debate, da bedo] pri Bvotah pravosodnega in naučnega ministerstvu izrazili želje slovenskega ljudstva. — (Poročilo iz Dunaja po\i$, da jo dr. Vošnjuk krepko govoril.)
Pa tudi ljudstvo mora poBlanco podpirati. Pisali smo že večkrat, kako prijetno je za poslance, ako bo moreio sklicevati na svoje volilce, ako zamorejo pokazati prošnje, ki te z zahtevami posluncev ujemajo. Zuto smo pi-suli, naj se slovenske občino obrnejo s proš-ujami do državnega zbora za ruvnopravnost sloveuščine pri uradnijah in v šolah , za nu rodne srednje šole , za ustanovljenjo višo de-žeine sodnije v Ljubljani itd. Ta naš in drugih slovensk h listov klic je ostal skor brez uspeha. Le malo obč n je sledilo temu klicu, ktii bodo nemškutarji rekli? To, da slovensko ljudstvo ni zadovoljno s postopanjem svojih poslancev! V tem bodo našli nov povod, du
uam našo prošnje odbijejo. Domovinska dolžnost jo toraj za vbo slovenske župane, da Bi ualože ta mali trud, ter spišejo in odpošljejo take prošnje do državnega zboru.
Zdaj je pravi čaH, ravno med pretreao-vanjem pravosodnega in naučnega proračuna, da se bodo poslanci med razgovorom že lahko skl cavali nu te prošnje. Naj toraj domoljubni župani prav hitd, da bodo to Bvojo domovinsko dolžnost v kratkem storili! Saj vendar ni toliko stroškov in toliko truda, popisati in na Dunaj poslati eno polo papirja!?
Leo XIII. in njegova najnovejša okrožnica.
1.
Svetlo BOlnce, luč na nebu, ima prečudno moč iu vpliv do zemlje; brez solnca je vse nekako otožno, zaspano, brez veselja in brez življenja; življenje pa in pravo veselje polasti bo zemlje, ako jo obseva, pomlaja in ogreva ljubo solace, luč na nebu. — Enako solncu, zdi se mi, deluje nu zemlji seduj Leo XIII, imenovan „luč na nebu". Znano nam je, kako da dandanes hiti človeštvo v nevarni propad, kterega vedno bolj razširja Bplošni odpad od Boga, „Vzore pokopali bo, oh, to dočakal sem!" toži pesnik po pravic1, ko vidi, kako se š ri na svetu grdi materijalizem, kako grozi vse potegniti za seboj. Zdi se, da bode strast človeška brez Boga in nravmh zakonov zavladala svetu; vidi ae, da vže tudi oni, ki so prave volje, pešajo, videč pred aoboj ailno duševno teafl, a aedaj priaije svetla luč na nebu, aedaj oglasi so čuvaj vatikausk', ter kliče raz-
Ali je evropejska civilizacija res občečloveška.
(Iz ruske „Zarje".)
Po našem umu stu zapad in vzhod dva nasprotna pola. Zapad, Evropa je bitjo napredka; vzhod, Azija — bitje nazadnjaštva in zastoja, katerega vaak izobražen človek našega čaBa sovraži. To ao geograiično-zgodovinake oanovne resnice, v reaničnost katerih nikdo dvomiti no emu — in vsacega aedanjej vedi pravovernega Runa pretrese etrah, čo pom sli, du se zuubiti Rusija tudi prišteva k mručnju-štvu iu nazadnjaštvu. Ce nismo zapad, emu vzhod, čo no Evropa pa Azija — sredino ni ; ni Evropo Azije, 110 zapudo-vzhoda, čo bi tudi bilo, bi bila nesnoana. Vsaka primes nazadnjaštva jo škodljiva in pogubna. Zato, kar je mogočo glasno nuglašumo, naš kraj ju evro pejski, evropejski — napredek nam jo dražji od življenja — nuzadnjaštvo protivnojo cd smrti — da zu nas ne moro biti rešitve zvu-nuj Evrope, ker zvuuaj nje ui napredka. Kdor diugače misli, nuna prav, zasluži od enakomi-slečih največjo preziranje. To pa je vse sama budalost brez vsako podlage. Delitev sveta v
pet delov je lo umetna, ker ae ozira aamo na razprostraueuje suhega in mokrega svetu, brez ozira na različja fizične prirode (topografične, klimatiČne, botanične, zoologične in dr.); zato nimu nobeden del posebnih avojttev nasproti drugemu, izruzi: evropejski, azijutaki, afrikan-Bki ao le prenesenja, ki pripisujejo celoti avoj-atva — enega njenih delov. Navedimo primer. Afrika je gotovo najneapoaobnejša za razvoj Človeških bitij — Egipt in afrikunaka pribrežja aredozemnega morja pa prikladna najvišjej kulturi. Evropa jo lo del Azije, ki bo nič bolj no razločuje od drugih njenih delov, kakor ao poslednjo mej sabo, tedaj no more veljati za posebni del sveta, čo nočemo postaviti vseh pravil logike na gluvo. Ravno tako malo, kakor zemljo samo na aebi, bo razločuje njih prebivalstvo; skoro po vsej Evropi Btunujejo ar šku plemena; te plemena pu v nemnogo manjšem številu naseljujejo velik del Azije. lUvno tuko nima Evropa uikakih privilegij zu napredek; v vseh delih sveta ao dežele jako sposobne, manj apoaobno in nesposobne za razvoj civilizacije. Zahodni polotok Azijo je v tem obziru primerno jako dobro nadarjen, da Bi ima ostala Azija absolutno (sama na
sebi) več za civilizacijo sposobne zemlje. Povsod, kjer sti ae državni ustroj in culture razvili, ato imeli značaj napredku. Poglejmo tip zastoja Kitajsko, ki se navadno nasproti stavi naprednjaškej Evropi. V tej državi živi blizo 400 miijouov ljudij v državnem blagoustrojatvu. Ko bi imeli natanjčno številko proizvodov kitajsko obrtnije in kupčije, bi so morali pred njimi morda poskriti vBi vapehi angleško in amerikauske obrtnije in kupčije, da ai jo kitajska trgovina lo notranja. Mnogi izdelki kitajako obrtnije so tako dovršoni, da jih šo n j doaeglo evropejako tovurništve na pr. izdelovanje barv, porcelana, raznih svilnatih izdelkov, barvanje tkanin itd. Kitajsko poljedelstvo je prvo na celej zemeljski obli. Po besedah Nemca Liebek-a jedino rucijonalno, ki povračil zemlji, ker jej odvzame s žetvami 111 jo tedaj no izmolze. Kitajska sadjoreja preaega tudi vso druge. Kitajci postopajo z rastlinami kakor angleški fermerji z rogato živino, jim dajo tiBto podobo, ki najbolj ugaja njih ciljem, du prinašajo dosti cvetja iu eadja in so preveč ne razrastejo. V kitajskem vrtnarstvu ae kože tudi umetni ukus, do katerega Kitajci Bicer nimajo dosti nagnjenja. Njih vrti
brzdanemu človeštvu: stoji spodbuja bedne trpine, navdaja b pogumom omahajoče ter OBrčuje Btanovitue in vsakikrat pretreBe mogočna njegova beBcda prostrani svet. In kakor svetle solnce razsipa radodarno svojo luč in gorkoto z večo ali manjc silo na ves svet, tako tudi Leo XIII- v svojih okrožnicah razsvetljuje in ogreva vse kristijane, dasi se Bedaj ozre ua ta narod, sedaj na druzega, dasi ga sili ta Bedaj druga potreba, da izpregovori. Vse stransko toraj je njegovo delovanje.
Ko vidi, kako pokajo stebri družabuega življenja v posameznih državah, treba povedati svetu, da Be morajo razrušiti, ako se jim ne podloži prava podlaga, ki bode dovolj močna jih nositi. Avtoritete, veljave prave absolutne je treba, kliče on če hočemo rešiti svet soci-jalnega pogina; to pa moremo najti le v Bogu, toraj nazaj k Bogu, od kterega je vsa veljava in oblast. Znano mu je, da se krščanstvo more vspešuo braniti proti tolikim in tako mogočnim iu močnim nasprotnikom le tedaj, ako ima vzgledne, vztrajne in spoBobne zago vornike, vzorne duhovnike, za te treba poskrbeti in spregovoriti, da se jim podaja zdrava in tečna hrana, duševna, da se odvrnejo od sedanjega okuženega modroslovja ter spoznajo pravo modroslovje, ki pozna Boga in se vkla nja njegovi moči, da vsestranko dobro vzgojeni smejo in morejo stopiti v pretrgane vrste zaščitnikov verskih. Toda njegovo or-lovo oko ne zapazi le teh splošnih potreb njemu znane so tudi potrebe in želje posameznih narodov, danes se obrne skrbni oče do zapuščene, mučene in od sveta ločene raje irBke, ki vže toliko stoletij težko vzdihuje pod hudim jarmom anglikanskega nasilatva; tožni njeni glasovi čuli so se v Vatikan in takoj povzdignil je čuvaj svoj glas za uboge 'Irce, opominjajoč jib, naj vztrajajo v trpljenji, tola žeč jih, da tudi zanje po pravici morajo na' stopiti srečneji časi. In kako bi temu paznemu opazovalcu ostal skrit veliki narod slovanski? čudi se, kako da se je ta čvrsti narod jel še Bedaj bolj dvigati; spoznal je njegovo moč, ter mu svoje opomine a tudi svojo ljubezen pokazal v okrožnici do Slovanov. Govoril je svetu, da prav narod slovanski odločen je po
previdnosti božji za velike namene, pokazal svetu silno moč Slovanstva. Svet gledal je iu strmel, vsaj to so bile besede nenavadne govorjene o skoro nepoznanih z nenavadno jasuostjo in odločnostjo. Svet se sedaj zanima za Slovane in se ozira nanje. A on pokazal je tuci Slovanom pot, po kteri jim je hoditi, da izvrše vzvišene od Boga jim odločene namene. V vzgled postavi jim njih blagovest-nika bv. Cirila in Metoda. Kako sta delovala pogumno, vztrajno in vspešuo, ker sta si poiskala pomoči božje in krepila, ki ga jim je podajala tesna vez, ki jih je vezala s stolico rimsko, zaščitnico verske edinosti. Po tem vzgledu delujejo naj Slovani in častno bodo izvršili odločeno jim nalogo Zato velja glas vsem Slovanom; z ljubečim srcem govori on Slovanom katolikom ter jih spodbuja da vztrajajo v dobrem, a njegov vabljivi giaB velja tudi Slovanom do zdaj še nezjedinjenim, kterih
tem le skrite svoje polit čae namene; to nas malo briga, kake namene da je imel stari lisjak; stavili bi pa mnogo, da Be hudi zatiralec cerkve katoliške ni tako hitro spreobrnil v zagovornika njenih pravic brez sebičnih namenov. Bodi temu, kakor mu drago, nam zadostuje, da to vprašanje, kakor iz teh dogodkov sledi, ni še zastarelo, marveč da je le na tem, kedaj da se zopet prične pretresati in ua okoliščinah, ki bodo svet in njegove ve-liuke silile, da se jamejo brigati zanj, ter ga slednjič tudi rešiti — vsaj drugače končno ni mogoče — cerkvi v prid in korist.
In kdo bi Be tudi ne oziral na takega vladarja, kakor je Leo XIII. Le poslušaj ga, kako odločno in zavestno on piše, kako jasno, možato in prepričevalno on govori v vseb svojih okrožnicah, posebej še v svoji najnovejši z vlado italijansko 1 Tako ne govori pri-prosti jetnik, kterega so zaprli po pravici;
-	...	t----- j------/	o- — —t---- i r—	?
je še toliko, oh toliko, da se tudi ti tem preje I tako Bme in more govoriti le jetnik, ki Bi je
oklenejo verske in cerkvene edinosti v cerkvi katoliški.
In slavni lev, ki s tako bistrim očesom opazuje dogodbe in prikazni po širnem svetu, kteremu so natanko znane razmere v oddaljenih mu deželah, on naj ne bi poznal ožje svoje domovine, prelepe Italije; njemu riaj bi ne bile znane žalostne razmere v tej prekrasni deželi in on sin njen in oče njen naj bi k vsemu temu molčal? Izdal je 15. februar ja svojo najnovejšo okrožnico do biskupov in drugih cerkvenih dostojnikov. Iu njegov pogled je teman; žalosten je, ko vidi, kako je Italija nekdaj tako Brečna sedaj vsa razjedena. razdejana in oslabljena. Jasno in odločno, kakor je pristojno namestniku božjemu, govori o žalostnem Btanji državnem ter o razmerah svojih do Italije. In prav sedaj bilo je primerno in potrebno, da papež pojasni svoje razmere do Italije, ko se je po časopisih in sicer veljavnih svetovnih časopisih — meni se zdi, da je tudi to znamenje časa — resno jelo zopet razpravljati vprašanje o papeževem posestvu. Znano je, da se je posebno Bizmark mnogo bavil s tem vprašanjem- S cer trde listi, da ja bilo Bizmarku pač malo do tega, da pridobi papežu posestvo Petrovo, da je imel b
avest svoje nedolžnosti, ki očitno kaže na krivice, ki ss mu gode; mož, ki se boji za-Be ne trpljenje ne smrti in ki se vztrajno in pogumno bojuje za najsvetejše Bvoje pravice, ki se vspešno in zaupno bori proti pokvarjenemu svetu za vse kar je pravo dobro in lepo, kar je vzorno in plemenito!
-n.
so po poročilih potnika jako mični in razno-luega umstvenega in fizičnega truda več poko-
obrazni. Kitajska farmacija obsega tudi go tovo dragocene zdravila, le prevzetnost in ve-iiko nezanimanje za vse kitajsko od evrcpejske vednosti, sti vzrok, da jih ne potrebujemo. Umetna žitoreja je bila Kitajcem že davno znana in jako razširjena. Nič na zapadu Be ne more primerjati mnogobrojnim kitajskim kanalom. V marsikaterem obziru je kitajsko življenje dosti ugodno, in ni slabše od evro-pejBkega v prvej črtvrti sedanjega stoletja. Smodnik, knjigotiskarstvo, popir, kompas so že davno bili znani na Kitajskem in verojetno od tam prineseni v Evropo. Kitajci imajo svojo posebno filozofijo —■ če tudi nedovršena t kosmopolitičnem obziru — pa kaže zdravo in vzvišeno etiko tega naroda. Ko bo še pri starih Grkih kometi vzbujali Btrah in grozo, so uže Kitajci z zvezdoznanci z naučnim obrazom opazovali nebeška telesa. Ali je ta dovršenost državna, obrtnijska, ekonomična in znanstvena, ki daleč presega civilizacijo starih Grkov in Rimljanov, ki bi bila v večih lahko Evropejcem za zgled naenkrat prišla iz glave prvega Kitajca, kakor Minerva iz glave Jupitrove in VBeh ostalih štiri tisuč let narod ničesar druzega delal, ko staro prebavljal in nič napredoval? Mar niso ti kulturni vspehi na vzhodu azijatske zemlje ravno tako plod vzstraj-
lenij kakor na njenem krajnem zapadu — evropejskem polotoku. Res se je ta napredek že davno prekratil — mnogo lepe lastnosti Kitajcev, mej temi veliko spoštovanje do vednosti postale so prazni formalizem —- duh Kitajskega umira pod težo mnogih preživelih stoletij. To je občna osoda vsega človeštva, vsacega naroda, naj živi na vzhodu ali na zapadu. K številu aktivnih evropejskih naroda bo Bpa-dali brez dvoma Btari Grki in Rimljani, vender se je ravno to godilo s Bizantinskim cesarstvom kakor se zdaj s Kitajskim. Obstalo je sicer še tiBuč let po svojem oddeljenji od zapadno rimskega cesarstva, kakšen je pa bil njegov napredek v tem dolgem času?
Narodu, ki je ostaral in jame hirati, nikdo več ne pomaga, naj že biva na vzhodu, ali na zapadu. Vsemu kar živi, ne le posameznim temuč celim rodom, famiiijam, razredom, da celo tipom je odmerjena določena kolikost življenja, ko to porabijo jim je sojeno umreti. Geologija in paleontologija jasno kažeti, kako je posameznim rastlinam in živalim, kakor celim rastlinskim in živalskim famiiijam, redom, razredom in tipom odločen čas njih najvišjega razvoja, hiranja in naposled njih pogina.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani 3. marca Avstrijske dežele.
Koroški iicniekutarji so vsi
divji in razkačeni na dr. Vošnjaka, ki jih je s svojo interpelacijo zavolj koroških šol tako dobro zadel. Zbobnali so v Celovec nekaj nem-škutarskih županov iz celovške okolice skup in jih pri viDU nagovorili, da so podpisali neko izjavo ali protest do naučnega ministra, v kterem protestu pravijo, da je vse laž, kar je dr. Vošnjak rekel, in da koroški Slovenci sami zahtevajo nemške šole. Tedaj to vendar ni laž, da so šole nemške, če so jih Korošci sami zahtevali, in to je vendar glavna stvar!
Desnica državnega zbora je sklenila nekaj jako važnega. Volilno pravico hoče podeliti vsem tistim, ki plačajo V3aj 5 gl. davka. .,če smo že ljudem kavo in petrolej podražili," so rekli, , moramo jim dati vendar tudi volilno pravico.' To je izvratnol Ta predlog se bo Bprejel v Zeithamerovo postavo, ki pride menda še letoa v pretresovanje. Zdaj bo vendar ljudstvo spoznalo, da ima sedanja večina vč arca za njega, ko prejšnja „liberalna", ki se razširjenja volilne pravice še zdaj na vbo moč brani, ker se boji še več sedežev zgubiti.
Sicer pa kava nebo tako silno podražeaa, kakor se zdaj misli. Sedaj sklenjena zaporna postava velja le za tri mesce; in še le potem se bo konečno sklenilo, koliko carine se ima od kave pobirati. Naš dunajski dopisnik trdi, da se potem ne bo sprejela tako visoka carina, kakor je zdaj upeljana za tri mesce.
Zagreb. Nedavno je bilo v „Pozoru" čitati slovesna izjava duhovščine Zagorske proti nadškofu kardinalu, da jej ta dela krivico v svojem poslovanji ustnem in vradnem, Broj 48. pa priobčuje iz Zagorja 22. febr. krepak aostavek „o dušnoj pokornosti svečenstva proma svomu biskupu", ki po virih kanoničnih in pisateljih priznanih razpravlja to Btvar in naposled sklepa pozitivno s temi lahko umevnimi besedami: Svečenatvo imade izkazivati crkveno pokornost biskupu jedino u sgoljno crkvenih stvarib, i ako niso griešne, kako se to vidi iz cieloga traktata. Zatim negotivni zaključci:
a) kada biskup mieša crkvene stvari sa pro-| Ministerstvo notranjih zadev bode jutri fanimi, ovdje prestaje crkvena pokornost; b) dovršeno, potem pa pride na vrsto vojno in
kada biskup crkvcnu pokornost upotrebljuje u političke »vrhe, ovdje prestoje crkvena pokornost; c) kada biskup čini pritisak na prava, jstinitu Bovjat, ovdje crkvena pokornost neveže; d) kada biskup prekorači granicu svoje juris-dikcije, ovdje neveže crkvena pokornost. —
V Hercegovini so naši vzeli Mo-rinjo planino in Ulok, ter pregnali ustaše, kterih je bilo nad 800. Vojaki imajo 8 mrtvih .n 16 ranjenih.
denarno ministerstvo, ker je naučni minister bolan in bode še le v četrtek ali petek zopet prišel v zbornico. To pa vendar ne gre, da bi se oVravnavalo o njegovem proračunu — brez njega.
Gospcdska zbornem je daues sprejela po stavo o izjemnih sodnijah v Dalmaciji in zaporno poBtavo s 54 glasovi proti 41. Dotična postava bode od cesarja še danes potrjena, ker ima jutri stopiti že v veljavo.
% Himajsi, 1. marca. (Obrtnijska po-
Izvirni dopisi.
Tj Dunaja, 28. februarija. (Državni zbor) je včeraj in danes nadaljeval posebno obravnavo državnega proračuna. Včeraj bb je mnogo govorilo o rečeh, ki s proračunom niBO v nobeni zvezi in ravno tako danes. Včeraj sta govorila posebno dolgo Menger in Kro-nawetter, ki se je hudoval zarad stroškov za državno policijo, ter ob enem vstavovercem pravil jako hude resnice. Posebno ojstro je prijel dr. Jaque8a, ki je pri splošaji obravnavi rekel, kako lepa podoba bi bilo gledati Kronawettra na čelu deialcev, ki s kolmi in ostanki razdrobljenih oknjenih železnih mrež hitč na barikade. Kronavetter je rekel, da ta krat so pač delalci hiteli na barikade, tovariši Jaquesovi in ljudje njegove baže (Gelichter) pa bo takrat bivali v Badenu in Voslavu. G. predsednik je Kronavvettra zarad tega izraza na koncu pokregal.
Kronawettru je odgovarjai minister Taaffe ter dokazoval , da zarad različnih razmer se po rajnih deželah tudi drugači ravna. Za ministrom je govoril še Obertraut, pa skoraj nihče ni poslušal tega dolgočasnega govornika in zbornica je bila skoraj prazna.
Danes je govoril Schonerer, ki je bil že včeraj oglašen, pa ga ni bilo v zbornici. Bil je namreč v nedeljo na Češkem pri shodu krkonoških obrtnikov, ktere je hujskal, naj otresejo jarem kapitalistov in duhovnikov. Telegrami so objavili obseg njegovega govora Kar je govoril na Pemskem, hotel je govoriti tudi v državnem zboru, da bi se še bolj raz vedilo daleč okrog po svetu. Poprijel je toraj besedo in začel govoriti, das to ni bilo v nobeni zvezi 8 predmetom, ki se je obravnaval. Poprijemal je vstavoverce, klerikalce, kapitaliste ob enem pa rekel, da on in njegovi tovariši ne vlečejo na Dunaj. G. pred sednik ga je dvakrat opominjal, naj ostane pri stvari, ker bi mu sicer besedo odtegnil, ker se pa za to le ni zmenil, odvzel mu je res besedo. Pa Schonerer se ne da meni nič tebi nič v kozji rog vgnati; skliceval se je na zbornico, naj ona razsodi, ima li predsednik prav, da ga ne pusti dalje govoriti, in večina je pritrdila, da je dr. Smolka prav ravnal. Kam bi tudi prišli, ako bi smel vsakdo, pri vsaki priliki, vse čenčati, kar mu ravno na misel pride. Govoril je danes tudi vstavoverni pemski po-Blanec Alter, ki je na dnevni red Bpravil zopet dogodke v Kuhljaču na Českom. Alter je c. kr. dvorni svetovalec pri upravni sodniji, pa je vendar jako zaničljivo sodil o sodnijskih sklepih. Sekcijski načelnik Kubfn ga je do bro zavrnil in povdarjal, da bo ti dogodki tako pojazneni, da jih pač nihče več vladi ne more očitati.
Danes je državni zbor volil tudi novega uda za obrtnijski odsek, ker Be poslanec Noska ne more vdeleževati njegovih Bej. Izvoljen je bil bukovinski poslanec K o sovič.
s'ava pa naloga državnega zbora. — Dunajski kavarnarji, pa zaporna postava. — Darovi za bohinjsko cerkev.) V listih bilo je te dni mnogo govorice o predlogih, ki jih ima državni zbor pred svojim razhodom še rešiti. Liberalni časniki so poročali, da 8e ima obravnavati samo še čolna postava pa volilna prememba, o veliki noči pa zborovanje skleniti. Pa poslanci nečeio čuti očitanja, da bo vladi privolili samo novih davkov, ampak želč tudi pokazati, kaj so storili za ljudstvo. Med najvažnejšimi takimi predlogi je pa gotovo obrtnijska postava, ki živo sega v življenje brezštevilnih obrtnikov. Klub desnega središča je toraj po predlogu g. Kluna sklenil, da se ima ta postava rešiti še letos, in eksekutivni odsek je pritrdil temu nasveta ter obrtnijskemu odseku priporočil, naj podviza svoje delo, da bode pred veliko nočjo dovršil posvetovanje in postavo dotlej predložil zbornici.
Takega priporočila pa še ni potreba; obrtnijski odsek živo čuti važnost te poBtave in potrebo njece premembe, zato pa vsaki dan zboruje, navadno od 7. do 10. ure zvečer, kar je tem težavnejši, ker so zdaj vsaki dan navadno do 4. ure popoludne tudi javne seje Levičarji so se mnogo upirali in delo zavirali, pa obrtniki tudi rok križem ne drže in „Mor-genpost" skoraj vsaki dan prinaša iz obrtnijskih krogov dopise, v kterih svojim liberalnim poslancem priporočajo, naj svoje upiranje zoper obrtnijsko postavo popuste in v smislu obrt-nijskega Bhoda dunajskega ravnajo. Pred vče rajnem so poslali tako pismo badenski voiilci dr. Luatkandelnu, kteremu žugajo poslati nezaupnico, ako bode v obrtnijskem vpra šanji glasoval z liberalnimi fabrikanti. Čas je toraj zdaj jako ugoden, zato ga hoče desnica porabiti in obrtnijsko postavo dovršiti. Izmed levičarjev si mnogi ne bodo več upali ugovar jati in posvetovanje bo veliko hitreje končano kakor bi bilo pozneje, ko bi se gibanje med obrtniki zopet poleglo. Zato levičarji zadržu jejo posvetovanje, pa odsek vendar vrlo ua preduje in je rešil prvih 23 paragrafov, ki Vam jih bodem poslal te dni, da jih objavite v ..Slovencu."
Razun obrtnijske postave, se ima letos rešiti tudi šolska postava. Ker pa bode v go spodski zbornici rešena še le okoli 20. marca jo bode šolski odsek komaj pred veliko nočjo rešil, in tudi ta postava se bode obravnavala v zbornici naj brže še le po veliki noči. Ko bode budgetna obravnava končana, pride poslaniški zbornici na vrsto volilna prememba in za njo najbrže colninska postava. Tudi po stava o duhovenski kongtui se ima še leto rešiti, in bode dotični odsek skoraj dovrši svoje posvetovanje. Ilohenvvartov klub je želel da bi se tudi borzna postava že sedaj rešil in da bi ob enem s pristojbinBko postavo prišla pred državni zbor. Pa odsek s svojim delom silno počasi napreduje, ker ima njego predsednik grof Glam-Martinic opraviti z bud getno obravnavo in drugimi odseki.
Državni zbor bode toraj o veliki noči samtr za kakih 14 dni pretrgan. Mislili so , da bi veliki teden v pondeljek in torek še zboroval, ter v torek po veliki noči se zopet sošel, pa 3ukovinci in Dalmatinci bo izrekli željo, naj bi bila zadnja seja vsaj pred cvetno uedeljo n prva po veliki noči 14. aprila. Tako bode najbrže tudi obveljalo. Listi so poročali, da hočejo Poljaki na vsak način o veliki noči zborovanje popolnoma končati. To žele tudi vsi drugi, a rekel Bem že, da je to nemogoče, in zato so tudi Poljaki pripravljeni po veliki noči zopet priti nazaj. Njim se mudi zarad njih deželnega zbora. Ker poslanstva meseca okto->ra poteko, bi radi zborovali že meseca maja, da bi ne bilo treba že letos novih volitev. Pa stajalo jim bo še dovolj časa za deželni zbor, ako se skliče meseca junija.
Kaj pa naši poaianci? Vedno imajo pred očmi koristi naroda slovenskega in svojih dežel, ter si prizadevajo, kar koli morejo, da bi tudi kaj prida dosegli, pa godi se jim, kakor kon-servativnim Nemcem in čehom, ki čakajo in čakajo, da bi ne ostalo samo pri obljubah, ampak bi lepim besedam sledila tudi primerna dejanja.
Duaajskim kavarnarjem je prišla zaporna postava kakor nalašč. Dasiravno cena kavi po prodajalnicah še ni poskočila, ker so kupci preskrbljeni še s starim blagom, so vendar kavarnarji b ceno danes poskočili pri črni kavi za 1 kr. in pri beli za 2 kr., ter bodo to ceno gotovo pridržali, ako bi tudi kava vsled nove colnine za sold ne bila dražja kakor je sedaj. Vso krivdo za to povikšanje bodo zdaj kaj lahko zvračali na državni zbor, ki je sprejel zaporno postavo, akoravno izvira to povikšanje Bamo iz umazane dobičkarije. Kar se tiče colnine od kave, je češki klub Bklenil, da naj Be ne povikša na 40 gl. in ker tudi drugi klubi to žele, Be bode eolnina od kave najbrže le prav malo povikšala in ne bode ostalo pri 40 gld.
Za bohinjsko cerkev nabirala Bta poslancca knez "VVindisch-Gratz in Klun, pri državnih poslancih darove in nabrala dozdaj 274 gld. 50 kr.; pa upata si še toliko dobiti, da bosta g. župniku za zidanje poslala kakih 300 gld.
Iz Štajerskega. (Iz učiteljskih krogov; g g. Vinko in Schulmann.) G. nadzornik Vinko je zbral morda pri prvi javni priiožnosti gg. učitelje in ti so mu kadili in ob enem duhovenstvo napadali. Oboje nam ni bilo prav in zlasti zadnjo bi bili želeli, da bi bil g. Vinko ovrgel že zaradi r. duhovnega brata. Morda so marnberški gg. učitelji in g. Vinko se pri g. R. kaj naučili? — V oči nam je padlo ime g. učitelja „Schulmann" v Podčetrtku. Prašali smo znanco odkodi to ime, in pravili so, da je g. ,.Schulmann" Slovenec, ki se je pod prešnjo dobo prekrstil, najhitreje misleč, da bo ta doba večno;;trajala, katera je gospodu dopadla. Tudi imenik učiteljev kaže „Schulmanna'' rojenega v Karnci pri Mariboru 1. 1844, v katerem letu še gotovo „Schulmannov" ni bilo nikjer na svetu tudi na Nemškem ne. Kde jo Btaro ime? Koroška duhovščina je v prav sitnem Btanju kojega spregledati nemoremo kakor povsod, tukaj kat. duhovščina nekrj trpi tudi nemška, več pa še slovenska. Dežela je prav liberalna uže radikalna, ima mnogo prebivalcev duhovščini neprijaznih liberalcev, nemčurjev, lute-ranov, in Btrune za kat. duhovščino so napete. Nedavno bo bili nemčuraki srenjski predstojniki dalj poprek v Celovec poklicani, in od te dobe se kaže, da so sitnobe duhovščini name'
njene* Napadani bo bili duhovniki prve vrate, in to je pomenljivo, ter uže dva gg. sta z revolverjem Bilo z Bilo odbijala, kar pri drugi goapodi ne bi bilo kaj posebnega. Kako pa liberalni liati poročajo? Smo toraj tako prosti preponižno pozornost visoke vlade na to reč obrniti ter staviti javno interpelacijo: Jeli visoki vladi znano, kako koroška duhovščina neopravičeno, ki ima pomnoženi posel zaradi pomanjkanja duhovnov in preskrbuje naenkrat po dve tari, silo trpi? In ako to, kaj hoče visoka vlada storiti da se temu v okom pride ? —
Domače novice.
V Ljubljani, 4. marca.
(Cesarsk dar.) Nj. veličanstvo, naš do-brotljivi cesar je daroval pogorelcem v Na-danjem Selu 500 gld.
(V katoliški družbi) je v sredo govoril g. špintval J. F1 i s (ne kan. dr. Čebašek) o umetnosti krščanski ter dobro razlagoval njuno bistveno razliko.
(Ribiško družtvo) je imelo te dni svoj občni zbor. Iz poročila vidimo, da družtvo skrbi za izrejo žlahtnih rib na Kranjskem. To zimo Be je uložilo 80.000 jajčic od potočnih in jezerskih postrvi v razne potoke in bajerje na Gorenjskem, tako na Rakovniku, na Dobravi, v Kamniku, v Kranju, v Kamnigorici itd. V odbor so bili voljeni g. Kastelic Rajko za predsednika, gg. Regoršek, Kapus, Dornik, Laanik, Valenta, Bregar, Tomek, dr. Kappler, Pavlin, in Karinger za odbornike.
(Porotne sodnije) V četrtek je bil obsojen tisti plašur, ki je v Blonovih ul cah mislil kolektanta Ječmenika roparsko umoriti, na 12 let tižke ječe. Reza Papež iz Mokronoškega okraja, ki je avojega otroka s hudičevim oljem umorila, bila je obsojena na smrt.
(Požari.) „Laib. Zeitg." poroča, da so pri Kranji pogorele zadnje dni tri bajte, od kterih je bila le ena za polovico zavarovana.
padag. Bliitter" prepevajo.jabelku sledečo hvalo: Svesto se sme reči, da razun žitnih pridelkov nobeden drugi sad toliko redivne moči nima, kakor jabelko. ReB ni le prijetno za okus, ampak jako redivno. Daje pa ravno toliko redivne moči, kakor korun, kteri vendar velja glavna hrana. Kako gorjč in javkanje po celi deželi, kadar se korun ne obnese, kako malo se pa o tem govori, če jabeiko obeta dobro ali alabo žetev — znamnje, da jabelka ne znamo ceniti-Pa smemo trditi, da jabelko ni le še bolj redivno, kakor korun, ampak da dobrot-ljivo upliva na vae telo, ker shranuje mnogo prijetnih kislin. Kdor se navadi jabelka jesti (zmerno, se v<5) bo malo kdaj tožil o nepre-bavljivoati ali grlobolu. — Jabelko ima tudi krepivne lastnosti, ker ima več fotfora v sebi, kakor kteri koli si bodi pridelk. Posebno dobro služi jabelko takim, ki ž:v£ v nekaki duševni razdraženosti ter za telesne dela niso pripravni; ker jabelko krepi možgane in jetra, kar je takim osebam ravno potrebno. Jabelko razve-; seljuje duha in telo. Kako nam je prijazno že njego lepo-rudeče lice ? Res, kakor le kteri drugi prijeten sad. Enake lastnoBti imajo le jagode v svojem času; ali kako kratek je ujih časi Nasproti se pa da jabelko celo leto hraniti, tedaj nas lahko razveseljuje in krepi od pridelka do pridelka. Res je to. Mar bi li ne bilo prav, da bi se kmetovalci bolj prizadevali za sadje-rejo sploh iu še posebno zn jabelčno drevje? Kako mnogo hvale bi jabelku lahko že dodali, pa — le rečemo : Slovenci, ne prezirajte toliko koriatno aadje- in zlasti jabelko reje. Dobre in naj boljše obresti vam bo nesla ter vas raznovrstno razveseljevala.
sestri prednici v Begnjah njeui oskrbljenci 15 gl. 66 s.; po 2. g. Sapniku Fr. liruleeu v Doliui 6 gl.
(lilst. g. superijor liicaristov 600 gl.; mizar Anton 2 gld.; lieimon. iz Idrije 1 gld.; neimenovana iz Idrija 1 gl.; po gospej Cerne S gl. 33 s; po Sjiitalskem cerkovniku 14 gid. 20 s; gospa Ki-iterer 1 gl.; Iz pušice v hiralnici 4:i gld. 60 s. ; gospa župauovn soproga v Roki 5 gld.; po preč. g. Rozmanu, mestnemu župniku pri sv. Jakopu 100 gld.; g. Martin Hribar 50 gl.; gospodična Marija Mutiler 20 gld.; po gosp. Crnmku no-imenovun 50 gld.	(Daljo sledi.)
P. d. delničarjem prve oljčne zavarovalne IMe »SLOVENIJE" v likvidaciji
v Ljubljani.
Odbor Slovenije hoče v kratkem sklicati občni zbor p. n. deluičarjev zarad končanja likvidacijnega posla.
Vsled §. 17 bankinih pravil Nine občni zbor le v tak h predlogih veljavno aklepati, kteri s-o se 30 dni pre občnim zborom v dotični program sprejeli in objavili.
Ker pak isti paragraf bankinih pravil ob enem veleva , da ae morajo zapisovati v program tudi oni nasveti, ki so jih delničarji opravilnemu svetu vaaj 14 dni pred občnim zborom izročili, torej osmeljUje se likvidacijui odbor vse p. n. delničarje najuljudueje povabiti, njihove le aem spadajoče želje podpisanemu odboru najdalje do 15. mnrcija f 8*15 1. p smeno naznanje dati.'	(2)
Likvidacijui odbor prve občne zavarovalno banke »Slovenije."
V Ljubljani 26. februarja 1882 leta.
Oznanilo.
Dne 8. in 9. marca t. I. bode ao v tukajšnjem firovži po prostovoljni dražbi prodajala zapuščina rani. gosp. župnika Antona _ Jugov c. m sicer,- Vso kmetijsko orodle. po-Šolske spričevala štirikratna hišna oprava, več panjev čebel z dotičnim
Razne reči.
—	Duhovske spremembe. Pretekli torek Bta nastopila službo g. Fr. Kregar pri sv. Jakobu, g. A. Puc na gradu v moški kaznilnici; v Dobrepolje je postavljen za duhovnega pomočnika g. Aut. Tramte iz Žužemberka. Faro Žalino je vže prej dobil g, Lor. Urbanija, župnik na Mirni v Dekaniji Trebanjski. K bolnemu č. g. župniku pri bv. Jederti poleg Laškega je prišel kot OBkrbljujoči kaplan č. g. Ulčnik iz Brasloveč. Kot kaplan k sv. Paulu pri Priboldu č. g. F t konja. Iz zanesljivega vira se nam poroča, da je imenovan nadžup-nikom konjiškim v. č. g. Fr. Mikuš, dekan v Brežcah.
—	Stari desetaki 1. 1863 se bodo le do 15 marca tek. leta pri ce3. kasah kot plačilo sprejemali; stari petaki 1. 1866 pa do] 30. junija tek. leta. Pozneje Be bodo zamogli le še pri dunajskih kasah zamenjevali.
—	Iz Štajerskega se nam piše: Vseh 5 od okr. zastopa Šoštanjakega v on-dašaji okr. šolski avet izvoljenih udov je iz tega urada izstopilo, ker je c. kr. deželni
hočejo skrčiti ua dvakrat, iu upeljati dvojeme-sničue počitnice ljudstvu potrebne.
—	Slovenec a d j u n k t dr. Gross ni bil nastavljen ua Slovanskem temuč oa Nemškem.
—	Okrajne zastope pa okrajne šolske svete hočejo odpraviti.
—	Sabotne veaelice odstraniti želijo peticije zoper oskruujenje nedelj, češ da uedeljo začnejo uže ua predprazniški večer; ali vsaj ob polnoči natanko. Temu pritrdita tudi večinoma oba kluba ceutrum, ter ae bo skušalo sabotne veselice poostriti, tuko da dovoljenje za sabotne veaelice izjemuo da viša goapodka pa Batno do pol noči in je za to veselico dvojna takaa zaračuuiti.
—	Na Dunaji so ta teden zborovali kavarnarji da bi se posvetovali o zvišanji cene kuhane kave, ter bo sklenili: da bodo pri mali čašici za 1 kr., pri veliki pa za 2 kr. ceno zvišali. — To zvišanje kmeta in rokodelca nič ali le malo ne zadene, ker gotovo mnogokrat kavarn ne obiskujeta.
—	S severne češke je šlo zopet čez 400 prebivalcev v Ameriko. Bi li ne bilo boljše v Bosno iti, kadar se dežela vmiri ?
potrebnim orodjem vred; knjige, vse letnike Novic" in drugI časniki.
Dalje; 1 konj, 3 krave in nekaj prašičev.
V Borovnici, dne 28- februarja 1882.
Izkaz
velikodušnih darov in doneskov društvu zidanja nove cerkve Jezusovega Srca v Ljubljani do konec septembra 1882.
(Daljo.)
Po proč. g. kan. Zamejcu 15 gld. 69 s.; pufiica [mestno fare sv. Jakopu 23 gl.; puMca fare trnovsko i 16 gld. 96 s.; po č. g. Mamu nabrani 3 gld.; pušica ,	.	, , ,	, I mestne fare sv. Jakopa 5 gl.; č. g. Zupančič, provizor
šolski svet v Gradcu imenoval kot učitelja u|y LUiji 6 gli. 1)0 g. lnženiru čermaku 51 gl.;
po g.
inženirska soproga 8 gli).;
tf-
gospa Janez Rciterer 1
Velenji moža, kterega je imenovani šoluki j Oemij	_
, , .	.	: tri. 37 s., po preč. a. dekanu Krivicu iz Gradca 55 gl.; 1
s\et zaznamoval kot narmanje Bpoaobnegu zaj,)0 ;<_ 1	8
opravljanje ondašuje učiteljske Blužbe.
—	Za deželnega arhivarja jo v Za grebu imenovan znani pisatelj J. M i š k a t o v i č.
—	Nekaj ve Belega za otroke in> podučljivega za odrnščene. Christlic
po e. g. Mamil 6 gld.; Neimenovan 50 gl.; neimeno vnui 7 gld. 50 b.; po Spitalskera cerkovniku 12 gld 79 s.; po g. državnem svetovalcu grofu Chorlnslty-u i 5 gl.; g. Friderik Lnsclmn 25 gl.; cdmen. 2 gl.; pri! hišni veselici pri bliig. grofu Choiinskyu nabrano 2] gl.; preč. g. Gogala 10 gld.; noimen. duhoven 1 gld.; po preč. g. kan. Zamejcu 1 gld.; zopet po proč. gosp. Zamejcu 12 gl. 80 s.; g. pok Jenko 10 gld. ; po č. g.
DoIht kup
ure.
Jaz pošiljam uro proti poštnemu povzetju, in komur ura ni všeč, dam denar nazaj. Tedaj je
kupčija brez nevarnosti, cilinder ura iz arebornga niklja z vcrižico, prej 12 gl., zdaj 5 gl. 25 kr. 1 ura na sidro iz srebrnega niklja z verižico, prej 15 gl., zdaj 7 gl. 25 kr.
i srebrna remontoir Washington ura z verižico,
prej 30 gl., zdaj 15 gl. 1 srebrna ura na sidro z patentiranim kolesjem in verižico, prej 25 gl. 11 gl. 25 kr,
i zlata ura za gospe, prej po 40 gld., zdaj po
20 gl. z verižico okoli vratu.
1 zlata remontoir ura prej Po 100 gld., zdaj po 40 gl.	(6)
Jamstvo za pet let.
B"l». ftVoimii, urar 1111 Dunaji. Wien, gogeniibcr dei' VVolIzeilo.
Podpisani si usoja p. n. občinstvu ponižno naznanjati, da jo
gostilno
Neže Hostnik, vulgo pri ,,Krištofu" v	| K a m n i k u prevzel. Skrbel bode za izvrstno c
kubiujo, kakor tudi dobro vina z najboljši	jh
postrežbo ; priporočil tudi sobo za prenočo-	F
vanjo	(5)	jf
Franc Hrastnik. f
lelejtrnflčii* d h-rt nr it t- ccne- 8. marcB, Papirji.* reritu 73 75 SreberiiH r^nta 75 10 — Zlata renta 91 75 — lSBOlnrno (iriuvno posojil" 131 60 Kreditne akcije 293.— -- Londnt, 120.40 — Ces. kr. ookini 5.65 — 20-lrankov fl-63.