Št. 76. ~* V Gorici, v torek dne 23. septeinbra 1902. Letnik IV Izliiij.'i vs;i.k toi'fk in solioto v I.mIiiii ob II. mi |»ri'(l|)()|ilnc za meslo or ol- H. uri |»«>|»*>l«l 11** /;i ¦ I<• /.<• Io. Ako pailenala dnt'v;' i"iznik i/.iil<> dan pro,| ob (i. ¦/.vr. Stanc ¦ posli prcjcman ali v (iorici na dom pošiljan celololno H K.. [tollt'lno 4 K. in trli-lklno 2 K. J'rodaja si- v (iorici v tobakaniah Schwarz v Šolskih uücali i» z'0'' lnrsilz v Nunskih ulicah p<> H vm- (/Jutranje ixdunje.) Urednistvo in upravntštvo «^ nahajata v «Narodni tigkarni», ulica Vf-tturirii h. at. 9. Dojiisf: jo nasloviti na uredniJtvo, oplase in naročnino pa na upravniAtvo «Gone*-». Ojtrlata se računijo po putit- vrstah in sicor ako se tis;;ajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat p»,- 8 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izduiuleli ii» odgovorni unulnik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" lodgov. J. Marušič). Nemški strah pred vojno. Mi Nemci so bojimo le Boga in druzega nikogar na svetu !'1 Tako je de- jal knez Bismarck o neki priliki zbranim vsenemškim romarjom, ki so ga prišli po- častit v njegovo zuvelje v Friedrichsruh. In res, tisto ložljanje s sabljami in ostrogami, tisto hrupno prirejanje vse- ncmških veselic in slavnosti, na kaU'rih se povdarja neprestano moč nem.stva na zemlji, in naposled imenitni govori nem- škega cesarja na vseh koncih in krajili male nemske dornovine, — vse to bi res lahko vzbujalo sum, da se Nemci niko- gar ne boje No, v resnici pa je stvar drugačna. V resnici se Vsenemci zares ne boje Boga, kar dokazuje prusožidov- ska gonja proti krsčanstvu, a prav resno se boje — človeka z mPčem in puško, t. j. Nemci se bridko boje vojne. In zato imajo polno razlogov. Prvi razlog j« ta, ker nemško vo- jaštvo od danes ni več ono hrabro vo- jaštvo, kakor je bilo izza vojne pri Wa- terloo in niti ne toliko več hrabro kakor za fasa francozko-nemške vojne. 0 tern priča skoro vsak pokret nemškega vo- jaštva in ne v zadnji vrsti nastop nem- ških vojnih čet na Kitajskem. Pač so se nemški vojaki bahato vračali s Kitaj- skega in z velikirn šundrom vozili skozi Avstrijo, vse to pa je bil le vspnemški politični humbug, kajti nemški vojaki se na Kitajskem niso izkazali z nobenim dokazotn junaštva in z nobenim vojnim činom, ki bi jih opravičil za hrupno vra- čanje v domovino, a to še preko Av- strije, katere vojaštvo se je ondi vse dru- gače obneslo kator pa prusko. Pač paje znano iz listov, da so nemški vojaki na Kitajskem izkazovali svoje junašlvo v plenjenju kitaj«kega cesarskoga dvora in pa v pobijanju starčkov, žensk in otrok. Pa ne samo ekspedicija na Kitajsko je izkazala nesposobnost prusk^ga vo- jaštva, marveč izkazuje jo že skoro vsaki pruski vojaški manever. Tako poročajo izvenpruski listi, da so doživeli letošnji cesarski manevri v Ncmčiji p'avi in pravcati fiasko. Listi namreč porocajo da so nernški vojaki kazali na teh vajah gladko, skoro — salonsko izurjenost, ali o pravi vojni taktiki, o zares voj- niškem nastopu pa ni bilo ne duha ne sluha. Posebno žalostno da sejeobnesla j konjenica, kateri jp poveljeval aam cesar. ! Vojaki so bili v kratkem času tako utru- ; jnni, da bi jih bila tretjina popadala. da bi se bile vaje izvrševale po clotnem načrtu. Sodba oteh „cesarskih manevrih" , je vsestransko slaba. Seveda nernški listi , v rajhu ne smejo govoriti resnice, ker i jirri je prepovedano, zato pa tem bolj • kriče francozki in ruski listi. j Potcnlakem torej že iz tega razlnga ni nobeno čudo, ako se Nemčija boji vojne in se tre^e pred vsnko zvezo, ki jo sklepajo države, ki stoje izven tro- zveze in da začnejo silen hrup, ak^ v Franciji ali v Rnsiii le spregovori kak general. Ko sta pretekle dni francozki vojni minister Andree in minister mor- nar'ce Pel let an omenjala dogodkov v proteklosti in pri tem namignila na ne- rnoralno zmago nemške armade 1. 1870, a izrazila nado, da pride dan obračuna — bilo je v nemškem brlogu vse po konci. Goetobesednih grožonj in klicanja na odgovornost ni bilo ne konca ne kraja. Pri tem pa je strašua nemške pisce misel na Rusijo in zagotavljali so Francoze, da ruski „car ne bode žrtoval kosti nijednega kozaka", da pomore Fran- ciji v novem boju z N^mčijo, boja, proti kateremu bi bila vojna 1. 1870 „prava otročja igrača". Ta nemški krik pa le hoče zakriti strah Nemčije pr^d vojno. Nemčija po svojih zmagah 1. 1866 in 1870, na kate- rih pa ni zniapalo junaštvo nnnžkih čet, marvel obojekrat le pruska zvijača in izdajstvo nasprotn i kovi h voj- s k o v o d i j, nima nobenega veselja vrč do vojne četudi vsenemška izzivanja tu in tarn kažejo, kakor da bi Nomri komaj čalrali nove vojne. Nomčija je prenričana, da bi danes njene armade v kat^ri si bodi vojni sramo'no podlogle. Zaradi tpga in ker se čuti v Fvropi j»ko opamljono, vkljub „trozvezi"', započela je nemška diplomacija drugo politiko. Kmalu po vojni v Franciji so se ' začeli (1 1875; nemiri na Balkanu. Bis- mark je glasno zatrjeval, da se Nemčija ni najmanje ne zanima za Balkan, kateri da ni vreden „kosti zadnjpga pomeran- skega grenadirja". Zaradi tega je šla po- litika Nernčije v prvo za tem, da zbudi zanimanje A vst r o-Oger sk e za Vztok. To pa zaradi tega, da bi odvrnila Av- strijo od misli n.^ščevanja zaradi vojnih izgub 1. 1866 ter da bi jej s tem omo- gočila — začasno odäkodnino za izgub- ljene pokrajine ob Labi. Isto tako politiko je započela Xem- čija pod Bismarckom nasproti Fran- ciji. Da bi i Francijo odvrnila od mašče- valnih mislij glede izgubljenih pokrajin Alzacije in Lotaringije, začela je zani- mati Francijo za — kolonijalno politiko. No. in kaj je bilo posledica tej nem- Ski politiki? To, da je AvsHja oVupi^ala Bo^no-Hercegovino in da se je Francija z vso silo vrela na kolonije. Po tej poti je K.jmčija dosegla svoi smöter in na- daljevala je lahko svojo — nekrvavo vojno v Evropi in tudi izven Evrope. Ne- krvavo vojno. pravimo. Kajti po svojih vojnih pridobitvah na Labi in ob Reni je zapo^ela politiko gernnanizovanja v Avstro-Ogerski trr gospodarskega oslab- ljenja avstro-oserskih nenem^kih na- rodnosti, a v Franciji z raznimi aferami ä la Dreyfu«za. — V ta narnen se francozki dnJomatje nemalo prizadevajo in to zaradi tega, ker žele, da bi bila Francija združena poleg Ru- sije že s kako drugo državo proti An- gliji. Govorilo se je že pred časom o namfravani „latinski ligi" t. j. o zvezi romanskib držav Francije, Italije in Špa- nije. Z zvezo z Italijo bo za v prvo težko kaj, ker sta francozka rainistra Andree in Peletan, zlasti poslednji s svujimi go- vori nekako užalita ltalijo. — Ložja bo zveza s ^panijo, ker poslednja ima v Angliji jednakega sovnžnika kakor Francija. Domače in razne novice. Zrelostni ponavljavni izpit na fuk gimnaziji so te dni napravili dijaki: Tnmžič, MaruSie, Lozman in Mačus. I'mrl je v Ljubljani protekli petek odličen sloveriski rodoljub in znan-Uvenik g. profesor Ivan Vrhovec v ;">O. letu svoje dobe. Pokojn'k je bil L;ub!.jančan. kjer ,je dovr tudi srednje sole. Po do- končanih viš,.h študijah je služboval kot profesor v Novemmestu, a je prišel poz- neje na gimn. v LjuMjano. Tu so je po- svetil poieg svojoga poklica pisateljevanju in jo sniaal iniiosjo zaniinih razprav o zgodovini inosta Ljubljane in drugih, ka- [OTO so prinašali razni slovenski porio- dični listi. Diainantna maSa. — VT srodo praznuje vpokojeni katebet tuk. višio realke preč. f. Anton Sessich 00 let- nico svojtga mašništva Z;i „Šolski Dom" je plačal pred- sedništvu : Fran Kokolp, c. kr. višji dav- karski nadzornik v p.. v znak hvaležno- sti, da inu je hči vsprejeta v obrtno äolo, 50 K. Upravništvo ..Goricft' je prejelo : N. N. 25. vinarjev. Hvala! „Šolski Doni". — Letos se je vpisalo v „Šolskem Domuil nad 600 učen- cev in nčonk. Samo na Ijudski šoli .,Šol- skpga Doma>; vpisanih je dcsedaj 5 1 9. ..Šolski Dom" je moral letos ustanoviti zaradi velikega števila učenc^v in uč< nk dva rnzreda več nego jih je iniel lnni. Zarnli tega na^tali so, kakor je naravno, t di stroski večji. Vsem slovenskim ro- doljubom, kateri v resnici ljubijo svoj mili rod, priporočamo, da se povsod in pri vsaki priliki spominjajo tega krasnega namdnega zavuda, — zavoda, v katerem j ed inem je zajamč^na pri- hodnjost Slovencev v Gorici. Povdarjarno pri toj priliki še jedenkrat, daje zlobno iztrte izvita trditov „Soče11, da hi se ne bilo vpisalo kakega ine.stnega utroku zaradi tega ker ni hotel obljubiti pri spevka. Povdarjamo, da se tako vpraAanje sploh pri vpi«»ovanju na l.judsko solo na n o ben ega s ta v il o ni. Sploh naj ome- nimo tu da je vse cvekanje „Socinoga" as iriata glode , Šolskega Domau in glede goriške slorenske mestne sole gola bu- dalost, združena s hudobijo, ki izv:raje- dino le iz maščevalnosti. Na take buda- losti se pač nobenemu painetnemu člo- veku ne zdi vredno odgovarjati. Veeernl trgovski tcčaj. — Opo- zarjamo še jedenkrat da prične večerni trg. tečaj s 1. oktobrom. Oni ki se rni- slijo vdelez'ti toga važnega tečaja, zgla- sijo naj se torej pravočasno. Trgovska zbornica. — V soboto se jo vrAilo v tej zbornici konstituiranjc. Za predsednika je bil izbran baron Evgcn Ritter, za podpredsednika pa Ludvik M i g h ej. t i. Vipavska železnica. — Preskužnja moslov na Vip. železnici, ki se je izvršila v četrtek, se je sponenla prav dobro. Prevozile so raostove tri lokumotive naj- težje vrste, a mostovi se niso prav nič udali. Govore sedaj z gotovostjo da se zeleznicti otvori dne 1. oktobra. Vozili bodo za sodaj po železnici štirje vlaki in ficer dva iz Goriee v AjdovtSčino in dva iz Ajdovščine v Gorco. — Odhajali bodo iz Goriee in sicer ob 8#5O in. predpoludno in ob 7 15 zvečer, dohajali pa bod^ v Gnrioo ob 6 4f) zjutrnj in ob 6 20 zvečer. h Adovščine bodo odhajali obföiö zjulraj in ob 4-K) popoludne, dohajali pa ob 10 30 dopoludne in ob 850 zvečer. Vožnja bode stala od Gn- rico do Ajdovščino kakor so govori, 52 novcev ali 1 04 K. Cena vožnjo jo izra- ounjona po intern tarilu kukor na progi Tržir-Červinjan. „('orrIeppM in jetični Ijiidje. — Ta pa ni popolnoma bosa ! Shhio smIm- inensko tožko izvedljiva je. „Corrioro-1 pravi nnnirec. da doh»ja v Gorico za- rudi niilega podnobja mnogo jetic-nih ptujcev. Ti pa da pluje.jo prosto po jav- nih Iok;ilih, \>o ceslah in po mestacm vrtu. Po „Corriercv'-jevom tnnenju moral bi imeti vsak tak rtjvež vedno seboj Dettweilerjovo steklenico. t. j. nokak stekieni pljnvalnik. Posobno, meiii „Cor- riere". da bi jotieni Ijudje ne sme.li plu- vali po tleh v meslnem vrtu, kjer se to- likn in toliko otrok vsak dan igra s pe- skom, s katerem so po^uta pota in stoze v m^stnem vrtu in so ti otroci torej v vedni n^varno.st', da ne nalezejo bacilov ji'like. Kakor rereno, ta ni bosa, ali kdo naj nadzoruje to jotično Ijudi da bod > pluvali v — IMlweilerjevo ilaško in ne na tla? Potem bi moral vsak jetičen čio- vok imeti poleg sebe tudi jednoga po- licaja! D\a bataljoua vojakov tukajsnega peSpolka št^v. 47. ki sta šla pred nekaj dnevi v Trst, ko so tarn pretili zopet nerniri, vrnilastase v Gorico vceraj po- polndne ob 4 40 Na kolodvorn nričako- vala jih je vojaška godba in veu ljudstva. Plinova razsvetljava na južnem kolodvorn. — Dosedaj je bila plinova razsvetljava vpeljana samo v notranjih prostorih in na peronujužnoga kolodvora, .«edaj bodo razsvetlili s plinom p;\ tudi prostor med pmm in drugim tirom na knlodvoru in sicer napravili bodo js"est svetilk I/pred sodisrn. — Pred sodiščem sta stala dne 16 t. in France Hvala in Edvard Ciuffarin. Tožena sta bila da sta hoteh vtihotap:ti ter prodati v mostu neko tele, ki ir» začelo gniti. Ob- sojena sta bila in sicer prvi na 10 dni in drugi na 8 dni zapon». Ogt'nj. — Včeraj popoludne okolo pete ure začelo je goreti na tržažki cesM" štev. 8. Tain ima namreč g. Bo lassio, ki je prevzel vožnjo blaga za aid^vsko predilnico, spravljene zavoje bombaža in sicpr pod neko lopo. Užgalo se je 14 teh zabojev. Ker se je bilo bati, da se ne uz'^ejo še drugi zaboji, katerih jo bilo v-e polno tarn, odvedli so hitro tloče Zrthnjo na vozfh v Sočo. Kakor pravijo, je voda valila joden zaboj celo do pod Št. Andreža. Roparski napad. — Ko se je pred par vecori vračal posestnik Andrej Mar- kič iz Bovca domov proti Dvoru, pribli- žal se mu je nek človek visoke rasti, tamne brade in jednakih brk, ga h kratu impadel, vrgel na tla in mu iztrgal sro- brno uro z verižico. Napadalec zbežal je potem po «esti proti Gorici. Oropani Markič jo nnznanil stvar orožnikom, ki zasledujojo lopova. .Ho/ ki grizc. V nodoljo zveöer se je sprl na Gradu 24-letni mizar Loop. Bertolini z nokim tovarišem K. S. Kmalu prideta k njima dva druga tovariša in shi j ti holola pomiriti. Ali to ni slo. Ber- tolini potogne nož ter rani prvega nad ocesom. biata (J. pa jo ugriznil v levo roko. Preil tromi loti je Bertolini pre- grizol no« nekemu Crvljarju. Strajk v Iflirnu. — Včmij so za- rpli v Mirnu .strajkati strojarski dolavci, kakili SO na stovilu. Oni zahtevajo od gospodnrjev. da jim zvišajo plačo za 30%. Go^podarji ko branijo. siovoro da je bil vroraj v Mirnu noki Linhart, znnni so- trudnik „Slov. Naroda". projšnji teden pa jo imel turn shod znani Kopač. Lop napiTdok, — Iz Brd natn pi- Sejo: Z Dunaja v Gradno v jodn em d no v u dušla jo la/^'lodnica č. g L. K. žiijinika biliansln'ga korjetočon poštni s ^J Marinič ki donaša pisma s c. kr. pošlo Kojsko v Brdih. To jo lop napr^- dek — hvala č. gosf). Vodrijanskemu in drugim pospešite!j"in ! S.'Uiiomor. - V sobol > zjutraj so našli v nekom ijuMjaimkom botolu v pod- stresni sohi ustre'js'neEja ur-itelinkeg.i pri- pravnika Av« Hajca. 19-lotncga sina nadučitolja v Roneah V petek opoludne je pri^ol v hotel, si naje.1 tain sobo ter so zaklenil vanjo. Od toga oasa ga ni nikdo več videi v hotolu. Kor ga tudi v soboto zjutraj ni bilo iz sobp, so začeli trkali na vrata. a kor so ni nikdo ogla- f>\\. so siloma odprli Našli so ß|jca na tleh ležečega v krvi in poleg njega re- volver, s katprim se je vstrelil v dosno sence. Po izreku zdravnika so je moral satnnmor izvr^iti že v petok. Na nočni omarici so dobili listek, na katorem svoje stari^e.prosi oproščonja. Truplo so pre- peljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. — Uzrok samomoru je bil, ker jeranjki pri ponavljalnem izpitu zopet padol iz nom- ščine, dočim se mu je ista usoda prip.- tila žo preteklo leto, ko je delal uku^njo v prvem razredu uciteljisYa. To si je mladenič takoksreu vzol, da se jeusmrtil. Ljudski tabor v Ljubljani pre- povedan. — Kakor znano, namfra«Tala je prirediti katol. narodna stranka na Kranjskcm dne 12. okt. t. 1. v Ljubljani vp'iki ljudski shod na prostom. Ta shod pa ni bil ,.narodno-napredni"' stranki kranjski nič kaj po volji in zato je v svojih listih žugala s protidoinonstracijami for celo s jkandali. To žuganje pa je jako prav priSlo deželnemu predsedniku kranj?.kemu. baroru Heinu, da je name- ravani veliki shod prepovedal ter ute- moljeval svojo propoved s tern, češ, da so ie bati — nemirov. Druga slo\enska iiinetiiiäka razstavii. — Vr soboto opoludne so o- tvorili v Ljuliljani v ,.Narodnem Domu'' drügo um«'tniško razstavo na zelo svo- eanosten nar'in. Pristop je bil dovoljen zaradi pomanjkanja prostora sicor samo povabljenim dostojan4vonikom in clanom umelni'kih družtev, vendar je bila udo- ležba rnnoerost^vüno zastopana 0 toj raz- slavi so poroča, da je jako uku-na in da v nekom ozim colo prokosi prvo raz- stavo. Umotvorov je bilo sprejetih pri- s!imi!u kakor da se mi roga, govori. A jaz ga začnem poljubovati, pa je zopet vesel. VII. Jaz ge radujem, poslušajoča to njeno čebljanje Nisem niti slutila, da bi se vsa ta sreča mogla v veliko zlo izpremeniti. Parasja ne prihaja nič več tako pogosto k meni, ali jaz mislim: „To je zato, ker je srecna in zadovoljna". Pravijo: Ko je dedu dobro, celo na Boga pozabi. Nekdaj se dvignem in grem neke nedelje k njima. Hiša je zaprta. Jaz grem na vrt, pa vidim : obadva sedita skupaj, ali nistst vesela; sedita nemo. — A njiju vrt se je zelenil na gori do same vode. Izpod vrta teče reka äi- roko kraj obali. Na oni strani mlatijo žito ; čuješ, ko mlin ropoče, ter čuješ in vidiš : šume ter se vijpjo vrbe nad vodo, a vse boža blagi vetrič. Onadva sedita pod hruško. On gleda nekam daleč, a ona poleg njega. Pristo- pim k njima: oba se prestraäita. „Bože pomozi ! Bili zdravi!" „Prosimo, izvolite !" Pozdravita me, govorita; a meni se zdi, da ni tako, kakor je bilo preje. Vse- dem se kraj njih, pa ju spremim v hiäo. „Spremi me, Parasja!" ji rečem: Ooa gre, da me spremi. „Parasja", začnem, „zakaj sta vidva danes taka? Kaj vama je?' A ona: „Ničesar, tetica, lako mi Boga, ničesar'. In ni mi ničesar povedala in t»ko sva se ločili. Idem jaz in vedno mislim: „Zakaj je ona tako nepokojna? Kaj se jima je vendar pripetilo? A morda sta se'', mis- lim si, „nekoliko razprla? Pa se bodeta ie poravnala, goloba moja!"' VIII. A jaz jo čakam in čakam, a nje ni. Četudi imam veliko dela, grem vendar za trenutek pogledat k njima. „Zakaj nič ne prides? Zakaj me nič ne obiščeš ?" „Pridem kmalu, tetica, pridem". A vendar ne pride, a jaz vidim. da propada in propada moja Parasja. Grem zopet k nji. A zirna je že čvrsto pritiskala. Pridem: ona sedi na klopici pri peči in glavo je pobesila in roke izpustila. Je li živa, ni li živaV. . . „Oh, stria je moja Parasja huda nesrefa!" pomislim. „Parasja!" pravim. Ona se vzdrami in vstane, bleda in izmučena. „Povej mi, dete moje, povcj mi Bvojo aesrecV. Ona molči in gleda v plamen. A jaz jo prosim, prosim jo in plakam. Ona gleda dalje v plamen. la dolgo sern jo prosila, a ona je gledala ; pa naposled obrnivša glavo k moni: „Moj mož me ne ljubi \'k reče. „Kako da te ne ljubi, Parasja ? Bog s tehoj !bl „Ne ljubi!" roče, in rece to tako iz duše, da sem mahoma verjela. „Preje me je ljubil, a sedaj me več ne ljubi !" „Ne, ne psuje, ne bije; samo ne ljubi me ne : ne pogleda me, ne nasmehne se mi>l. .,A kaj je tu z vama?'' vprašam. „Jaz sama ne vem", pravi. „Všeč som mu bila, ljubila sem ga, ali je že taka moja usoda". „Morda je zaradi česajezen na-te?:< „Badi česa? Mar ga ne ubogam ! Bilo je polotu; sedela sva na vrtu, a on mi pravi: „Poglej kako jo voda čista! Kako šumi po strngi, čuj!" . . . Jaz iz- prva nisem niti poslušala niti poglodala. ..Kaie te pobožam !" mu pravim. „Zakaj naj gledam tja?" . . . Vidim, kako on na- mrši obrvi, pa sem potem gledala tja ter posluäaln, kakor da so t(Hga riiscin nikoli videlfl, samo da mu storim po volji. Ne- davno je tamkaj umrl oni Lisenko, in vdova je piodajala svoje siromaštvo, a JHz ga zaprosim : ,,Kupi, po ceni bodež dobil od nje". A on. moni: MTi bi rada z blagom sirot obogatola, Parasja !"'... A jaz mu pravim, da bodo vsejedno ku- pili drugi Ijudje ... Ali naj ! . .. Vidim, de mu je to colo tožko poslušati, pa umolknem ... No tetica, vedno sem ga ubogala, pa imam vendar tako usodo". IX. On uprav vnide v hišo. Sname če- pico in naju pozdravi, y izmučenin mrk. „Zebe me !•' reče. Kako poskoči Parasja! . . . Piha v ogenj in kožuh mu sleče in leta kakor grlica okrog njega. A on ... tako krasen, nisem ga še videla takega, se mi zdi. Mel ter grel si je roke nad rdeöim plamenom. A ko Pa- rasja obrne nanj pogled, izmučen in tu- žen, obrne od nje proč oči . . . : Hotela sem jima nekaj svetovati, povedati, ali nisem ničesar rekla, temuč 1 sern odäla domov. i In kadarkoli hočem iti k njima, - kadar se tega spomnim . . . ne grem. Ko se spomnim, kako je stal tako zlovoljen in miren, majčica ! . . . Ne, ne grem! Več ji ni pomoči. bližno 150 Tudi ta razstava pritfa o na- predujoči s-lovenski vpodabljajoei umet- nost in liodo innojjo pnpnmugla v to, da se naši rtiladi talcnli 1 >o!j«- ofcive, a da se tudi širši svrt jjtme bnlje zanirnati za slovensko urnolnost. Družhi sv. Ciriln in Mctorin ™ od 1. do 18 avgusta poslali prispevke p. n. gospoda in društva: Upravnislvo „Siov. Naroda-1 159 K. uredniStvo „Slo- venca" 89 K. župnik Iv. S.iksor v Hoto- deršici 10 K, poslanec dr. lg"- Žilnik ob vol. skupsčini 10 K, ahilurjonii v Kranju dohodek veselice 92 K (po „Slov. Nar"), rajhenburski barambnša zbirko (> K, sod. taj. soprnga Cecil Kavc-nilc v spomin rajne mater« -r>0 K. narodni hotel V Pa- ternost v Postojni zbirko 22 K, prüf. Andr. Jurtola v Sl-ivrnpn|ju (Hus ) 20 K, prireditelji voelico v Žcrovincib pri l/anjnkovcih d<>bod<-k 10 K; podružrrce: ženska i'a Vrhniki 105 K, ženska v Se- žani 224 K, nn.ška in žen^ka v Karnniku dohodek veselicp 000 K, rnoška in ženska v Kibnici dohodek veselice 200 K (po „Slov. Nar."), z» Hrdn in okolico 127 60 K. za Pribloves in okolico 12 K. Oil 20 avgu.^ta do l(i. 9v\ U'iribra pa so j o- slali prispevke \>. n. gospoda in društvji: LJpravni.štvo ,.Mipa'; v Celovcu 1)06-03 K. upraviiištvo „Slov. Nar." 6S 66 K, Anton Korušec v Gor. Kudgoni 16 K. Amlrej Globočnik v JVlošrijah 10 K, župnik M. Ulčnik v Dolieu 4 K. Kranc Krambcrgar v Zgor Žerjaveih v Slov. goricah zl> rko 1782 K, Pndbrezijski mladeniči dehodek igre 64 K, županstvo v II BisLrici 20 K, župnik Iv. Sakser v llotedršici 5 K, ka- tehtt Al. Stroj v Ljubljani 4 K, adiunkt Dragotin Dolenc na Dunaju 1 20 K. Li- tijska mladina dobodek ve.selico 84 K, (po ,.SIov. Nar.'1); podnunice: mušKa v Trbnvljuh 53 K, izvenakademična vGra lcu 50 K. za Ljutomer in okohco 200 K — Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Sliod protl pijaiH'cvanju. — V sredo 17. t rn. se je vrsil v „Katul. Domu" v Ljubljani shod proti pijanče- vanju. Shoda se je udeležilo lepo število preč. duhovšOine in drugih kateHm jo na srcu usoda našoga naroda, kateri po ne- katerih krajih že telesnu in dusevno propada vsled nezrnernega popivanja in uživanja aikohola. Na shodu so se eule krepke in pamotne besede proti tej kugi našega časa. Sprejelo se je več msolu- cij, iz katerih je posneti resen namen zborovalcev nastopiti proti pijančevanju. Zanimivo je bilo na shodu slati^tično po- ročilo o napredujofern alkoholizmu, iz katerega poročila posnamemo to-le: L. 1881 je bilo v Avetriji 91.000 gostiln, 1. 1887 pa že 115 000 torej v 6 letih 24.000 več! Število ž?anjarij pa je naraslo v isti dobi od 16 130 na 3i.25o(l) Z žganjppitjom vr"d naraš<\) zlasd tudi pivopitjo. - Od 1. 18S1—1898 ^oje pi- vopitje v Avstriji podvoiiU). na O škcm celo potrojilo. --- Za alk dinlno piJHce se izda v Avslriji na lcto 1 500 000.000 K, v NVrnriji 2 500.000 000 mark in v Angllji 3 000,000.000 mark. Scveda v tcm niso všteti davki za hiralnico, nori-nic^, bolnice, sirotišnie^, jelni^nic1 in drug»' take zavode, ki jih polni.jo zveiine pi- janci in pijancfv otroci. li toga je raz- vidna potreba gibanja proti pijaneovanju. Razvidno je pa tudi, da v Avslnji —¦ torej ludi na Slovonskcrn, — Se ni nnj- hujšo; namreč imajo bul.j kuMivirane do- žole še nmogo voeji konsum, — dokaz, da omika sama še ni kus pijančovan.ju. Ge pa ni najhujšp, je vendar doti hudo in zjidnji 軫, da stopimu nasprr.ti toj prodirajoči in vse poplavljajoči rcki. „NiiriHino^os|)0(]<'irski Vrstiiik", glaciln s!ovf>n^kcga trgnvskoga društva „Mfrkurja", ima v svoji 6. ^Ujv. z dru1 15. sept. sledočo vsobino: 1. Ul<\snitpv dctalj- negn potovanja; 2. Krmjsko dcžoln^ fi- nance. Spi-al r. — (Dalje prih.j; 3. Ra/- glas c. kr. dož^ln« vlado za Kranjsko z dne 5. avg 1902. gf. 11882; 4 Kapital in obrocti. S:»i^al V. Kukovcc. (Oal.je prih); 5 Rnzsod^e obrtnih sodiš^; 6 Društvrne vp«ti; 7. Raznnternsti; 8. Iz- prempmb« v trgovin«kih in zadružn h rc- gistrih na Kranjskom; 9 Tržno poročil> in tržne cone; 10 Oglasi. Na^olnlk nicsta Pirnna obsojen. — „Naša Sloga" poroča: Ncdavno so v Piranu (v Ntri) priredili svecanost na korist zloglasne ,.Lpga NazionaUr1. Tem povodom so bila okraSona poslopja, pri- vatnp hi^e in trgi s cvel.jem in zastavami v barvah Ilalije t. j. rudeče-belo-zelenih. 0 tem je bila obvpščpna pnlitična oblast v Kopru ki se je takoj prpprieala o stvari in na podlagi toga obsodila piraiiskoga načplnika in de?elnoga zastopnika c. kr. notarja dr. Bnbb^. na glnbo od 60 kron; razun nj°ga so bili obsojoni na globo sledpd mci^čani piranski: Rudolf Movia in Franc Gomusso, vsaki na 40 K, L Rosso, Niko Zarotli, Silio Tamaro, Jakob Petronio, Romano Lion in Gvido Trevi^ini vaaki na 20 K, globe. — Tako je koporako glavarstvo malce prislriglo vojioo irre- dcntovskoga dr(^vosa, ki ho«1:« v I'iranu že zrasti v npbesa. Vclikaiiska (lctVavdacija pri „LiiiHlerbanki" na Ihniiijii. — ['red par driovi jo odšfl urudnik „Kiindi-rbanke'1 Edmund J c I I i n e k, ki jp bit nastavljen pri glavni blagajn», predpoludno iz urada in nicer ravno takrat ko se j« imela pričcti revizija bl.igajno. Ta odhod Jp li- nekov je takoj vzbudil suin pri prpgb-d - nikih lilaf,'ajno in r^s j(3 rovi/Jja dngnala. da ,jo manjkalo v blagajni 1.259000 kron. Jpllineka (lo.-:t:daj še niso našli, rnislijo pa, da so )b vstpolil: govori se, da jp vfs ta denar zaigral na borzi. Znesek. katcregajp dflravdiral, kakor zs'or;ij por"()c?irno, bla^üjnik ,.Länder- banke1' na Dunaju, Jellinek, ne znaša lo 1,259.000 K, inarvcč c.anl «e danes po- MPverjcna svola na skoro 5.0 00.000 k r o n. \l začctka ho rnislili, da so je Jellinok usmrtü, ali temu ni tako. Jelinek najbr/.e že živi in vesti o njnm pribajajo od raznih sfrani prav tako. kakor da bi bil kak duh ki si; klati in struši ps) svptu. 01) D inavi so n;tšli tudi njegov klobuk in '•¦uknjo; ali istodobno dobili so njfigjvi znanci p'srna od n j o. g a, ki ho prišla od raznih vctrov. S torn porpiiJHnjcm hoče namroč Ji>llin"k policijo in solno oblast voditi za nos, da jima zm<'3a vsakosled. Siocr pa pravijo da so bade od zgorej naveden''g;i priin:iMJkij«*ja p-ikrilo 300 do 100000 Kron iz donarjev kat'«re je irri''l Jellinck naložcno pri razniii industrijskib podjetjiu. Voj.-iška uprava kupi: 6800 kv. pšen;ce in 16 000 rži s kolodvr.pa v Ma- riboru. Tfhtanjo v oskr-bovtlnem zavodu Rži 4400 kv. za Gradec, 1700 K za Gelo- vee, 1400 zu H<'ljak. O^a: 13000 kvmt. za Gradec. 5000 za Maribor. 8kih izgredov svetoval Hrvatorn in Srbom, naj bi sp raje združpni spravili nad Madjapp, niesto da se ravsajo in kavsaju mod seboj, je bil zaradi tpga obsojen na *3 me-ecev jeee. Z ^ro/djeni si* ,jt» zastrupil na Dunaju sinc-pk gostilnič-arja Spannagla. Jedel j<* namreč še nezrele jagode. kojih se je še držala bakrena ga'ica, s katero so grozdje škropili zopep perono-^ppro. In olrok je zbolel za o^truplj''njem krvi. Zdravnik jo prišel, a (Ječka ni rnogd vec resiti. Cinrl jo sinček še isti večer. X.i ribji i'!iz»itnvi iui Dunaju jp bilo dou'nuno, da je bil > I 1901 pri[h» l.janih iz IVsta na Dunaj 44 000 kg. svežib rib, a druu'cga ribjoga mesa pa 40.000 kilogramnv. Vclilv poz.'ir blizu Zaifrobu. - V bližini nipsta Z tureba v Stonjevcu. kjer se iiühaja tamo^nja blaznici. ift bil vplik ogenj. Pogorelo je žp čpz 200 biš in je poginilo ve* hudi in živine. Tudi bližnji gozdi so v plamenu. I'ropadanjt' O^crske. — M idiari?) G^zavoNzky jp izdal ravn'ncib in kraiih; izse'jevanjp, brezfo^elnost uradnikov. neštfiviin»1 de- fravd"cijft na javn m času. na pravem kraju in na pravi način izrabi in izkori«ti. Seveda ne sm'%mo za- molčali. da čA tudi gnvorimo najpreje o ženi knt o-krbniei mslpnkostij, vendar tudi mo/, in gospodar ni od tega izvzet V oboe pps ni*mo možje posebno pripravni zato. paziti na v«ako malenko^t. vsa naša (-utila so obrniena le bolj na celoto in vsled tega pae lahko prezrerno tn-ir^ikako posamezmst. zlasti ako je majhna: toda to je od nas odločno naparno. Sic T je kak malenkostnež v re^nici nekai grozn^üa. prava egiptovska nndlog« za ženo, otroke in posle, in kdor vtika nos v vsak lonec in lonček, prelahno razburi kri svojim domaOim: — toda kdo ti pa veleva hoditi po teh opolzkih potih, drži se raje zlate «rednje steze Kdor se pe^a sumo z velikim in ne pazi na ma- Ipnkosti. tpmu uidejo male stvari same izpod rok, in drugi ga zanje ogoljufajo in okradejo. Marsikak gospodar se muči s pre- pajtovanjpm velikih dohodkov, Se bolj seveda velikih strosköv in si beli glavo vsled tega. To je sicep hvale vredno, — dovolj pa še ni. Veliki stroški in veliki dohodki pr'dejo sami od sebe, in jih pričakujemo, preračunamo in tvorijo pod- lago celegH gospodarskega poslopja; in če pridejo ravno ppeje ali pozneje, to ima prav za prav malo v sebi, četndi nas časih jezi, ker smo namreč racunili na kak dohodek v gotoveni času, ki ga pa ni in ne moremo razpolagati ž njirn. Veliki dohodki in veliki troški tvo- rijo okostje, ogrodje gospodarskega bitja, na katerem spočiva celi njegov ustroj; izpolnitev tega koščenega ogrodja pa s krvjo, mesoin in inastjo v prijetno za- okroženje, za trpežnost proti vnanjim vplivom in njegovo zavarovanje s kožo in dlako proti vetru in nevihti, vse to je naloga majhnih nabirkov iz malenko- stij. Gospodarske pridobitne razmere so dandanes s svojimi grami in centimetri tako zhojstrene, da smo nujno primorani racuniti tudi s temi malimi Količinami, in kdor hoče danes gospodariti iz pol- nega, ta mora imeti poleg sebe ali Skra- teljna, ki mu neprenehoma polni denarno vrečico ali pa jo jadra naravnost z raz- petimi jada nasproti avojemu gospodar- skemu polomu. Varčnost in skopost sta si v sorodo. pa niste hd-eri iste matere; kje pa pre- haja potrebna lepa varčnost v grdo la- kornnost, to je včasih težko reči: ako dva into storita, mnogokrat ni isto. Kar se pri prvern hvali kot varčnost, se lahko pri drug^m imenuje zapravljivost, pri tretjem pa se lahko zmerja kot skopost. Toliko je pa gotovo. da neumestna varč- nost ni druzega kot obžalovanja vredna zapravl|ivost. Ako pozno jeseni meseca oktobra vsled varčnosti plačam delavcem v akordu za v«ak stari stot izkopanega krompirja po 10 vinarjev. dočirn sosedje plačujejo po 15 vin.. in potem mi pozebe 1000 stotov krompirja. «em si sicer prihranil 50 kron pri delavcih. ob enem pa sem treščil skozi okno 2000 kron, ako je krompir le po 2 kroni stari cent. Ako prodam voz žita ali pitanega vola, tedaj .spada skupiček zato k gospo- darskemu okoatju; meso pa. ki je po- trebno, da veže kosti med seboj, dobim na ta način. da prodano blago po ceni proizvedem z dobrim obdelovanjem polja, s skrbnirn in cenim krmljenjem. pa tudi s tem, da,svoje pridelke uporabiväi ugodne kupčijske okolnosti. dobro spravim v denar. Ako se v mojem gospodarstvu pri- dela vsaki dan po 300 litrov mleka in ako vnovčim liter vsled prebrisancnti «voje žene ali iz kakega ^ruzega vzroka le za 1 vinar dražje nego doslej. znaäa to vsaki dan po 3 krone ali celo leto 1095 kron; in vedar je 31o samo za ma- lenkost enega samega vinarja. Ako s skrbnim obdelovaniem pri- d^lam na oralu le 50 funtov več žita, dobim na 400 oralih 200 9totov več žita in pri ceni 8 kron zna'a cena tega več pridelanega žita 1600 kron; in vendar je bila le malenkost 50 funtov. Ako vpeljem navado, da dobi pri mesečnem plačevanji kovač n. pr. plačano le ono delo. o Vaterem ima od mene pisan izkaz, preprečim s tem strogim nadzor- stvom. da moji liudje ne ravnajo z orodjem tako po hribovsko. kakor bi bilo vse orodje zastonj ali kje ukradeno : s tem se pa tudi prepreči slaba navada. ki je tu in tarn udnmačena, da dajejo delavci in drugi ljudje svoje orodje kovaču poprav- Ijat. kar mora potem go«pochr nevede plačati. Pri velikih gospodarstvih se na ti način mnogo prihrani. Ako svoj krompir prav čedno iz- berem in sortiram in vsak stot dobim 20 vin. več, znaša to pri 1000 stotih 200 kron in zaostali drobni krompir ima kot živinska pica isto vrednost, kot preje neizbran krompir. Ako v resn'ci dober, zanesljiv posel zahfpva. da mu zvišara letno plač^ za 10 kron; jaz ga pa raje odpu^tim iz ^lužbe, nego da bi v to privolil, sem slabo računal: hrana je za oba posla enaka in stane približno še enkrat toliko kol plača vgotovini: nevarnost za mojo živino je pa pri zanikernem poslu de- setkrat veöja in njegovo delo je slabše. Kakor sneženi plazovi tako naraš- čajo stroški za popravo in nadomestila mrtvega inventarja, ako le-to leži po dvoru ali po polju brez vsacega reda semtertje razmetano, kakor črepinie okrog cigmskega ognjišča; veter in dež storita pri tem svoje, nepoštemu delavcu pa kosmata vest tudi nič ne očita ako si obdrži to, kar se mu ravno pripravno zdi. Ako vseh svari natančno ne nad- zorujemo in ne zahtevamo, da se vsaki vecer vse spravi lepo v red, s tem sami kvarimo svoje delavce in posle in jih vadimo v nemarnosti. Studenček curlja in curlja v potoček in potučki šuiniju poöasi v reko, ki lahko preplove celo kmetijo. „Nar. Go«p." Ivan Bednarik priporooa svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini St. 3. šMeiailaj!! dobi se v zalogi tvrdke I. Zornik, — Gorica Gosposka ulica št. 7, prva in edina slovenska trgovina sa rnodno blago. Najbol.jše, največje in najcenejse skladiSčo vsakovrstnega pprila, srajc za hri .azee in kolesarje vsttko vtMikosti, jopic za lolovadce. krasnih kruvut v vsakom slo^u. nogavic, rokavic, životni- kov (moJ»»rcev\ solrnikov, pihulk, dož- nikov, blusi'n, spodnjih kril, divnih okras- kov za obloke. svil za obloko in bluse. rsih potrebSčin za vezenje. Priporočevaluo najbolje kupova- Iišče 2a q. šivilje in krojačc. Nhrocila ?a izilelovanjo pprila (za gospodV), in modcrcev po vswkej meri in •- zHhtovi izvršuje.jo sf točno. Pisarni^ke m ik potofeit, raznovrstni papirnati stvori po najnižjih konkurenčnih cenah: MolitvenA kn.jigc . . . od—24 v navgnr Žepni nožiči.....,. —"50 ,. M<'šni(ki za denar . . .. — 20 ,, , Tobaenieeinsmödenice ,. —'80 ,. „ Zavitki. kuvorte 100 . ,. -- 50 ,. P;;pir: pisemski 100 \ ol .. —"60 ,. ,. uratlonbellOOOpol ,. 6*— ,. .. za maslo ovijati kilo „ 140 ,. ,. .. zaeigaretp lOOsnop. ,. 220 „ Posetnice s tiskom 100 ,. 120 ,. Tiskovine za dnhovnijp in županije po ccni „Narodne tiskarne'' v Gorici. — P. s. Za povoljno postrežbo treba v naročiln navesti približno cer.o. ltd. itd. V Gorici G. LIKAR, sredi Semcniske ulice proti Placuti 10. ' Krojaška mojstra \ Čufer & Bajt v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 v liiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, \ izdolujpta I vsakcvrstne obleke za možke po mcri, bodisi fine ali pa I priproste. | Priporočala se svojim rojakom v Gorici in na doželi, posebno p;t I č. i]uhnvi(-ini in uoencem srednjih in Ijndskih Aol za obilna naročila. ^ato».. .^i^hM.. ^^^^ .^a^k. Mm. ^^m^. ^^mm^ -^a^^. ^^m^. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (iORltA Via Giardino 8 priporoča in črna wina «z vipavskih, furlanskih, DrisKin, aai- matinskih i<« isterskih v i nogradov. liuslavlja na dorn m razpošilja po žolcz- .lici na vsp kraje avstro-egorske monarhije v sodiri od 56 litrov naproj. Na zahtevo požilja tudi uzorcc. Cene zmerne. Postrežba po&tena. Podpisani priporoča slavnemu o\>- činstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, raz- lične moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače na prinrK^r: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domaei tropinovec, fini rutn, različna vina, jjoršice (Sons.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalicc, — V zalo^i se dobe tudi te- stenine tvrdko Žnideraič & Valenčič v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnirn spoštovanjem Josip Kutin, trpovec v Srniciiiftki ulioi h. ^tv. 1. ('v iHslni hi5i \ Velika zaloga ^^ IK gotovih oblek vsako vrsto in vsaike nioro. !!! Brez konkurence!!! ANTON KRUŠIČ, trgovec in krojaški mojster ty*yQ f5N* v Gorici, Vrtna ulica št. 26. %y Xnlentincic m \ # J'0SI'P i)«-iv«, ki O inojstor jevod 110 SV (¦/.(' *&, i.ripoioia Pekarija senahaja ^J^ w v GOEICI, ¦ ^ v Raštelju hiš. št. 29. Cq Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni hiši) priporoča častiti duhovscini in slavnornu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Gcjlon. Porio rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1. 2, H 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrsle, namreč po V» kila in od I funta. Testenine iz tvornice Žnideršic & Valenčic v II. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti se ruzporiilja v zabuj^kih najmanje po 5 Kg. na vse kraje. Franc Melink, zidarski mojster v Višnjeviku št, 67, | prevzemu visa xidar^ka doia po iiuj- nižji c(Mii. \iiročon:i dc»l;i so lično ! i/vršujcjo. RnJJr)|#iT Spominjajtc so o vsaki I lUjUIVI. 1M.Miki Mšolski»pi domaM Loterijsko številke. "20. so|)tiiiiihr;i. Ti'st......CO 4 53 8 43 Line...... 2 22 74 3 9 I Peter Drašček, trgovec jedilnega blaga v Gorici, Stolna ulica St. 2. IViporoča s<» p. n. obciu- stvu v Gorici in z dezele. Prodnja kaviuo priincso. sladkor. milo. slanino. riz. maslo surovo in kuliano. oljV. liioko iz iMajdicevili üiliüov in vse jestviue. Zaloga žvi^plenk sv. Cirila in JYtetoda. Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojov v Gorici I Stolna ulica St. 2. iTodajci slrojo ludi na teden- ske ali nicsečuc ohroke. Stroji so j iz pi'vih tovurn tcr najboljše, kakovosti Priporoču se slav. občinstvu. Prosiva zalitevati listkc! J3ajYecja trgovma z zclezjciu Konjedic & Zajec Gorica, pred nadskofijo his. stev. II. I Za čas stavbe pripnrnča vse stavbne potrebščine, kakor: cement | stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stra- | nišča it; ,. >; ¦.-.. y, * >: * diplome trgovske račune cenike ¦ x. * ;<. x vabila na karton v. * >; in na papir sprejemnice * * >; :f. * za dru&tva pisma in zavitke s flrmo * * * * * .-,. * * * * etikete za vsakoröno * * * * * * * porabo plakate* * * * » v raznih barvah * + * in velikosti i, t. d. „JYaFodna Jisfcarna" I ® © ® s v Gorici, ulica Vetturini St. 9 % ® $ ® I je preskrbljena z povsem novimi črkami, j okraski in finim papir j em, ter more pre- vzeti vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela z zagotovilom točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki po tako nizkih cenah, da se ne boji nikake koiikurence © © © © V zalogi ima vse tiskovine za duhovnije, županstva in druge urade na močnem papipju, ter na prodaj ima knjige: Ilijado, Tri igre, za slovensko mladino in Zgodovino ******** tolminske sole ******** TISKA: ^m& Ö.GORICO' ki izhaja dvakrat na teilen v dveh Izdajah, ter stane na leto 8 K, pol leta 4 K četrt leta 2 K iJ^~ TISKA: ki izhaja vsak četrtek ter stane na leto 4 K, pol leta 2 K, za manj premožne <;elo leto 3 K TISKA: -*|2 * * * * pobotnice računske sklepe v lične tiskovine za industryo x x. x. * x * trgovino in obrt ***** * * + * posetnice razne velikoati * * „, * + iu oblike z zavitki * * * * t * * * zaročnice in poročniee % * * * v elegantnih škatljah ***** ter osmrtnice v * raznih oblikah i. t. d. St. 76. V (jorici, v torek dne 23. septembra 1902. JjOtnik IV. l/.haja vs;i.l; toi'ck in soboto v leiluu ob II. nri |iri'i||i(i|i|n,' /.a mcslo er o\j 'A. i>ri |>jcm;iii :ili v (Jorici nil doin pošiijan reloletno H K.. pollellio 4- K. in ci'lrllelno 2 K. I'rodaja sc v (iorici v tr*h;ik:«»-ii;ih Scli war/, v Swlskili ulicali i" •• (;l' Icrsit/. v Nunskili ulicah po H vin. (Vector no izriunje.) \ I'recinisUtcJTi upravnlstvo «e "nahajata v i\ar"oJni titkarni», lilica Wtttiritii li. it. 9. Dopise je nasloviti na uredniStro, o(.'las<- in naročiiino pa iia upravnUtvo «Gorice». Oplasi se računijo po pctit- vrstali in i>icer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako sc večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj i»i odgovorni uiednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" lodgov. J. MaruSič). Nemški strah pred vojno. Mj NfiHHji so bojimo le Boga in (InizegH nikogur n:i svelu !'' Tako jo do- jal knez Bismarck o neki priliki zbranim vseneniškim romarjom, ki so git priSli po- eastit v njegovo z'lvolje v Friedrichsrnh. In res, tisto roz!janje s subljarni in ostropami, tisto hrupno prirejanje vse- ncin^kih vei-elie in slavnost', na kat»rih se povdarja neprestano moč nemstva na zemlji, in naposled imenitni govori ncrn- škrga ce^arja na vseh koncih in krajili male nemške domovine, -— vse to l>i res lahko vzbujalo sum, da se Nemci uiko- gar ne hoje. No, v resnici pa je stvar drugačna. V resnici se Vsenemci zares ne boje Boga, kar dokazuje prusožidov- ska gonja proti kršeanstvu, a prav resno se boje" — človeka z mečem in pu^ko, t. j. Nemci se bridko boje vojne. In zato imajo polnn razlogov. Prvi razlog jp ta, ker nemško vo- jastvo od danes ni več ono hrabro vo- jaštvo, kakor je bilo izza vojne pri Wa- terloo in nili ne toliko več hrabro kakor za rasa 1'rancozko-nemške vojne. 0 tern priča skoro vsak pokret nemskega vo- jaštva in ne v zadnji vrsti nastop nern- ških vojnih čet na Kitajskem. Pač so se nemški vojaki bahato vračali s Kitaj- skega in z velikim šundrom vozili skozi Avstrijo, vse to pa je bil le vsonemski politični humbug, kajti nemški vojaki se na Kitajskem niso izkazali z nobenim dokazom jnnaštva in z nobenim vojnirn činoin, ki bi jih opravičil za hrupno vra- čanje v domovino, a to še preko Av- strije, katere vojaStvo se je ondi vse dru- gače obneslo kakor pa prusko. Pač paje znano iz listov, da so nemški vojuki na Kitajskem izkazovali svojn junaštvo v plenjenju kitajskoga cesarskega dvora in pa v pobijanju starčkov, žensk in otrok. Pa ne sumo ekspfMlicija na Kitajsko je izkazala nesposobnost pruskega vo- jaštva, marveč izkazuje jo že skoro vsaki pruski vojaski manever. Tako porocajo izvenpruski Jisti, da so doživeli letošnji cesarski manevri v NiMnciji p'avi in pravcati fiasko. Listi namreč poročajo da so nernški vojaki kazali na teb vajah giadko, skoro — salonako izurjenost, ali ! o pravi vojni t a k t i k i, o zares voj- ni^kem nastopu pa ni bilo ne duha ne sluba. Posebno žalostno da sejeobnesla i knnjenica, kateri je poveljeval sam cesar. Vojaki so bili v kratkem času tako utru- ; joni. da bi jih bila tretjina popad.ila, da bi se bile vaje izvrševale po clotnem načrlu. Sodba oteh ,.cesarskih manevriti" je vsestran^ko slaba. Seveda nem.ški üsti v rajhu ne smojo govoriti resnice, ker jirn je prepovedano, zato pa tern bolj kriče francozki in ruski lisli. j Potemtakem torej že iz tega razloga ni nobeno čudo, ako se Nemcija boji vojne in so trese pred vs<»ko zvozo, ki jo sklepajo dr^ave, ki stoje izven tro- zveze in da zsčnejo silen hrup, ak^» v Franciji ali v Rusiii le spregovori kak general. Ko sta pretekle dni francozki vojni minister A n d r 6 e in minister mor- nar'ce Pelletan ompnjala dogodkov v prcteklosti in pri tern namignila na ne- moralno zmago nemške armade 1. 1870, a izrazila nado, da prido dan obračuna — bilo je v nernškem brlogu vse po konci. Gostobesednih groženj in klicanja na odgovornost ni bilo ne konca ne kraja. Pri tern pa je strašila nemške pisce misel na Rusijo in zagotavljali so Francoze, da ruski „car ne bode žrtoval kosti nijednega kozaka", da pomore Fran- ciji v novem boju z N°mčijo, boja, proti kateremu bi bila vojna 1. 1870 „prava otročja igrača". Ta nemški krik pa le hoce zakriti strah Nemfije prfd vojno. Nemčija po svojih zmagiih 1. 1866 in 1870, na kate- rih pa ni zmapalo junaštvo nomških ČPt, marveč obojpkrat lepruska zvijača in izdajstvo naa prot n i kovi h voj- sk o vo d i j, nima nobenega veselja vpč do vojne četudi vsenem^ka izzivanja tu in tarn kažejo, kakor da bi N^mri komaj čakali nove vojne. Nomčija je prepričana, da bi danes njene armade v kat^ri si bodi vojni sramo'no podlople. Zaradi tpga in ker se čuti v F.vropi jako osarnljono, vkljnb „trozvezi1', zapnčela je nemška diplomacija drugo politiko. Kmalu po vojni v Franciji so se /.ačeli (1 187ö) nemiri na Baikanu. liis- ruark je glasno zatrjeval, da se Nemčija ni najmanje ne zanima za Balkan, kateri da ni vreden ..kosti zadnjpga porneran- skega grenadirja". Zaradi tega je äla po- litika NeKičije v prvo za tern, da zbudi zaniinanje A vst r o-Oger sk e za Vztok. To pa zaradi tega, da bi odvrnila Av- strijo od misli rnasOevanja zaradi vojnih izgub 1. 1866 tancija z v«o silo vrpla na koionije. Po tej poti je Nemčija dosegla s?oi smöter in ni- daljevala je lahko svojo — nekrvavo vojno v Evropi in tudi izven Evrope. Ne- krvavo vojnn. pravimo Kajti po svojih vojnih pridobitvah na Labi in ob Reni je zapofela politiko gpmnanizovanja v Avstro-Os^r^ki tor gospodarske?a O3lab- ljenja avstro-ocerskih nenem^kih na- rodnosti. a v Franciji z raznimi aferami ä la Dreyfu0. letu svoje dobe. Pokojrrk je bil L/ubljančan. kjer je dovršil tudi srednje šole. Po d> končanib. visjili studi.juh je služboval kot ppofesop v Xovemmestu, a je prižel poz- nejo na gimn. v Ljubljano. Tu so je po- evetil.pnleg svojpgü poklica pisatoljevanju in jn spisal mnogo zanimih razprav o zgodovini inesta Ljubljane in drugih, ka- tfpe so ppinai^ali razni slovenski pe,rio- dični listi. Dianiantna maSa. — V sredo praznuje vpokojetii katehot tuk. viš;<^ renlke pppC*. r. Anton S ess ich 00 let- nico svojpga mašništva Za ,,Šolski Donr* je plačal pred- sednižlvu : Fran Kokolp. c. kr. vižji dav- karski nadzopnik v p.. v znak hvaležno- sti, da inu je hči vsprejela v obrtno šolo, .")') K. Upravništvo ,.Gorico% je preiolo : X. N. 25. vinarjpv. Hvala! „^olski Dinn". — Letos se jp vpisalo v ,,^ol?kem Dumu'' nad 600 uč>n- eev in nči^nk. Samo na Ijudski šoli ,,Šol- skpga Donia1' vpisanih je dosed»j 5 1 9. ..Šolski Donr' je moral letos ustanoviti zaradi vplikpga števila učenc<*v in uö'-nk dva rflzreda več nego jih je imel hni. Zara'li tega nastali so, kakor je nnravno, t di stroški večji. Vsem slovenskim ro- doljubom, kateri v resmei ljubijo svoj nili rod, pripopočamo, da se povscd in pri vsaki priliki spominjajo tega krasnpga narndnega zavuda, — zavoda, v katerem j edinem je zajamč^na pri- hodnjost Slovencev v Gorici. Povdarjarno pri tpj priliki še jedenkrat, da je zlnhno iztrte izvita tpditev „Soče", . Za predsednika je bil izbrun baron Evgcn Ritter, za podpredsednika pa Ludvik M i g h e 11 i. Yipavska železnica. — Preskušnjn mostov na Vrip. železnici, ki se je izvršila v četrtek, se je sponesla prav dobro. Prevozile so mostove tri lokumotivenaj- tPžje vrste, a mostovi se niso prav nič udali. Güvore sedaj z gotovosljo da se želoznica otvori dne 1. oktobra. Vozili bodo za sodaj po železnici štirje vlaki in sicer dva iz Goriee v AjdovSčino in dva iz Ajdovščine v Gor co. — Odliajali bodo iz Goriee in sicer ob 8'5O in. predpoludnc in ob 7 15 zvpčop, dobajali pa bodo v Gorico ob 0 45 zjutraj in ob 6 20 zvečer. Iz Adovščine bodo odhajali obJJ515 zjutraj in ob 4-iO popoludne, dohfijali pa ob 10 30 dopoludne in ub S 50 zvečer. Vožnja bodo stala od Go- rice do AjdovScino kakor so govori, 52 novcev ali 1 0-t K. Cena vožnjo jo ixpa- čunioiia p.> istom taril'u kukor na progi Tržič-dervinjan. „Corriorc" in jetinii ljiul.jo. — Pa pa ni populnoma bosa ! Sanio sala- niensko tožko izvedljiva je. „Corriorc- pravi namrei:, da dolutja v Gorico za- rudi ntilpga podnobja mnogo jeliOnih ptiijcev Ti pa da plujejo prosto po jav- nih lokalih, po cestab in po mostnom vrtu. Po ,tCorriero''-jovorn ninenju moral bi imeti vsak tak revež vedno seboj Dettweilerjevo steklenico. t. j. nokak stekleni pljuvalnik. Popobno, moni „llor- riere'", dn bi jetieni ljndje ne smeli plu- vati po tleh v mostnem vrtu, kjer se to- liko in toliko otrok vsak dan igra s pe- skom, s katerem so po^uta pota in stoze v rn^stnom vrtu in so ti otroci torej v vodni novarno.st', da no nalezejo bacilov j<'tike. Kakor reöeno, tu ni bosa, ali kdo naj nadzorujo to jeticno Ijudi da bod > pluvali v — Dettweibrjevo ilaslco in ne na tla? Potem bi moral vsak jeličen člo- vok imeti poleg sobe tudi jednoga po- licaja! D\a batflljoiia vojakov tukajšnega pešpolka št^v. 47, ki sta šla pred nekaj dnevi v Trst, ko so tam pretili zopet nemiri, vrnilasta.se v Gopico včeraj po- polndne ob 4 40 Na kolodvoru pričako- vala jih je vojaška godba in več ljudstva. Plinova razsvotljava na južnem kolodvoni. — Dosedaj je bila plinova razsvetljava vpeljana samo v notranjih ppostorih in na peronu južnpga kolodvora, eedaj bodo razsvetlili s plinom pa tndi prnstor med prvim in drugim tirom na kolodi'oru in sicep napravili bodo Išest svetilk I/prcd sodisea. — Pred sodiščem sla stala dne 16 t. in France Hvala in Edvard Ci us far in. Tožena sta bila da sta hotela vtihntap'ti ter prodati v mostu neko tele, ki i^ začelo gniti. Ob- sojpnasta bila in sicer prvi na 10 dni in drugi na 8 dni zapor«. Ogenj. — Včeraj popoludne okolo pete ure začelo je goreti na tržažki cesti žtev. 8. Tain ima namreč g. Bolaffio, ki je prevzel vožnjo blaga za aid^vsko predilnico, spravljene zavoje bombaža in sicer pod neko lopo. LJžgalo se je 14 teh zabojev. Ker se je bilo bati, da se ne užrtejo še drugi zaboji, katerih je bilo v-;o polno tam. odvedli so hitro tleče zabojo na vozch v Sočo. Kakor pravijo, je voda valila jeden zaboj celo do pud Št. Andreža. Hoparski napad. — Ko se je pred par večeri vračal posestnik Andrej Mar- kič iz Bovca domov proti Dvoru, pribli- žal se mu je nek clovek visoke rasti, tamne brade in jednakih brk, ga»h kratu napadel, vrgel na tla in mu iztrgal sre- brno uro z verižico. Napadalec zbežal je potem po cesti proti Gorici. Oropani Markič je naznanil atvar oroinikom, ki zasledujejo lopova. üloi ki pxi7.t\ V nodeljo zvocor se jo spr| na Gradn 24-letni mizar Loop. Bertolini z nokiin tovarišem K. S. Kmalu pridela k njima dva druga lovapiža in st-) jn bolola pniniriti. Ali to ni älo. Ber- tolini potogne nož tor rani prvega nad oc'osoin. btata G. pa jo u^riznil v levo roko. Pred tremi loti je Bertolini pre- uri/.ol nos nokemu Oovljarju. Strajk v iUirnii. — Včeraj so za- čoli v Mirnu štrajkaii strojars-ki delavci, kakih SO na Stevilu. Oni zahtevajo od Kos|»odjirjev. da jim zvisajo placo za 30%. (•Jospodapji «o branijo. Govorö da jo bil vroraj v Mirnu noki Linlrirt, zmni so- trudnik „Slov Naroda". prejšnji leden pa jo imel t;ifii shud znani Kopač. Lop apredck, - Iz Brd nam pi- šojo: '/. iJunaja v Gradno v jodn em d novu dusla jo raz^lednica č. g L. K. župnika biüanskoga kor je točon poštni s o I Marinič ki donaša pisma s o. kr. pošto Kojsko v Brdih. To jo lop napre- dek — hvala c. gosp. Vodrijanskemu in drugim pospošitelj^rn! Samomor. V soboti zjutraj so nasli v nekem Ijubljnnskem botelu v pod- strešni sobi ustre'jonoga uoiteljskega pri- pravnika Avg Bajca. 19-letnega sina nadnčiMja v Renčah V petek opoludne je ppišel v hotel, si najel tam sobo ter se zaklenil vanjo. Od tega časa ga ni nikdo več videl v hotelu. Ker ga tudi v soboto zjutraj ni bilo iz sobe, so začeli trkati na vrata. a kor se ni nikdo ogla- *il, so siloma odprli. Našli so Bsjca na tleh ležečega v krvi in poleg njega re- volver, s katerim se je vstrehl v desno sence. Po izreku zdravnika so je moral samnmnr izvrSiti že v petok. Na nočni omarici so dobili listok, na katerem svoje starve prosi oproš('enja. Truplo so pre- pe'jali v mrtvašnico k sv. Krištofu. — Uzrok samomoru je bil, ker je ranjki pri ponavljalnem izpitu zopet padol h nem- ščine, dočim se mu je ista usoda pripe- tila žo preteklo lelo, ko je delal sku^njo v prvoni razredu učiteljišca. To si je mladenič tako ksrcu vzel, da so je usmrtil. Ljudski tabor v Ljubljanf pre- povedan. — Kakur znano, nam^ra'-ala je prirediti katol. narodna stranka na Kranjskom dn,e 12. okt. t. 1. v Ljubljani veliki ljudski sh^d na prostem. Ta shod pa ni bil „narodno-napredni" stranki kranjski nič lcaj po volji in zato je v svojih listih žugala s protidomonstracijami for celo s škandali. To žuganje pa je jako prav prišlo deželnemu predsedniku kranjskemu. baronu Heinu, da je name- ravani veliki shod prepovedal ter ute- meljevnl svojo propoved s tem, češ, da se je bati — nemirov. Druga slovoMska umetiiiška rnzstava. — V soboto opoludne so o- tvorili v Ljubljani v „Narodnern Domu" drugo umetniško razstavo na zelo sve- čanosten na^in. Pristop je bil dovoljen zaradi pomanjkanja proslora sicer samo povabljenim dostojanstvo likom in članorn umelniških drustev, vendar je bila ude- ležba mnoeostftvüno zastopana 0 tej raz- stavi se poroča, da je jako uku-na in da v nekem oziru cc!o prekosi prvo raz- stavo. Umotvorov je bilo sprejetih pri- slimi!u kakor da se mi roga, govori. A jaz ga začnem poljubovati, pa je zopet vesel. VII. Jaz se radujem, poslušajoča to njeno čebljanje Nisem niti slutila, da bi se vsa ta sreča mogla v veliko zlo izpremeniti. Parasja ne p?ihaja nič več tako pogosto k meni, ali jaz mislim: „To je zato, ker je srečna in zadovoljna1'. Pravijo: Ko je dedu dobro, ceio na Boga pozabi. Nekdaj se dvignem in grem neke nedelje k njima. Hiša je zaprta. Jaz grem na vrt. pa vidim : obadva sedita skupaj, ali nista vesela; sedita nemo. — A njiju vrt se je zelenil na gori do same vode. Izpod vrta teče reka ši- roko kraj obali. Na oni strani mlatijo žito ; čuješ, kc mlin ropoče, ter čuješ in vidiš : šume ter se vijejo vrbe nad vodo, a vse boža blagi vetrič. Onadva sedita pod hruäko. On gleda nekam daleč, a ona poleg njega. Pristo- pim k Djima: oba se prestrašita. „Bože pomozi! Bili zdravi !u „Prosimo, izvolite !u Pozdravita me, govorita; j f)m se zdi, da ni lako, kakor je bilo , >. • ,*. Vse- dem se kraj njili, pa ju sprein ; v hišo. „Spremi me, Parasja!" ji rečem: Ona ore. da me «nremi. „Parasja", začnem, „zakaj sta vidva danes taka? Kaj vama je?*' A ona: „Ničesar, tetica, tako mi Boga, ničesar". In ni mi ničesar povedala in t»ko sva se ločili. Idem jaz in vedno mislim: „Zakaj je ona tako nepokojna? Kaj se jima je vendar pripetilo? A morda sta se", mis- lim si, „nekoliko razprla? Pa se bodeta le poravnala, goloba moja !" VIII. A jaz jo čakam in čakam, a nje ni. Cetudi imam veliko dela, grem vendar za trenutek pogledat k njima. „Zakaj nič ne prides? Zakaj me nič ne obiščeš?" „Pridem kmalu, tetica, pridem". A vendar ne pride, a jaz vidim, da propada in propada moja Parasja. Grem zopet k nji. A zima je že čvrsto pritiskala. Pridem: ona sedi na klopici pri peči in glavo je pobesila in roke izpustila. Je li /iva, ni li živa?. . . „Oh, stria je moja Parasja huda nesrefa!" pomislim. „Parasja!" pravim. Ona se vzdrami in vstane, bleda in izmučena. „Povej mi, dete moje, povej mi avoio neHreöo". Ona molči in gleda v plamen. A jaz jo prosim, prosirn jo in plakarn. Ona gleda dalje v plamen. In dolgo sem jo prosila, a ona je gledala ; pa naposled obrnivža glavo k meni : ,.Moj mož me ne ljubi !;t reče. „Kako da te ne ljubi, Parasja ? Bog s teboj!" ,.Ne ljubi!" roče, in reče to tako iz du3e. da sem mahoma verjela. „Preje me je ljubil, a sedaj me več ne ljubi !•' „Np, ne psuje, no bije; samo ne ljubi me ne : ne pogleda mo, ne nasmehne se mi"'. .,A. kaj je tu z vama?' vprašam. ,.Jaz sama ne venr1, pravi. „Všeč som mu bila, ljubila sem ga, ali je že taka moja usoda". „Morda je zaradi česa jezen na-te?:' ,,Radi česa? Mar ga ne ubogarn! Bilo je poletu; sedela sva na vrtu, a on mi pravi: „Poglej kako je voda čista! Kako šumi po strugi, euj!" . . . Jaz iz- prva nisem niti poslušala niti pogledala. „Raje te pobožam !•' mu pravim. „Zakaj naj glcdarn tja?" . . . Vidim, kako on na- mräi obrvi, pa sem potem gledala tja ter poslušaln, kftkor da šc tega nisem nikoli ' videla, samo da tnu storim po volji. Ne- davnn ie tftmWni tinripl ^n! f ic.Ar.lr/-» in vdova je piodajala svoje siromaštvo, a jaz ga zaprosim : ,,K.upi, po ceni bodes dobil od nje". A on moni: „Ti bi rada z blagom sirot obogatela-, Parasja !•'... A jaz mu pravim, da bodo vsejedno ku- pili dntgi ljudje ... Ali naj ! . . . Vidim, de mu je to celo bv.ko poslušati, pa umolknem . . . Ne, tetica, vedno sem ga ubogala, pa imam vendar tako usodo". IX. On uprav vnide v hiso. Snarne če- pico in naju pozdravi, a izmučen in mrk. ,.Z"b^ mo !*' reče. Kiko poskoči Parasja!.-. Piha v ogenj in knžuh mu sleče in leta kakor grlica okrog njega. A on . . . tako krasen, nisem ga še videla takega, se mi zdi. Mel ter grel si je roke nad rdečim plamenom. A ko Pa- rasja obrne nanj pogled, izmučen in tu- žen, obrne od nje proč oči . . . llotela sem jima nekaj svetovati, povedati, ali nisem ničesar rekla, temuö sem odšla domov. In kadarkoli hočem iti k njima, kadar se tega spomnim . . . ne grem. Ko se spomnim, kako je stal tako zlovoljen in miren, majčica ! . . . Ne, ne grem ! Več ji ni pomoči. l,|jžno 150. Tudi ta razstava pričn o na- predujoči >lovenski vpodabljajoci umet- nost in bcde mnogo pripomogla v to, da sc naši inladi tnlenli bolje o/.ive, a da ge tudi širši svet jhiiio '»cilj« zammnti za slovensko umotnost. Druzbi sv. Cirila in Mdodn *o od 1. do 18 avgu>ta poslali prispevke p. n. gospoda in društva: Ujjravnistvo „Slov. Narodu" 159 K, uredništvo „Slo- vpnca" 39 K, župnik Iv. Suksor v Hote- deršici 10 K, poslanec dr. !«'•¦ Žitnik ob vpI. skupščini 10 K. abilurjenli v Kr»nju dohodok vesolico 92 K (po „Siov. Nar."), rajhenburiki barambnša zbirko 0 K, sod. tttj. soproga Cooil Kava Nazionale". Tern povodom so bila okra^rna poslos'i, pri- vatn^ hiše in tr'/i s cvetjem in zaslavami v barvah Italije t j rudeče belo zelemh. 0 tem je bila obv^i^č^na polititfna oblast v K^pru ki se , e taknj prepric-ala o slvari in na podlagi tcga obnodila piranskcga nafelnika in ce^elnega zast^pnika c. kr. notarja dr. Bubbn na globo od 60 kron; razun nj^ga so bili obsojeni na globo sledpfi mo^r-ari piranski: Rudolf Movia in Franc Ornusso, vsaki na 4() K, L. Rosso, Niko Zarotti, Silio Tamaro, Jakob Petronio, Romano Lion in Gvido Trevi ini glavarstvo malce pristriglo vejice irre- ', dentovskoga drevesa, ki hoče v Piranu žo 7.rusti v nebesa. | Na italijaiiskcin rcalncin ^iin- nazijii v I'a/Jnu je bilo vpisanih letos | v 1. razred pri vhi" gonji h; 18 ucencov. j To dni so jc odprlo novo poslopje, katero i I«; sozidal upravni svet te davene občme na zapravljivi način in na veliko äkodo , hrvat.skih duvkoplačevalcev. Laški hati | pnnašajo o tern dogodku cp,le bomba- • sticno članke kakor da bi bilo Bog ve : kako potreba te šol«, dočim kaže stev. ! IS to je šlevilo dijakov, ki so je vptsalo i v I razred, kako nejjotrebna da je ta sola in kako brezvest.no da znajo Ualijani go-podariti z novel hrvHškib dav- , koplacevalcev. Danes stoji žo gotovo, da. v teku malo let bodo morali Italijani to solo zaproti, no in kaj potem s poslopjem? ! Mog iče pa da bo to po.slopje prav prišlo i za — hrvat-iko izobražovali.šče. j Yclikitnslui cleiVavdacija pri ,,Länd(irl)aiiki4' na Dunaju. — Zue- sek, katoroga j« del'ravdiral, kakor smo | zadnjič poručali, blagbjnik ,.Läiider- ! banko" na Dunaju, Jeihnek, ne znaša I« i 1,259 000 K, marvec ceni se danea po- j neverjena Hvota na skoro 5,000.0 00 j kron. Iz začetka so mislili, da se je Jellinok usmrtil, ali ternu ni tako. Jelinek najbrže še živi in vesti o njem pnhujajo od raznih strain prav tako, kakor da bi bil kalt duh ki se klati in strasi po sveta. Ob I)onavi so nasli tudi njegov kiobuk in buknjo; ali istodobno dobili so njegovi znanci p:sina od njega, ki so prišla od raznih vetrov. S tern porenjanjern hoče namree Jcllin- k pohcijo in sodno oblast voditi za nos, da jima zmeša vsako sled. Siccr pa pravijo da se bode od zgorej navedont'ga primanjkljeja pokrilo 300 do 400000 Kron iz denarjev katere je imei Jellinek nuložene pri raznih indastrijskih podjetjih. Vojaška uprava kupi: 6800 kv. pšenice in 16 000 rži s kolodvora v Ma- riboru. Tehtanje v oskrbovalnem zavodu Rži 4400 kv. za Gradec, 1700 K za Gelo- vec, 1400 za Boljak. Ovsa: 13000 kvint. za Gradoc, 5000 za Maribor, 8u00 za Beljak, 410o za Colovec, 4500 za Lju- bljano, 1600 za Trst, 3700 za Gonco, 1700 za Pulj. Ponudbe vsprejema do dne 2. okt. ob 9. uri 30 min. intedenca 3. voja v Gradcu. Zagrebs ki izgretli. — Pisatelj Ste- fan H r a d i č, ki je za časa zagrebskih izgredov sveloval Hrvatom in Srbom, naj bi se raje združeni spravili nad Madjaro, rnesto da so ravsajo in kavsajo med | seboj, je bil zaradi tega obsojen na 6 mesecev jeoe. I Z grozdjem se je zastrupil na j Dunaju sinček gostiiničarja Spannagla. ! Jedel je namreč še nezrele jagode, kojih se je še držala bakrena gaüca, s katero so grozdje skropili zoper perono-ipero. In olrok je zbolel za ostrupljcnjem krvi. Zdravnik je prišel, a deoka ni mogel več rešiti. Umrl je sinček še isti večer. Volik pozitr blizu Zagrebu. — V bližini niesta Zagreba v Stenjevcu, kjer se nahaja tamorinja blaznica, jo bil velik ogenj. Pogorelo je že čez 200 hiš in je poginilo več ljudi in živine. Tudi bližnji gozdi so v plamenu. Propadanje Ogerske. — Madjar(?) Gszavol>zky je iidal ravnukar bro.4u.ro z naslovoin „Kralj in njegovi sve- tovalci , v kateri opisuje žalosten po- Jožaj Ogerske. Pravi da je Oger-ka blizu propada. Nagodba z Avstrijo, osvaj^.nje teritoriia po nevarnih narodnih agita- torjih, strasno poraSčanje vojniških stroš- kov, lahkomiselnost ljud^tva ter Irnoba na vseh k«mcih in krajih; izsejevanje, brozi'Oselnt'St uradnikov, nešteviln-* do- fravdicijp. na javn^rn inn'tju, propadanjo erdelskoga madjarstva, prehajanje mad- jarske posesti v tujo roko itd — vse lo je dovodio MadjMi-sko do propada. od ! katerega jo te/ko kdo resi. — In vendar govco, di j»' Madjarska ob'jublj(»na de ž«'laV — Morda pa samo za žide ? SpoNtuliiik pokojnega eesarja Maksiunli)anu. — V oj;otsk»'m most»'cu Siikali a/v! se jo vršila prolokh tfden zna- , mt'iiita svočano-t Tainošn|i župnik A\- gust Web.ir jo pra/.noval svoj osenxlosi'li roj^tni dan. Te slavnosti se je udele/.ila cela župni.ja. Ta župnik, ki je š»k jako kreppk in pri zdraviu, je bil I. 1861- v M'ksiki kaplan blagopukojnoga c*»sar|a Maksimilijana, kal-roga io pred nesrj'cno ; smrtjo spovedal in iim podelil zadnjo popotnico. Obiskovanje inedicinskih fa- kultot v Avstriji. — V zndnjem po- lotnt'in seme tudi govorimo najpreje o ženi kot oskrbnici malenkostij, vendar tudi mož in gospodar ni od tega izvzet. V ob^o re* nnmo m^žie posphnr» pripravni zato, paziti na vsako malonkost. vsa naša rutila so obrnjena le bolj na celoto in vsled tega pač lahko prezremo muHkako posameznost, zlasti ako je majVinn: toda to je od nas odločno napačno. Sic T je kak malenknstnež v re^nici nekai grozn°ea. prava pgiptovska nadlogi za žono, stroke in poslp, in kdor vtika nos v vsak lon^c in loncelc, prelahno razburi kri svnjim domacMm: — toda kdo ti pa velova h'">diti po teh opolzkih potih, drži sp raje zlate srpdnje stoze Kdor so peca SHnio z velilcim in ne pazi na ma- lenkosti, tpmu uidejo male stvari same izfvui rok. in drugi ga zanje ogoljufajo in okradejo. Marsikak jospodar sp muči s pre- rajtovanjom velikih dohodkov. še bo'j si'voda volikih stroskov in si bpli glavo vi gospodarskegn po^lopja; in čo pridoio ravno preje ali pozneje, to ima prav za prav malo v sebi, četudi nas časih jezi, ker smo namroö računili im kak dohodok v gotovem času, ki ga pa ni in no mororno razpolagati ž njim. Veliki dohodki 'n veliki troški tvo- rijo okostje, ogrodje gospodarskega bitja, na katerem spočiva celi njegov ustroj; izpolnitev tega koščenega ogrodja pa s krvjo, nipsom in mastjo v prijetno za- okrožonje, za trppžnost proti vnanjim vplivom in njegovo zavarovanje s kožo in diako proti vetru in nevihti, vse to atij. Gospodarske pridobitne razmore so dandanes s svojimi grami in oentirnotri tako zhojstrene, da «mo nujno primorani racuniti tudi s temi malimi količinami, in kdor hoče danes gospodariti iz pol- noga, ta rnora imeti poieg aebe ali Skra- teljna, ki mu neprenehoma polni denarno vročico ali pa jo jadra naravnost i raz- petimi jad'i nasproti svojemu gospodar- skemu polomu. Varčnost in skopost sta si v sorodu, pa niste hd-eri iste matere; kje pa pre- hft|a potrebna lepa varčnost v grdo la- komnost. to je včasih težko reči: ako dva into storita. rnnogokrat ni isto. Kar se pri prvem hvali kot varčnost, se lahko pri drug^m imennje zapravljivost, pri trotjem pa se lahko zmerja kot skopost. Toliko je pa gotovo. da neumentna varö- nost ni druzpga kot obžalovanja vredna zapravljivost. Ako pozno jeaeni meseca oktobra vsled varčnosti plačam delavcem v akordu za vsak stari stot izkopanega krompirja po 10 vinarjev. dočim sosedje plačujpjo po 15 vin.. in potem mi pozebe 1000 stotov krompirja, sem si sicer prihranil 50 kron pri delavcih, ob enem pa sem treščil skozi okno 2000 kron, ako je krompir le po 2 kroni stari cent. Ako prodam voz žita ali pitanega vola, tedaj spada skupiček zato k gospo- darskemu okostju; meso pa, ki je po- trebno, da veže kosti med seboj, dobim na ta način, da prodano blago po ceni proizvedem. z dobrim obdelovanjem polja, 8 skrbnim in cenim krmljenjem. pa tudi s tern, da svoje pridflke uporabivši ugodne knpčijske okolnosti, dobro spravim v denar. Ako se v mojem gospodarstvu pri- dela vsaki dan po 300 Htrov mleka in ako vnovčim liter vsled prebrisanosti «voie žene ali iz kakega druzega vzroka le za 1 vinar dražje nego doslej. znaäa to vsaki dan po 3 krone ali celo leto 1095 kron: in vedar je Slo samo za ma- lenkost enega sampga vinarja. Ako s skrbnim obdelovanjem nri- dHarn na oralu 1p 50 funtov več žita, dobim na 400 oralih 200 stotov vpč žita in pri ceni 8 kron zna^a cena tesja več pridplanfga žita 1600 kron; in vendar je bila le malenkost 50 funtov. Ako vpeljpm navado. da dobi pri mpsečnem plačevanji kova^ n. pr. plar^no 1« ono delo. o Vaterpm ima od mene ¦ - *n izkaz, proprečim s tpm strogira nausor- slvom, da moji liudjp ne ravnajo z orodjem tako po hribovsko, kakor bi bilo vse orodje za^tonj ali kje ukradeno: s tem se pa tudi prepreči slaba navada, ki je tu in tarn udomačpna. da dajejo delavci in drugi ljudje svoje orodje kovaču poprav- Ijat. kar mora potem gospodar nevede plačati. Pri velikih gospodarstvih 9e na ta način mnogo prihrani. Ako svoj krompir prav čedno iz- herem in sortiram in vsak stot dobim 20 vin., več, znaša to pri 1000 stotih 200 kron in zaostali drobni krompir ima kot živinska pica isto vrednost, kot preje neizbran krompir. Ako v resnici dober, zanesljiv posel zahteva, da mu zvišam letno plačo za 10 kron; jaz ga pa raje odpustim iz službe, nego da bi v to privolil, sem slabo računal: hrana je za oba posla pnaka. in stane približno še enkrat toliko kot plača vgotovini: nevarnost za mojo živino je pa pri zanikernem poslu de- setkrat večja in njpgovo delo je slabše. Kakor sneženi plazovi tako naraš- čajo strožki za popravo in nadomeatila mrtvpga inventarja, ako le-to leži po dvoru ali po poliu brez vsacega reda spmtortje razmetano, kakor crepinie okrog cig\n^ke?a ognjištia; veter in dež storita pri tem svoje, nepoštemu delavcu pa kossrnata vpst tudi nič ne očita ako si obdrži to, kar se mu ravno pripravno zdi. Ako vseh svari natanöno ne nad- zorujemo in ne zahtevamo, da se vsaki vpčer vse spravi Ippo v red, s tem sami kvarimo svoje delavce in posle in jih vadimo v nemarnosti. Studenüek curlja in curlja v potoček. in poto^ki šumijo počasi v reko, ki lahko preplove celo kinetijo. „Nar. Go"p.a Ivan Bednarik priporooa svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini St. 3. ^ Za Ysakep nekaj!! dobi se v zalogi tvrdke I. Zornik, — Gorica Gosposka ulica St. 7, prva in edina slovenska trgovina za modno blago. Najboljše, najvecje in najcenej.še sk' see vsakovrstnega perila, srajc za hribolazre in kolosarje vsake veliko«ti, jopic za lolovadce. krasnih kravut v vsakem slo^u. nogavic. rokuvic, životni- kov ^modoreev). soU'nikov, pihalk. dež- nikov, bluscn. spodnjih fcril, divnih okras- kov za obleke. svil za obloke in bluse. vsih potreb^in za vezenje. Priporoccvalno najbolje kupova- Iišoe za g. šivilje in krojače. Naročihi za izdelovanie perila (za gospodt'), in modercw po vsakej meri in zahtevi izvrJuiejo se točno. Pisarniške in šolske pxk% raznovrstni papirnati stvori po najnižjih konkurenčnih cenali: Moütvene knjice . . . od — 24 v navgor Ženni nožiei.....,. —"50 „ Mošnički za denar . . ,. — -0 „ Tohačnicein smodčnice ,. —SO ,. „ Zavitki. kuverte 100 . ,. - 50 ,. Pnpir: pisemski 100 pol .. —'60 „ ,. uradenbMlOOOpol ,. 6'— ,. .. zamaslo ovijati kilo ,. 140 ,. ,. zacigarete lOOsnop.,. 2 20 „ Po^ei.M^e s tiskom 100 „ 120 ,. Tiskovine za dubovnije in župani.je po ceni ..Narodne tiskarne" v Gorici. — P. s. Za povoljno postrežbo treba v naročilu navesti približno cer.o. ltd. itd. V Gorici G. LIKAR, sretli Semeniške ulieenrotiPIaeuti 10. Krojaška mojstra ' Čufer & Bajt ] v Gorici, ulica sv. Antona St. 7 i v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, ' izdoiujf ta { vsakovrstnc oblekc zn rnožke j po meri, bodisi fine, ali pa priproste. I Priporoeata se svojirn rojakom ( v Gorici in na deželi,posebno p» č.duhov^čini in učencem srednjih \ in Ijmlskih Aol za obilna riHročila. i Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GOKICA Via Giardino 8 priporoea pr istna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih, dal- matinskih i'> isterskih w i nnnratfnv. Dostavija na dorn in razpošilja po žclez- •lici na vsf kraje avstro-egfrske monarhije v sodih od 56 litrov riaprej. Na zahtevo po^ilja tudi uzorcp. Cene zmerne. Postreiba pofttena. t'oclpisani priporoca slavnernu on činstvu v Gorici in na deželi svojt prodajalnico jestvin. V zalogi irna kave vseh vrst, raz licne moke iz Majdicevega mlina v Kranjn nadalje ima tudi raznovrstne pijače n; prim(>r: francoski Cognac, pristri kranjski brinjevec, domači tropinovec fini rum. ra/.iiena vina, goršice (Sens. Ciril-Meto'lovo kavo in Giril-Metodov« užigalice. — V zalcgi se do be tudi te stenine tvrdke Žnidersič & Vulenric i Ilirski Bistrici, ter drugo v to Ktroki epadajoce bla^o. — Postrežba točna ii po zrnernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trpovec v ScHicniAki ulici li. ^>tv. ^ i'v liiplni lii?i ) Yelika zaloga ^^ IBi gotovih oblek vsjiko vrslc in vsako nioro. !!! Brez konkurence !!! ANTON KRUŠIČ, trgovec in krojaški mojster &*•%L} gVi v Gorici, Vrtna ulica st. 26. %, Yale titi n tie ®% ® J'osiP In nun» 4fr l'^«Vski imtIv«. ui *' •w»Jster jev('(lnosv('/.(' ^9> i»'i"""<" Pekarija senahaja <^jv ^§$ v GORICI, ¦ %^ v Raštelju hiš. št. 29. Cg Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, (v la?tni hiši) priporoca častiti duhovsčini in slavncmn obeinstvu v mestu in na dcželi svojo Irgovino jedilnega blaga n. pr. kavo : Sanlos, Sandomintjo. Java, Gejlon. Porto rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 8 , 4, 5. Vco vrst riža. Miljsveče prvo in 1 druge vrsle, nainreč po V2 kila in od I fimta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenlre družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga inlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošiija v zabojčkib i najmanj* po 5 Kg. na vse krajtv Franc Melink, zidarski mojsler v Višnjeviku št. 67, pivv/ema vsa zidarska drla \)o naj- nižji ciMii. XaroiYna (\v\a so lično i/vršiijcjo. Rnirllcil slloinill.iJl.M*- s<" « vsaki ; I lUjaiVS. |M,i|iki ^olskrpa doin»" Loterijsko številke. [ -<>. SL-pluiiibr.i. ! Trst......(50 4 f>3 8 4)J Lino...... 2 22 74 -J 9 Peter Drašček, trgovoc jedilnega blaga v Gorici, Stolna ulica ;§t. 2. Pripoiwa ^:. ' x. ' vabila na karton , ¦'¦¦' v in na papir sprejemnice ¦ % >: v. * za društva pi8ma in zavitke s flrmo * * * # * :f: :f: >:. * * etikete za vsakoršno * * * * * * * porabo plakate« * * * * v raznih barvah * * * in velikoati i. t. d. „JNfaFodria JiskaFua" ® % -Li ® v Gorici, uiica Vetturini št. 9 © $ « $ je preskrbljena z povsem novimi črkami, okraski in finim papirjem, ter more i3re- vzeti vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela z zagotovilom točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki po tako nizkih cenah, da se ne boji nikake koiikurence © © © © V zalogi ima vse tiskovine za duhovnije, županstva in druge urade na močnem papirju, ter na prodaj ima knjige: llijado, Tri igre, za slovensko mladino in Zgodovino ******** tolrninske šole ******** TISKA: -^Q * * * * pobotnice računske sklepe v. lične tiskovine za industrijo x .... x. * v. * trgovino in obrt ***** * * * * posetnice razne velikosti * * * * + in oblike z zavitki * * * * „, * * * zaročnice in poročnice * * * * v elegantnih škatljah ***** ter osrnrtnice v * raznih oblikah i. t. d. 5 1 llSKA: ^y iö5G0RIC0' ki izhaja dvakrat na teden \ v tlvoh izdajah, ter stane j na luto 8 K, pol lota 4 K , četrf leta 2 K | L/V TISKA: ki izhaja vsak četrtek ter stano na leto 4 K, pol Iota 2 K, za manj premožue oelo leto 3 K