Družbeno upravljanje v zdravstvenih ustanovah BiH
Vse zdravstvene ustanove s samostoj-nim finansiranjem tmajo upravne odbore kot organe družb&nega upravljanja. Izje-ma so nekatere novoustauovljene usta-nove, kjer bodo te orgajie šele foimiiali. Število člaaov npravnah odborov se gib-lje od trj do devet (izjemoma enajst), kar je odvisno od velikosti in pomena ustanove. V upravne od^ljore zdravstve-nih ustanov v Bosni in Hercegovkii je bilo izvoljenih 24O0 članov. Znaeikio je, da je v U'h upravnih odtacirih zelo ma-lo žensk in miadiine in le 213 delavcev. Naj-večji od.stotek jih je iz vrst uslužbeneev, kj jih. je 70 odstotkov. V oclborih so ra-zen upravnika zdravstvene usta<nove. ki je član upravnp,ga odbora po svojeim pa-ložaju, prav tako tudi zas-topnik Zavoda za socialno zavarovanje. zatem e<len ali dra člana. ki jili je iavolM delovni ko-lekitiv, druiji pa so iz vrs( državljanov. V nekaterMi krajih so uvedli zelo korist-no prakso, da so iz vrst dr/avljanov ime-iKrvali v upravne odbore zastopnike za-interesiranih dVnžbeniih orgaTi.izaeij. za-•tem pa tudi večjih delovnih kolektivov, ki so neposreclno dele/jni uslug us.ianove. Dragocena je izkušnja okrajnega proti-tuberkuloznega dispanzerja v Mosiarju, katerega člane upravnega odibora imen-u-jejo iz vrst nekdanjuli tuberkuloznih bol-niikov, ki razumevajoč velik pomen te nstanove ne vnašajo v dplo samo disripli-m> državljanov, temTeč tudi Ijubezoin člo-
veka, ki je osebuo i/.kusil vso nevarnost bolezini, proti kateri se bojuje ustanova, katere član  upravntga otlbora  je.
Clane upravn<?Lu odb-ora imeuujejo kot u-stanovilelji Ijudiski odbori. Ceprav pre<l-pisi ne tloločajo |k>dr<>bneje načina uji-hovega imeiiova.nja ali izvolitve kakor pri orjfanMi cfružbeneffa upravljanja Y So-lah itd., se t praksi u.pošleva saino sesta-va po obveznem zastopništvu. I.raenovani zastopnikj pa se ne čutijo otljfovoriie, da bi p<>ročali o delu organu ali orgaTiiza-oiji.  ki  jo zaslopajo.           ,
V  nekaterih krajih ne posveoajo dovoJj pozornosti sestavi  upravnega  odix>ra,  Po-nekod se pojavlja  težnja, du bi v uprav-nih odlx>rih zaposlili  le  strokovnjake.  še bolj   pogo^ta  in   škodljiva   pa   je   praksa, da1   so    stiokovnjaki    izkl jučerni    iz    dola lipruvnega odibora.
V  večini  us(an<)v  iinujo upravni odbori seje  enkrat   na  mesec.   So  pa   tudi   usta-nove,  ki  sklicujej« seje  zelo  neredno in v  precej  dolgih  časovnih  razmakih.  Niso osamilje.nl   primeri.   <!a   na   sejah   spreje-majo  sklepe.  ne  <la   bi   bilo  navzoče  po-trebno   šleviio  članov,   ali   Ja   opravljata zadeve,   za   kaiere   je   pristojen   upra"vni od'lx>r,    predsfxlnik   <x)bf>ra   ali   »pravnik ustanove,    o    femer    kasneje    obvesčata npravni odbor. Dogaja se celo, da  rešuje nekaifere   osebne   in   materialno   finanone zadeve,  za   katere  je   izključno  pristojen upravni  odbftr,   upravmk   sam.
Način pripravljanja sej
Skoraj splošina je praksa, da članov upraviuh odiburov ob vabilu na sejo ne obveščajo o dnevnem redu. še manj pa je v praksi. da bi hkrati z*vabiloin po-slali tudi gradjvo ali dokumentacijo o posameznih vprašanjili. ki so uu dnev-nem redu. Tega ne dclajo nlti v prijne-rih, ko gre za zelo zaplclena vprašanja, za katera je nujna resnejša priiprava.
Upravi adbori se najpogosteje ukvar-jajo z vprašanji s področja gospodarsko finančnesra poslovanja in personalne slut-be v zdravstvenih ustanovah. Na dnev-nem redu so najpogosteje predračun d<>-hodikov in izdatkov. uporaba in razdeli-tev skladov. probiemi investicij. določa-nje cen zdravstvenim uslugam. poveča-nje zmogljivosti, reševanje <Klnošajev z zavodj za socialno zavarovanje, določa-aje dopolnilnih plač ikl. Upravni odbori pa se redko ukvarjajo z vprašanji orga-nizacije zdravljenja in razmerja zd*rav-stTenili delavcev do državljanov. Ceprav so bile na zborih volivrev. konferencah osnovnih organizacij SZDL in zveze saiu-dikatov pritožbe proti nudenjn zdravstva-nega varstva. ie bil retTek primer: da bi bili upravni odbori ukrepali proti usluž-bencem, ki so s svojim postopkom in razmerjem do bolnikov povzrofi.li take pritožbe. Prav tako se na sejah redko razpravlja o izboljšanju delovne disci-pline. razmerju do družbenega premože-nja in o racionailnejšem upvrahljanju sredstev. Veliko primerov je. da zd"rav. niki  v  svo/i   ustanovi   ne delajo • popolmi
delovui čas, ker delajo na drugih me-stili honorarno. Upravhj odbori niso sto-Fili ukrepov proli teniu pojavu. telo niti v primerih, kjer so zdravnikom zagotov-Ijene zelo visoke dopolmilne 7>lače in driigi   prejemki.
Po predipisih traja roandat <"lanov upravnega odbora v (eh ustanovah ieto dni. NTi pa redek prirner. da niso bili u.pravni o<ll>or.i izmenjani po tri im tudi več let. kakor se je zgocliio v inestni polikliinikr v Sarajevu. v splošni bolni-šnici v Mostarju. v lekarni v Foči i.td. Upravičeni so pomisleki, da je enolelni mandat preveč kralek. tcnia da kakšen upravni <wlb<>r opravlja svoje funkcije več kakor dve leti. <o pa tudi naspro; fuje načelom rfružberneira upravl janja. Zato so zvezni in re;publi5ki orsani. po-nekod pa tudi Ijudski o<Jbr>ri. kljub po-^nanjkanju veljavnili predpisov. določili upravnim odiborom ustanov. ki jih ustar navljajo.   dvoletni   mandat.
V delu zdravstvpnih usianov je veliko problpmov. katorih rešMev pogosto pre-sega možinosti ne samo upravnih <xibo-pov. temv€Č tud.i ustanoviteljev tfh usta-nov — pomanjkanje strokovnih kadrov. prcvblem finansiranja. poman jkanje ustreznih proslorov in opretne zaposhije-jo upravne odliore do take mere. da pa-jrosto izpubljajo Širšo perspektivo v \o-denju zdravstvp.ne politike in načrtnecra iiresTiifevanja nalog v svoiili nstanovali. Zaradi praktičnih problemov ne sprejp-majo  niti   perspektivnih • pro<rramov   niti
tekočili operativnih plaaov uslanor. Za-to ni*o upravni odibori iiiiciailorji siste--matičtnih zdruvslvpfiih akc-ij. ne s[x>dl>u-jaji> ljudskih odborov in drugili org^a-uov, da bi se resneje ukvarjali g temi problemi, kar bi koučuo imelo za posle-clico, da bi zagtnovtli pravilnejšo in bolj-šo zdravstv«no varstvo ter uspešnejše delo  zdravstvene   službe. .
Čeprav določajo veljavni predpisi, da morajo strokovjii koiegiji v zdravstve-nib. ustenovali obvezno obstajati, srečujemo v praksi ta organ zelo redko, kaj" opruvičujcjo s ]x>inanjkaiijeui strokovnih kadrov, čoprav bi lahko kot cfejanski raz-]og prpj navedli pivjinovanje yotlij teb. •ustanov. ki niso ra^ix>lo/eiii in ne /elijo strokovnega ^)<isvctovanja. ker vitlijo v formiianju kolegija nekakjno omejeva-nje svojih pravic. Kljub tPinu je praksa poka/.ala. da je organ strokovnih kolegi-jev iiujeii .in da bi mu morali s pifdpisi zagotovili   večje   pravice   in   pristojnosti.
Še vedno iinamo zdravstvene ustanove, ki nimajo. svojih pravil, veli.ko pa je ta-kah, pri katerih so p(-avila slabo sestav-ijena, neakfualna in niso v skladu z no-vimi razmeranii in nalogarai. V pravilih posebno primanjkujejo popolnejši pred-, pi.si <> organizaciji jin sisiemaiizaciji, za-iem določila o izvolifvi in odpoklicu čla-nov upravnih otfborov, o razmerju do drugih  organov   in  organizacij   itd.
Upravljanje skladov
Način obli.kovanja skla<lov (amortiza-cijski sklad, sklad za nagrajevanje, re-zervji.i sklad. a ponekod tu-di sklad za lastne i.nvestioije) je določeh s precfp-ii;i, ustanovam ali njihovim upravnim odbo-roni pa je prepuščen«. da s pravili po-drobneje uredijo uporabljanje skladov. Ker nfkatcre ustanove &?¦ nis-o sprejele pravil. nekatere pa so to materijo ure-tlile ])recej pogrešno iin površno, so pri-meri. ko je razmerje do teh sklador ne-pravilno in ko se sredstva ustanove upo-rabljajo popolnoma nezakoriito. Upravni odbor ztrravstveine postajp v Roaratiei je na primer ob p-oroštvu oboinskega ljud-skcu'a odbora v Rogatici dal iz svojega nniartizacijške-ga sklada razinim gospo-darskim organizacijam posojila v znpsku 3.7TO.(XK) din.
Posebpn problem je nagrajevanje zdravsivenih delavccv. ki delajo v usta-novali. finaivsiranih iz proračuna. Poaro-sto prihajajo v položaj. ko jp za enako rfelo del osebja nagrajcn. mpdtem ko je dru-fri dej. čeprav se je e^iako trudil, iz nagrajevanja   izjločcn.
SiovMo zdravstvenih usian<>v *e »talno pflvpčuie. Zdravstvfna služba se čedalje VkAj širi in čedalie 1k>1 i ^prejema sploš-no dnižbeno funkcijo. Zato je naloga npravnili odl>orov, da z'me(fselx>)nim sti-kom zagntoviio w>delovanje nied preven-tivnimi in kurativnimi zdravstvenimi ustanovami. tam pa. kjer je vfH- usta-iiov, bi bilo p^otrp^bno formirati strokovne svete. ki bi jih sestavljali upraviuki in drugi vidni strokovn in-ki. Vsakdan jistiki npravnih od'lx>rov zdraTsivpTiih ustanov s sveM za v.dravstvo 'judskib odborov, zatem z organi socialnpsa zavarovanja in posobno z odbori političnih orgnniza-cij nostajajo nnini. ker so ep tndi d<-v>lej ouitile porriiinjkliivosti v -Sibkpm sodplo-vanhi med temi organi in zdravstveno iliižbo. ki je v tei refHiblik! klinb vsem pomanjkljivostim dosPgla rlobrn reznl-ta-te.                                          I. Bodnaruk