PRIPRAVLJAJMO SE ZA 1. MAJ!
(Berite poziv odbora za športvo telovadno proslavo i. maja na 5. strani)
Boiba proti ljudski oblasti v coni B izenačuje tržaške imperialistične hlapce in vidalijevstvo
^ ■
0i<> vi, \
V"	x
^)0V
Ljudska oblast je bila reakcionarjem in imperialistom vedno trn v peli. Zato smo že vsa štiri leta po osvoboditvi priča silni gonji proti tej oblasti. Najostrejša ost te gonje je seveda naperjena proti coni B Tržaškega ozemlja, ker nam je pač najbližja. Dovolj je, da prelistamo razne tržaške časopise teh let, pa bomo videli, da ni ta gonja nikoli odnehala ih da jim je prišla prav vsaka, pa še tako podla laž. Vse to nas seveda ni motilo, ker nam je biio le v dokaz, da je ljudska oblast na pravi poti.
Po objavi resolucije lutormacij-skega urada se je tej gonji pridružil tudi Kil Lavoratore» in druga Vidalijeva glasila, ki so večkrat celo presegla reakcionarne liste v lažeh in v svojem nesramnem izrazoslovju. Ce je bila ta gonja proti demokratičnim silam, ki so ostale zveste svoji revolucionarni liniji v coni A, prepolna laži, klevet, blatenja in obrekovanja, tedaj lahko trdimo, da je proti ljudskim oblastem v coni B dosegla svoj višek. Tako daleč je šla ta gonja, da so se lista «Il Lavoratore» posluževali celo ameriški diplomati proti sovjetskim na zasedanju varnostnega sveta, ko so razpravljali o Tržaškem ozemlju.
«Il Lavoratore» in «Voce libera» sedaj naravnost tekmujeta, kdo bo bolj oblatil ljudsko oblast. Oba govorita o terorju v coni B, o preganjanju «demokratov», o zlorabah, bedi itd., kar najbolje kaže, da so se znašli na isti liniji.
Ljudska oblast ne more fa’ti po godu reakcionarjem, imperialistom, šovinistom in potolčeni buržoaziji, ker jim je izpodnesia temelje, jim onemogočila vsako izkoriščanje, jim odvzela vse privilegije. Da, ljudska oblast je teror, teror velike večine delovnega ljudstva nad Manjšino zajedavcev in izkoriščevalcev, ki se trdovratno bore za vsako še najmanjšo pozicijo. Tak ■ teror» nad ostanki izkoriščevalske buržoazije se izvaja tudi v vseh ljudskih demokracijah in v Sovjetski zvezi in pomeni osvoboditev delovnega ljudstva od stoletnega iz-koriščevanja. Ta teror občutijo le špekulanti, izkoriščevalci in delomrzne/!, ki jim je za vedno odklenkalo in ki vidijo, da jim ne bo nikoli več uspelo sesti delovnemu ljudstvu za vrat.
Zato beže ostanki buržoazije in Poraženega fašizma v Trst k imperialistom, ki jih sprejemajo z odprtimi rokami. Te ostanke, te «e-sulcn, te sovražnike delovnega ljudstva je vzel sedaj tudi Viđali v svojo zaščito. Brani jih in jih prikazuje kol žrtve terorja, poslužuje se jih v svoji gonji proti coni B in Jugoslaviji, kjer vlaga ljudstvo vse svoje napore za izboljšanje življenjskih pogojev; nizkotno in proti principom revolucionarne borbe se Jih poslužuje v zbeganem iskanju trenutnega volivnega uspeha. Kaj pomeni to blatenje ljudske oblasti? Vsakomur je jasno, da je tako stališče vidalijevcev protirevolucionarno, da je v popolni opreki z nauki marksizma in leninizma, na katere se Viđali ob vsaki priliki sklicuje in da krepi položaje reakcije. Vse lepe besede o internacionalizmu, o svetovni socialistični fronti, ne morejo prikriti dejstev.
Kaj pomeni torej to, če Viđali zastopa do ljudske oblasti v coni B isto stališče kot imperialisti, reakcionarji, šovinisti in vsi ostanki Poraženega fašizma, ki so se zatekli v Trst? Ali ne pomeni to, da Je stopil v službo imperialistov, sovražnikov vseh ljudskih demokracij in Sovjetske zveze, in da Je Postal zaveznik vseh nasprotnikov Uudske oblasti?
^lllll!lllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllltlllllIIIIIMII!l!llllllll|||||!||||||l|||||||||||||||||!lllllllllllll!lllllll!IIIIllllll!! ||||||||||inilHIII|lllll!llllll!llll!IIIIIIIIMlMIIIIIIIIIIII!llllllllilllllli!ll!ll!llllll!l!lllllllllllllllllllllllllllllllH
i
g
UREDNIŠTVO: Via Mon-tecchi 6-II - 24. UPRAVA: Via Ruggero Manna štev. 29. TELEFONI:	uredni-
štvo 9582^ upravo 27847. OGLASI 'pri upravi od 8.30-12.00 in od 15.00 do 18.00 ure. Rokopisi se ne vračajo. - Poštnina plačana v gotovini - Spedizione in abbonamento postale secondo gruppo.
CEHA 20 lir, 12 jugolir, 6 din	THHT 8. aprila 194»	UTO ČETRTO-številka 160
Motiv iz Krkavč v Slovenski Istri	<Foto Bubati)
I

SLOVENCI V ITALIJI!
ipsr.i r LjDNIh
dobite odslej v prodajalnicah tvrdke S.- A. F. na postajah v BENETKAH, MESTRE, MILANU in TURINU
2
mm

Zasedanje namestnikov zuna:ij>h ministrov za Avstrijo se nadaljuje. Razpravljanje o «razseljenih osebah» ni prineslo nobenih pozitivnih zaključkov zaradi nasprotujočih si stališč. Razpravo so odložili in pričeli razgovore o vojaških klavzulah 26. člena osnutka mirovne pogodbe. Glede tega so se kmalu sporazumeli, niso pa dosegli sporazuma glede ponovne oborožitve Avstrije, kakor jo predvideva člen 27. Prav tako se niso sporazumeli o reparacijah in nemški imovini. Potem so razpravljali o avstrijskem petroleju. Zapadni delegati so zahtevali, da sovjetski delegat iznese podatke • produkciji petroleja za leto 1947, da bi lahko določili 60 odst., ki jih zahteva Sovjetska zveza. Zarubin bo dal te podatke čim bo konferenca sprejela vse točke člena 39.
Radio svobodne Grčije javlja »reosnovo grške demokratične vlade, v katero so vstopili predstavniki grške KP, grške agrarne stranke, EAM-a, osvobodilne fronte makedonskih Slovanov itd. Predsednik vlade je glavni tajnik EAM-a Parealidis. Obnovljen je višji vojni svet pod vodstvom Za-Hariadesa. Nova vlada je razglasila splošno amnestijo. Delavnost demokratične vojske je po vsem bojišču ze'o živahna. Posebno uspešna je bil» demokratična ofenziva na Gramosu, kjer so po tridnevnih bojih demokratične sile o-svobodile ves zahodni del pogorja. V teh bojih so monarhofaši-sti imeli 657 mrtvih, 1700 ranjenih in 748 ujetnikov. Vzporedno z delavnostjo demokratične vojske se stopnjuje teror atenske vlade, ki je na Peloponezu obsodil» na smrt 28 ujetih partizanov. V Atenah so ubili urednika lista «Elef-teria Ellad.i» Antonisa Rusosa.
2.	aprila so se v Pekingu začela pogajanja med demokratično kitajsko vlado in predstavniki Kuomintanga. Nacionalisti ne kažejo nobene resnične volje pri pogajanjih in se izogibajo razpravljati na osnovi znanih osmih Mao-tsetungovih točk. Z zavlačevanjem hoče Kuomintang utrditi svoje vojaške pozicije. Kuomintang namerava celo poslati svojega zastopnika na pogajanja za pacifični pakt. KP Kitajske je skupno z devetimi opozicionainimi strankami v Kuomintangu izdala Doziv proti temu paktu in izjavila, da se bodo borili ob strani Sovjetske zveze, če jo bodo imperialisti napadli. Zaradi ponovnih zavlačevalnih manevrov je Maotsetung zahteval, db se nacionalistična- vlada preda do 12. aprila, ker bodo sicer sile demokratične vojske prekoračile reko Jangtsekjang, ne da bi čakale na izid mirovnih pogajani. Nan-kinška vlad» se bo morala podati ali pa bo uničena.
Polkovnik Zaim ki Je v Siriji izvedel udar, je sestavil novo vlado. Na tiskovni konferenci Je izjavili da se bo vlada borila proti komunističnim organizacijam in da bo posebno sodišče brez usmiljenja sodilo komuniste. Po tem je jasno, da je Zaim orodje angloameričkih imperialistov, ki sl hočejo v tem delu sveta zagotoviti vojaške postojanka	,
Jugoslovanih» delegacija na konferenci znanstvenikov in kulturnih delavcev za obrambo miru ZDA j« vložila protest proti ukazu vlade ZDA, d» morajo tuje delega-clje v najkrajšem času zapustiti ZDA.
Britanska vlada je naslovila na vlade Bolgarije. Madžarske in Romunije enake note proti dozdevnemu kršenju mirovnih pogodb.
Podpisano je bilo premirje med Izraelom in Translordanijo.
Sovjetska vlada je vložila protestno noto britanski vladi proti spremembi nemških meja na zahodu.
Na Madžarskem so proslavili četrto obletnico osvoboditve Madžarske po Rdeči .Armadi.
PODPIS ATLANTSKEGA PAKTA
korak bliže h končnemu propadu imperialističnih načrtov
Po intenzivnih pripravah, ki so trajale več mesecev, in po onih neposrednih pripravah, ki trajajo od zaključka druge svetovne vojne, so 4. t. m. v VVashingtonu zastopniki dvanajstih držav podpisali Atlantski pakt. Dan podpisa sovpada prav gotovo ne samo slučajno s prvo obletnico veljavnosti Marshallovega plana, ki si ga je zamislil bivši zunanji minister Marshall in ki ga je v začetku leta 1948 izglasoval ameriški kongres. Države podpisnice Atlantskega pakt» so: ZDA, Kanada, Velika Britanija, Francija, Belgija, Holandska, Luksemburg, Norveška, Danska, Islandska, Italija in Portugalska. Atlantski pakt, t» do. slej najkonkretnejši napadalni izraz imperialistične politike ZDA, so podpisali ob talcih svečanostih, kakršnih
Portugalski diktator Salazar v Ameriki doslej še niso videli; vodil jih je ameriški zunanji minister Acheson. Po njegovih uvodnih besedah so pristopali -k podpisu zunanji ministri dvanajstih držav po angleškem abecednem redu. Prvi je pod-pisaj pakt v imenu Belgije minister Spaak. Po zaključnem podpisovanju je spregovoril vsak od podpisnikov. Vsi ti govori so si bili enaki v svojem zatrjevanju, da Atlantski pakt ni naperjen proti Organizaciji združenih narodov in proti nikomur. Kljub skrbno izbranim besedam pa so vsi govorniki le dovolj jasno, čeprav indirektno potrdili, da je Atlantski pakt osnova ameriških imperialistov za njih napad proti Sovjetski zvezi. Kaj po-- menijo drugega besede, ki jih je izrekel Truman: «Prisotnost ZDA pri tem paktu se ne sme tolmačiti kot znak nezainteresiranasti Amerike za varnost njenih važnih točk, kot n. pr. za daljni vzhod»; kaj naj pomenijo drugega besede Sforze, ko je primerjal pakt z angleško «Magna carta». Kako si moramo tolmačiti Bevinovo izjavo, da pakt sicer ne poveličuje vojn, da pa tudi ne predpostavlja umika, če bi grozila nevarnost napada, ko vemo, da je ta izjava namenjena Sovjetski zvezi in da Sovjetska zveza nima nikakršnih napadalnih namenov. Kako naj si končno razlagamo besede kanadskega zunanjega ministra Pearsona, da pakt ni samo navadna Maginotova črta, temveč da predstavlja izhodiščno točko, s katere bomo pognali nov napad proti vsem silam zla, ki bi hotele zavreti pot pravici in miru.» Pearson misli tukaj na Sovjetsko zvezo. Razumljivo, za imperialiste predstavlja Sovjetska zveza zlo, ker že sam njen obstoj zagotavlja v naprej neuspeh vsake imperialistične akcije.
Vse tovrstne izjave ob podpisu napadalne politike angloamerlškega bloka vzbujajo v svetovni javnosti razumljiv nemir. Tudi Mussolini je namreč dvajset let neprestano ponavljal 'parolo: «Si vis pacem, para bellum» preden je pognal Italijo v katastrofo. Ob podpisu Atlantskega pakta se Je v VVashingtonu govorilo samo o tem. Politika oboroževanja ne more imeti mirovnih osnov. Kdor ima topove, jih prej al| slej uporabi ali za pravično stvar ali pa za uveljavljenje svojih imperialističnih Interesov. Bevln, A-cheson in Pearson so jasno povedali, da gre v tem primeru za uveljavljenje imperialističnih teženj. Vsi so poudarjali v svojih govorih obrambno osnovo pakta, povedali pa so dovolj jasno, da lahko začne vojna, kadar se bo pojavila grožnja za mir. Tudi volk Je nekega dne ugotovil, da predstavlja prisotnost ovce ob istem potoku zanj nevarnost.
Kar niso povedali podpisniki je povedal Churchill
Večkrat je bilo že poudarjeno, da je duhovni oče vojnohujskaške politike imperialističnih držav in duhovni oče Atlantskega pakta vojni hujskač št. 1 Churchill. To očetovstvo mu je preskrbel njegov znani vojnom hujskaški govor, ki ga je imel pred tremi leti v Fultonu. Prav gotovo .ni slučaj, da so režiserji Atlantskega pakta prav v dnevih podpisa spet povabili Churchilla v Ameriko uganjat protisovjetsko gonjo, ki naj prepriča svet, da je Sovjetska zveza ona, ki ogroža mir in d» niso to imperialisti Bele hiše in Wall-Streeta. Churchill je ponovil svoj Fultonski podvig 31. marca v Bostonu, ko je svečano ugotovil, da hoče Sovjetska zveza vladarti svetu in da je zato velika sreča, da je atomska bomba v rokah ZDA. Churchill je dejal celo tole: «Stojimo pred nečim, kar je v nekem smislu grozovitejše kot Hitlerjeva Nemčija, kajti Hitlerjeva moč je bila samo v njegovem antisemitizmu In v njegovem ponosu nad človeštvom. On ni imel osnovne sile. Ljudje v Kremlju pa jo imajo. Imajo ogromno zvestih ljudi in pete kolone v vseh narodih.» Churchill je seveda v pomanjkanju drugih argumentov, ki naj bi podpirali napadalno politiko imperialistov, hotej Prikazati na isti osnovi Hitlerjevo Nemčijo in Sovjetsko zvezo, da bi tako s pomočjo sovraštva človeštva proti nacizmu dosegel še sovraštvo proti Sovjetski zvezi. No, to je stara praksa imperialistov, ki nikogar ne more prepričati, kajti dokumenti zadnje svetovne vojne, v kateri nosi Sovjetska zveza glavni delež za uničenje nacističnega zla, so v človeštvu še preživi, da bi jih mogel Churchill odstraniti z navadnim obre-kovalnim govorom. Toda Churchill Je s temi besedami povedal več, kot Je hotel. Izrazil je strah imperialistov pred močjo Sovjetske zveze, pred dejstvom, da stojijo zanjo milijoni, ne samo v Sovjetski zvezi, temveč med vsemi narodi.
Memorandum sovjetske vlade
V kolikor se niso z besedami in še bolj z dejanji razkrinkali podpisniki in tvorci Atlantskega pakta samega s Churchillom na čelu, v toliko jih je do popolnosti še enkrat razkrinkala Sovjetska zveza v posebnem memorandumu, ki ga je poslala vladam držav podpisnic Atlantskega pakta. Za-
nikanje vsebine memoranduma s strani prizadetih vlad ničesar ne spremeni dejstva, ki jih memorandum navaja, pač pa jih samo še potrjuje. Memorandum do podrobnosti dokazuje pravi značaj Atlantskega pakta, ki ga tudi povzema v naslednjih pet zaključkov.
1.	Atlantski pakt nima nič skupnega s cilji obrambe držav podpisnic pakta samega, kajti nihče Jih ne ogroža in nihče nima namena ,da bi jih napadel. Ravno nasprotno: ta pakt ima popolnoma napadalni značaj in je naperjen proti Sovjetski zvezi, česar uradne osebnosti držav članic v svojih javnih izjavah niti ne skrivajo.
2.	Severno-atlantski pakt ne samo, da ne služi ohranitvi miru in mednarodne varnosti, kar je dolžnost vseh članov OZN, temveč je v popolnem nasprotju s cilji in načeli ustanovne listine OZN in izpodkopava temelje OZN.
3.	Severno-atlantski pakt je v nasprotju s pogodbo podpisano med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo leta 1942, na temelju katere sta se oho državi obvezali sodelovati pri ohranitvi miru in mednarodne varnosti, da ne bosta sklenili nobenega sporazuma in da se ne bosta udeležili nobene koalicije, ki bi bila naperjena proti drugi sopodpisnici.
4.	Severno-atlantski pakt je v nasprotju s pogodbo, ki je bila leta 1944 sklenjena med Sovjetsko zvezo In Francijo in na temelju katere sla se obe državi obvezali sodelovali pri delu ohranitve miru in mednarodne varnosti, da ne bosta sklenili nobenega sporazuma in da se ne bosta udeležili nobene koalicije naperjene proti drugi sopodpisnici.
5.	Severno-atlantski pakt je v na. sprotju z vsemi sporazumi sklenjenimi med Sovjetsko zvezo, ZDA in Veliko Britauijo v Jalti iu Potsdamu, kakor tudi z ostalimi sklepi predstavoi-
vila podobne memorandume še vladam Italije, Portugalske, Danske, Norveške in Islandske, ki pa vse po enem receptu odbijajo njih vsebino.
Podpisane listine Atlantskega pakta bodo sedaj poslali vsem državam podpisnicam v ratifikacijo. Glasnik vlade ZDA je izrazil upanje, da bo pakt v celoti ratificiran do konca maja. Čemu taka naglica? Stvariteljem tega vojnega pakta gre za tem, da ga čim preje spravijo pod streho, zavedajoč se, da so site miru v državah podpisnicah vsak dan jačje, da so odločno proti vojni politiki vladajočih imperialističnih krogov,
V svoji vojnohujskaški zgradbi so naredili torej imperialisti korak naprej. Za novó vojaško ustanovo so obogateli svoj imperialistični aparau Ali pa so se s tem tudi kaj približali svojemu končnemu cilju — nadvia di nad svetom? Odgovor na to dajejo mogočne manifestacije za mir po vsem svetu od ZDA preko evropskih držav do Kitajske. Odgovor na to daje vsak dan rastoče število prijnv za kongres miru, ki bo v Parizu. Zp po dosedanjih prijavah bo po delegatov na tem kongresu soudeleženih nad 500 milijonov ljudi. In to so ljudje, ki nimajo z Atlantskim paktom ničesar skupnega, ljudje, ki so pripravljeni boriti se proti napadalnim načrtom Imperialistov. Niti za pea se niso s tem približali imperialisti svo-jim ciljem, pač pa so se mnogo, mnogo približali svojemu koncu.

I
••V.V-.	.> -
1
kov teh držav, ki so bili sklenjeni med in po vojni in na temelju katerih so se ZDA, Velika Britanija in Sovjetska zveza obvezale sodelovali pri utrditvi splošnega miru in mednarodne varnosti ter sodelovati pri krepitvi Organizacije združenih držav.
Naknadno je Sovjetska zveza našlo-
Težko življenje OŽIN
spričo nasprotovanja njenim osnovnim principom s strani ZDA, Anglije in Francije
Kot smo že poročali, se je v torek | ijeni temelji Organizaciji združenih | miru. Pravijo, da je celo pred smrtjo
začel v New Yorku drugi del tretjega zasedanja glavne skupščine Organizacije združenih narodov. Podpis Atlantskega pakta daje temu zasedanju poseben pomen, ki ga podčrtujejo vsi svetovni komentarji in zato, ne bo odveč, če v kratkih obrisih oživimo pred nami nastajanje Organizacije združenih narodov in dobo njenega življenja.
Na večer 12. februarja 1943 Je ameriški predsednik Roosevelt govoril preko radia: «Nacisti morajo biti blazni, če mislijo, da bodo uspeli s propagando, ki hujska vlade in narode Anglije, Kitajske In Amerike proti Sovjetski zvezi in Sovjetsko zvezo proti nam. Neizmerno Junaštvo in odpornost sovjetskih narodov v borbi In preganjanju napadalcev, najvišja inteligenca, s katero vodi svoje armade Stalin in njegovi generali, ne potrebujejo komentarjev. Tragedija te vojne je v nas utrdila zavest nujnosti, da ostanemo združeni tudi po vojni In ustvarimo zagotovilo resnično trajnega miru. Rooseveltova smrt je preprečila, da bi daljnovidni ameriški politik mogel uresničiti tak daljnovidni program. Vendar so bili s tem postav:
narodov, katere ime se je prvič pojavilo I. januarja 1942, ko je bila definirana velika protihitlerjanska vojaška zveza. Oktobra 1943. so v Moskvi na konferenci zunanjih ministrov ZSS R, ZDA Anglije in Kitajske odločili, da ustvarijo mednarodno organizacijo za ohranitev miru in varnosti. To odločitev so v Teheranu potrdili Stalin» Roosevelt in Churchill. Jeseni leta 1944 je dobila organizacija na konferenci na Dumbarton Oaks svoje glavne oblike. Vzpostavljena sta bila dva glavna organa organizacije: glavna skupščina, kateri pripadajo vsi člani, in Varnostni svet, ki ga sestavlja 11 članov, od teh 6 izvoljenih in 5 stalnih (ZSSR, ZDA, Anglija, Kitajska in Francija) in ki bi m0ral reševati najvažnejše ukrepe. Naknadno so na konferenci v Jalti določili še način glasovalne procedure v Varnostnem svetu. Sporazumeli so se za «pravico veta», ki preprečuje, da bi eden ali več članov vsiljevali svojo voljo drugemu. Samo tako je Bil mir lahko gotov, samo tako je OZN lahko delovala.
Rbosevelt je pravilno razumel enotnost med dvema velesilama, to tajnost
dejal svojim sodelavcem:	Osnovno
vprašanje je sporazum s Sovjetsko zvezo, toda tega testamenta Rooseveltovi nasledniki niso upoštevali. Se ko je bila v teku vojna, so delovale pro; tisovjetske stle. 2e v tem času in v vsem poznejšem je pravica veta v rokah Sovjetske zveze bila važno orožje proti napadalnim ■ načrtom ameriških imperialistov. Ce se danes zaganjajo proti možnosti, da bi Sovjetska zveza uporabljala veto hočejo s tem skriti svojoi jezo pred to oviro, ki je na poti njihovim protisovjetskim načrtom. Amerikanci so ie naznanili, da bodo na sedanjem zasedanju OZN predlagali delno ukinitev te pravice.
Nesporno je, da dosedanje delovanje OZN ni zadovoljivo In da drugače tudi ni moglo biti od trenutka» ko Angloamerikanci nočejo več spoštovati osnovnih principov te organizacije. Vsi principi, ki so bili med vojno postavljeni kot osnova bodočemu miru, so bili pregaženi, Nekaj najbolj kričečih primerov: «Moskovska izjava», s katero je OZN uradno začela živeti» pravi med drugim: Po zaključenih sovražnostih ZSSR, ZDA, Nadaljevanje na 3. strani
Amerikanizirana pravica
je dala prav izdajalcu Kravčenku
I
V ponedeljek se je v Parizu po 25 sknč in kot tak sovražnik človeštva,
' sovražnik ameriškega in f rancoske, ga ljudstva;
4. Kravčenko je lutka v rokah
zaslišanjih zaključil proces, ki so ga preko Kravienka sprožili im-
perialistični hujskači proti Sovjet, ski zvezi. Glavni sodnik Durkheim je izrekel sodbo, s (inteio je francoska literarno znanstvena revija «Leltres Francai se sv obsojena na 5000 frankov kazni, na 150.000 frankov na račun škode na okrog 1 milijon frankov na račun sodnih stroškov.
Ta obsodba je nov tipičen primer amerikaniziranih sodb in vloge sodišč v marealizirani h drža-1 vah. Toda bistvo obsodbe ni v tem, pač pa v dejstvu, da so z oprostitvijo Kra-včenka in z obsodbo demokratičnega lista «Lettres fran-caises» hoteli imperialisti doseči cilj, ki so si ga na teni procesu za. dali. namreč: čim bolj oblatiti v očeh svetovne javnosti Sovjetsko zvezo ter vsestransko rehabilitirat: vse e.lemente, ki za judeževo plačilo pljuvajo na Sovjetsko zvezo
Poučno bo, če si ob zaključku procesa bežno ogledamo njegov potek in naredimo skrčen oliračun.
V bistvu ima proces Kravčenka dve dobro vidni osnovi. Prua je bolj osebna: Jim Tomas je v član. ku, ki ga je pi'inesla revija «Det-trej Francaises» obtožil Kravčenka da je pijanec, agent ameriške tajne službe, da je pripravil sam samo SO strani knjige «Izbral sem svobodo». Avtor tega članka, k: je ameriški državljan, se ni mogel javiti v proces zaradi kazenskih posledic, ki bi jih oblast uiu-dla proti njemu. Za Jima Tomasa bi pomenilo priti pred sodišče. izpostaviti se nevarnostim protidemokratičnih zakonov v ZDA in poslati odgovoren za «protiame-riško delavnost». Popolno odgovornost za članek je prevzel direktor «Lettres Francaises» Claude Morgan.
Druga osnova procesa je proces Wurmser-Kravèenko. Ta je izključno političnega značaja. Oslanja se namreč na «politične» obtožbe proti Kravčenku, ki jih je iznesel Wurmser v nekam drugem članku v« Lettres Francaises».
Te obtožbe so naslednje:
1 knjiga «Izbral sem svobodo» predstavlja kup laži fašističnega sloga, ki skušajo zanikati in oblatiti revolucionarne pridobitve so-vjeiskega režima in s tein opravičiti najnizkotnejše reakcionarne izpade Angloamcnkancev;
2.	Glavni namen knjige je razširjati miselnost, da bi se vojna proti Sovjetski zvezi zaključila s hitro in lahko zmago napadalcev, kajti v Sovjetski zvezi naj bi živelo na milijone Kravčenkov;
3.	Kravčenko je torej vojni huj-
ministrstva ZDA in je knjiga «Izbral sem svobodo» kolektivno delo ameriških specialistov za protisovjetsko propagando;
5. Kravčenko je torej izdajalec.
V primeru razprave Jim Tomas-Kravčenko je obramba revije «Lettres Francaises» naletela na oviro: Kravčenko ni dovolil dokaza resnice, Kravčenko si tega ni mogel dovoliti, kajti to bi pomenilo zanj izgubiti pravdo. Kljub temu je postalo iz vseh razprav razvidno nas. le d nje:
1. Originalen ruski tekst knjige, ki naj bi ga napisal Kravčenko, ne obstoja; na razpravi so bili predlo-
tipkani na stroj z maloštevilnimi po pravki s svinčnikom;
2. Kravčenko je priznal, da so bili vsi prevodi, tudi oni iz ukrajinščine in izčrpki objavljeni v ruščini, narejeni na osnovi ameriškega teksta pod vodstvom Izaka Don Devine. Odbijajoč dokaz resnice je glavni krivec procesa — Kravčenko skušal popačiti značaj procese in je v resnici uspel spremeniti proces v irrotisovjetsko zborovanje, da se je tako ognil razpravljanju o omenje. nih dveh člankih, ki sta izšla v «Lettres Francaises».
Tako je proces Kravčenko razkrinkal metode in laži, ki jih izdeluje antisovjetska propagandna tovarna državnega aparata ZDA. S pomočjo tega procesa je postalo še
ženi neki rokopisi, pisani v angleščLibolj jasno odkod vodijo protisovjet-m in le majhen del v ruščini, vsi | sko propagando.
Mb MB iiBliMB ttUStOB
proti oiussBiiniiBtiSlsi polHi oe Gašper« vlade
ifoiit/nu (in inoltraci j a po zapadnem t/zrocu
Nadaljevanje z '2. strani
Velika Britanija in Kitajska ne bodo uporabile svojih vojaSkih sil na ozemlju drugih držav razen v primeru predaje In-razorožitve Nemčije in Japonske in po skupnem posvetovanju.
Tanes po Štirih letili po zaključku sovražnosti v Evropi uporab'jajo ZDA n’ Velika Britanija svoje čete v Grčiji, Turčiji, Perziji, Kitajsk’, Koreji, Groenlandiji, Egiptu, TransjurHanljl, 1'aku, Indiji, Trstu. Sovjelske čete so samo v Nemčiji in v delu Avs ;>je.
Moskovska izjava pravi tudi: štirje se bodo med seboj posvetovali in sodelovali Z drugimi člani Združenih narodov z namenom, da ustvarijo splošno praktičen sporazum za uravnavanje povojne oborožitve. Za sno Štovanje te odločitve je Sovjetska zveza žc Štirikrat predložila v Organizaciji združenih narodov osnutek razorožitve. ZDA, Velika Britanija in Francija so dosledno glasovale pro-' ti razorožitvi.
Tako oskubljena Organizacija združenih narodov ima težko življenje. Pravkar odprto tretje zasedanje glav ne skupščine bo izraz tega. Borba Sovjetske zveze ji bo hotel» vrniti življenje, boreč se ponovno za njene o-snovne principe.
OTVORITVE IN PRVE DEBATE
Zasedanje glavne skupdčine OZN je otvoril avstralski /upanji minister Evalt. Preden so prišli na dnevni rčd, so izvolili za predsednika političnega oobora belgijskega delegata Langenho-ve. Na dnevnem redu je 19 vprašanj in možno je, da .se jim bodo priklju «ita še nova. Vprašanja so razdeljena v več skupin. V prvo skupino stavljalo vprašanj« veta pred Varnostnim
Ualije.n.Jco delovno ljudstvo je s svojo komunistično partijo že vsa povojna leta v težki borbi proti no. tranji italijanski reakciji, ki pod dobrohotnim okriljem ameriških ;m. perialistov vsak dan bolj dviga glavo in vsah dan jasneje zagovarja tako politiko italijanske vlade, kot jo je pred njo zasledoval Mussolini in ostali vrhovi italijanskega fašizma. V pogojih, v kakršnih je danes Italija, je ta borba vsekakor težka in zahteva tudi krvavih žrtev, kajti reakcija je na oblasti in je priprav. Ijena si:oje interese braniti krčevi to s svojo do zob oboroženo policijo in drugimi terorističnimi sredstvi, ki jih ji nudi njen kapitalistični up. ravni aparat. Kljub tem težkhn pogojem zaznamujejo italijanske delovne množice niz uspehov, katerih pomen je predvsem v tem, da doka. zujejo svetu, ki se bori za mir, da politika italijanske vlade kakor tu. ^ di drugih vlad pod vplivom ame- -riških imperialistov ni izraz italijanskega delovnega ljudstva niti izraz njegovih srednjih slojev, pač le iz. raz omejene klike protiljvdskih elementov.	V[
Široka demokratična javnost je z zanimanjem spremljala v zadnjem času razburljive debate v italijanskem parlamentu v zvezi z odločitvijo vlade, da podpiše Atlantski palet. Se ko je parlament zasedal, so skoraj vse velike tovarne v severni Italiji v znak protesta ustavile delo in v celi prsti mest so izbruhnile de. monstracije. Delo so zapustili de-laip-i r Milanu, Bologni, Firencah, Livornu, Pistot. Ob demonstracijah žena, partizanov in mladine v Rimu pred parlamentom, je bilo ranjenih 00 antifašistov. Po tem je bila proglašena v vsej rimski provinci dveurna stavka.V Terni ju je policija napadla povorko demostrantov in v zvezi s tem je bila po vsej Umbriji proglašena generalna stavka. Zaradi podobnih nasilij policije so proglasili stavko v Emiliji in drugod.
V takem ozračju je zasedal tudi centralni komitet komunističre partije, na katerem je Togliatti ponovna poudaril važnost enotnosti borbe italijanskega delavstva in vseh demokratičnih množic. Enako so se sestali senatorji in poslanci socialistične stranke in v posebni resolucije obsodili ' vstop Italije v Atlantski pakt ter zahtevali da se
razpiše ljudsko glasovanje glede vstopa Italije v ta vojaški blok. Po teh dveh ločenih zborovanjih se je sestal odbor za sporazum med KPj in socialisti, ki je ugotovil isto stališče obeh strank v pogledu vstopa Italije v Atlantski pakt in sklenil sporazum za razširitev in koordinacijo delovanja socialistov in komu nistov na tem področju v okviru «Odbora za sporazum».
Nedavni podpis Atlantskega pakta v New Yorku je ponovno poživil val protestov in demoslracij v Ita. liji. Pod geslom: «Terra non guerra» vstopajo v nove stavke delavci in kmetje po vsej državi. Italijanske oblasti so iz strahu pred množičnimi demonstracijami podvzele izredne policijske ukrepe.
Zgornji grafikon prikazuje pomen in značaj zapadne demokracije. Era»* coska komunistična partija, ki Je na kantonalnih volitvah potrdila svoja moč in dosegla še enkrat več glasov kot nasprotniki, je v resnici do«»-gla najmanjše število izvoljenih delegatov. Svojevrstna proporcija in koalicija med golisti, socialdemokrati in demokristjani je preprečila, da M bili izvoljeni resnični ljudski predstavniki. Na grafikonu predstavlja črna kolona glasove, črtkana figura moža pa število izvoljenih kandidatov pa-sameznih strank.
•J’.W

Kongres mm
luumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnbP iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiini
svetonr, poročilo gospoaarsKega m socialnega sveta ter poročilo o upravnih vprašanjih. Pred posameznimi komisijami bodo v glavnem razpravljali o vprašanju Francove Španije, o vprašanju italijanskih kolonij ter o poročilu Varnostnega sveta o vseh vprašanjih. o katerih je lazpravijal v ča-su med glavno skupščino v letu 1947 in 1948. Razpravljali bodo še o vrsti socialnih vprašanj. V zadnjih tednih so posamezne države predlagale vpis na dnevni red sledeča vprašanja: vprašanje kardinala Mindszentyja, vprašanje verske svobode v Bolgariji in Romuniji, sprejem Izraela in Ceilona v OZN ter indonezijsko vprašanje.
Drugi dan zasedanja so kljub protestnemu pismu madžarske vlade OZN in kljub upravičenim .protestom poljskega delegata ostali predstavniki za-govatlali predlog o razpravi glede Mindszentyja,
Na konferenci Slovansko-itafijanske ljudske fronte dne 27. marca 1949 je bil ustanovljen odbor Tržaškega ozemlja za obrambo miru. Odbor je obvestil o svoji ustanovitvi svetovni kongres za mir v Parizu. V njem so zastopani Člani raznih množičnih organizacij Iz cone A in B, in sicer tov. Ukmar, Petronio, Mesesnel, Kocijančič Valerija, Laurenti, Škamperle Nilda, Jelinčič Zorko, Pahor Koman, Beli sv m Živa, Vatovec Ernest, Vuk Marij, Grassi Mariano, Bujič Josip.
Odbor daje masovnim organizacijam direktive za mirovno kampanjo in usmerja njih delo, daje pobude za zbiranje podpisov za mir in bo organiziral zborovanja raznih množičnih organizacij. Doslej je bilo zbranih v obeh conah Tržaškega ozemlja nad 4U.U0Q podpisov za mir.
Organizacijski odbor za svetovni kongres pristašev miru prejema iz dneva v dan nove prijave solidarnost; in za udeležbo od najrazličnejših množičnih demokratičnih organizacij vsega sveta kakor tudi od posameznih najplivnejših demokratičnih- predstavnikov svetovne umetnosti in prav tako od vplivnih demokratičnih politikov. Ze po dosedanjih prijavah bodo delegati na kongresu zastopali prebivalce vseh kontinentov. Posamezniki in delegacije zastopajo nad 500 milijonov ljudi, ki so se vsi predali borbi za ohranitev miru.
Naj naštejemo samo prijave v zadnjem času in poslednje manifestacije v posameznih državah.
Po celi Franciji in Veliki Britaniji so velike mirovne manifestacije. Nemški pripravljalni odbor.je naslovil na nemško prebivalstvo poziv za borbo proti vojnim hujskačem. Prijave solidarnosti s kongresom miru so poslale naslednje organizacije: Sšveza avstrijskih študentov, Zveza luxemb urških žena, Mednarodni cenjer za mir v .Svici, italijanske mladinske organizacije, Odbor za prijateljstvo med Francijo in ZSSR, Enotni sindikati ZSSR, Kongres romunskih intelektualcev, jugoslovanska ljudsko frontovska mladina, jugoslovanski književniki in žene, sindikati, žene, študenti, pisatelji, znanstveniki Svobodne Kitajske, novinarji 23 dežel, združeni v mednarodni novinarski organizaciji, Poljska narodna zadružna zveza, Zveza poljskih kmetov in študentov, Centralni sindikalni odbori 'z Madžarske, Albanije in Češkoslovaške. Vrsta že prej prijavljenih or. gaulzacij je neskončna.
Od posameznikov, ki so v zadnjem času potrdili svojo solidarnost s Kongresom miru, moremo zabeležiti naslednje svetovne pisatelje, književnike, politike Ud.: Sovjetski pisatelji: Leonov, Fadejiv, Vanda Vasilevna, Gorbatov, Bi monov, Ehrenburg; ameriški filmski umetnik Chaplin, danski pisatelj Nexo; trije veliki nemški pisatelji: Arnold Zweig, Kellerman in Bodo Husu. Kitajsko delegacijo bo vodil veliki napredni kitajski pisatelj Kuo Mo So; Ud, itd.
Iz kolonialnih dežel in dežel, kjer so v teku narodno osvobodilne borbe, prihajajo zaradi izrednih prilik tajne in poltajne izjave solidarnosti ter tajne prijave delegacij. Posebno številno delegacijo so najavili junaški partizani Viet-nama, dalje demokratične organizacije še neosvobojene Kitajske, sindikat učiteljev iz Maroka, Odbori intelektualcev iz Alžira, Libanona, Uruguaja, Indije, Kube, Avstralije, Grčije Ud.	|
KRVNIK
FRANCO
MORI
Iz Španije prihajajo vsak dan noye vesti o smrtnih obsodbah španskih rodoljubov in o nasiljih Francove «civilne garde» nad demokratičnim prebivalstvom Preka sodišča delujejo po vsej državi in obsojajo antifašiste na smrt na podlagi lažnih obtožb in podtikanj. Te dni je prekj sod v Madridu obsodil na smrt 8 antifašistov, čeprav na procesu ni bila dokazana niti ena navedba obtod-be o «poskusih nasilja in tatvine». Pod krinko podobnih obtožb je bila obsojena vrsta rodoljubov v Barceloni, Bilbau, Okanji in drugih mestih. Sedaj pripravljajo nove procese pred prekimi sodišči v Sa-ragosi, Seviiliji in Barceloni. Nedavno so objavili, da se bo te dni začel v Kataloniji proces proti štirim mladincem, ki so jih zaprli spomladi leta 1948. ob priliki racij v znak represalij zaradi pojačanoga antifrankističnega gibanja v Kataloniji. Te mladince so tri leta mučili v falengističnih zaporih, toda niti s prebijanjem rok in žganjem jih niso prisilili, čla bi podpisali lažne podtaknjene izjave. Pred dnevi je državni tožilec v Si-villi zahteval smrtno kazen za mane antifašiste Fernandesa Malo, Lope za Castro in Camposa Osaba. Zadnje vesti pravijo, da je sodišče smrtno kazen tudi izreklo.
Francova civilna garda je v začetku marca izvršila nov zločin v Galiciji. Iz maščevanja za poraze v borbi proti partizanom je civilna garda vdrla v vas Zas v provinci La Carunia in na levji način mučila in ubila štiri vižčane, med njimi dve ženski. V provinci Cadia je civilna garda obtožila kmeta Dimingveza in Kabezasa, da so imeli stike s partizani in hoteli z mučenjem doseči, da bi jim izdali skrivališča partizanov. Ker hrabra kmeta nista hotela ničesar izdati, so ju enostavno ustrelili.
Zločini falangistov izzivajo v svetu najostrejše proteste in obtožbe. Nacionalni svet generalne konfederacije del® Kube je izdat protestno resolucijo, v kateri najostreje obsoja smrtne obsodbe nad Španskimi antifašisti in zahteva od predsednika kubanske republike, da_ povzame diplomatske korake ca rešitev španskega sindikalnega vodi telja Hoze Salusa, ki so ga obsodili na smrt. Kampanja za rešitev Satusa je organizirana tudi v ZDÀ, kjer so demokratične organizacije zahtevalo od Trumana, da preko OZN prepreči nove Francove do* čine. Tudi španski begunci v Fran^ ciji so vložili komisiji za človečanske pravice pri OZN protest zarodi takih obsodb.
Kljub poznavanju take stvarnosti o Španiji, se ameriški listi ne sramujejo predlagati vkljo; čitev Francove Spanje w ®,*a* nizacijo Združenih narodov.
KRONIKA
V	sredo zjutraj je bila ob morju ameriška vojaška parada, na kateri so kazali, kako so močni. Pri tem niso pozabili na bodoče volitve in so povabili na parado tudi tri italijanske generale, ki jih Je nekaj študentov pozdravljalo s trikolorami in solzami v očeh. Pač nova injekcija «italijanskemu patriotizmu».
Po dolgotrajni suši smo v četrtek popoldne končno le dočakali blagodejni dež, ki je prišel z bliskom in gromom in ponekod tudi s točo. Vse to pa je še silno malo, saj je električni tok zaradi pomanjkanja padavin zelo omejen.
Električni tok je ubil 45 letnega električarja Picalianija Guida, ko je delal tia strehi železniškega vagona na glavni postaji.
V	bolnico so sprejeli neko S.G., ki jo je ameriški mornar tako pretepel, da Ji je zlomil levo zapestje in ji ranil ustnice. Zdraviti se bo morala mesec dni. Pač lep dokaz ameriške civilizacije!
Pred sodiščem se te dni zagovarja policijski agent Coluccio, ki je obtožen, da je s strelom iz sa-| mokresa povzročil smrt Antona Ferrini ja, ko Je policija lovila v ul. Cavana dva pobegla pripornika. Na procesu so med drugim ugotovili, da služijo v policiji ljudje brez potrebne strokovne izobrazbe.
V	ul. Battisti Je avto do smrti povozil 6 letnega otroka Bruna Battinija.
Občinska uprava bo svojim upokojencem odslej kar sama izpla-I čevala pokojnino.
211 Boritanov je poslalo generalu Gaitherju pismo z zahtevo, da oblasti izpustijo na svobodo tov. Petirosa Danila, ki je bil pred f sodiščem obsojen na 9 let ječe zaradi justifikacije fašističnega zločinca Fabiana.
157 prebivalcev Gropade in Pa-drič je zahtevalo, da šolske obla-I sti ponovno sprejmejo v službo učiteljico Trošt Klavdijo, ki so Jo te oblasti odpustile iz službe j zaradi laži vidalijevcev v «Delu» in «Lavoratoru».
V	nedeljo zjutraj so se zastop-nikl množičnih organizacij poklonili spominu 71 padlih talcev na kraju njih usmrtitve na Opčinah.
' Na spomenik so- položili številne i vence, tov. Stoka pa je dejal, da bomo vedno ostali zvesti njih I-[ dealom in ciljem ter se borili, dokler jih ne dosežemo.
Na tiskovni konferenci na pred-! sedstvu cone so listu «Difesa A-driatica» povedali, da ne bodo imeli pravice voliti oni esuli, ki ni-I majo v Trstu stalnega bivališča.
J Kakor da ne bi jim bili dovolj I vsi tisoči esulov, ki so si bivališče | pridobili pred koncem leta 1947!
Ko so ve vračali v nedeljo z Opčin v Trst z motornim kolesom s prikolico moški in tri ženske,
[ ki so šli najbrž na Kras na kozarček terančka, so imeli smolo in so se prevrnili pod obcestni zid. Vsi se bodo morali zdraviti v bolnici.
Uslužbenci krajevnih javnih ustanov še vedno zaman čakajo na tolikokrat obljubfienje poviške prejemkov. Zato so sklenili, da začnejo stavkati.
^.er ** D* dovolj raznih vrst po-I Udje, so te dni ustanovili še uprav-|'n! policijski zbor, ki bo na razpolago conskemu predsedniku.
V Barkovljah bodo začeli poleti graditi hotel z 62 prostori, da bi vsaj delno «opomogli» stanovanjski krizi. Pa le slabo kaže,
J ker pravijo, da bodo nastanili v njem ameriške in angleške družine.
Za ljubitelje našega Krasa In
terana je avtomobilsko podjetje «Avtovie Carsiche» uvedlo ob nedeljah novo avtobusno progo za Repentabor. Iz Trsta odhaja avtobus ob 10., 14. in 21 uri.
Paviljone za tržaški velešejem bodo letos zgradili na Montebellu.
KAR M! ZMOGEL BLOK
NAJ BI OPRA VILE FOJBE
V tržaškem občinskem svetu sedijo sami zastopniki reakcionarnih in nacionalističnih strank, ki so jih imenovali njih pokrovitelji. Te stranke so se dolgo časa branile volitev in se pri tem sklicevale na razne pretveze, ko pa je vojaška uprava po razkolu v demokratičnem gibanju razpisala, volitve, so seveda storili vse, da si zagotovijo zmago. Da načejo zapustiti svojih stolčkov, je razumljivo, toda oni so hoteli prikriti to dejstvo s plaščem «patriotizma» in ljubezni do Italije. Zato so privlekli na dan zahtevo po enotnem bloku vseh «italijanskih» strank, ki naj bi poskrbe), da se upravne volitve spremenijo v mogočen plebiscit italijanstv«! Trsta.
Vse je kazalo, da bo blok ustvarjen in da bodo volitve za reakcionarne skupine res imele značaj plebiscita. Celo krščanska demokracija je pristala na blok, čeprav se šteje za najmočnejšo «italijansko» stranko. Edino socialisti so izjavili, da so za «diferencirano» obrambo italijanstva, češ če gredo sami na volitve, bodo pritegnili več glasov ljudi, ki imajo neke socialne težnje in simpatizirajo bolj na levo. To je bilo seveda preračunano. Vse kaže, da je po tej potezi «socialistov» De Gasperi naročil svojim tržaškim ovčicam, naj gredo tudi one na volitve s svojo listo, čeprav so na svojem občnem zboru glasovali za skupen volivni nastop.
No, v nedeljo je «Giunta d’intesa» italijanskih strank naslovila na Tržačane proglas, v katerem pravi med drugim: «Italijanske politične sile v Trstu se vam lahko predstavijo z različnimi listami, ki so v skladu z različnimi ideologijami. Kljub temu pa bodo vedno ostale zveste oni enotnosti duha in name-
nov, ki že celo stoletje združuje naš narod».
V	proglasu tudi poziva vse meščane, naj gredo volit v trenutku, ko so oči vsega sveta uprte v Trst, Potemtakem so v Rimu uvideli, da se bolj splača iti na volitve s posameznimi listami in vse stranke so ubogale. Celo neofašistični «Lunedì», ki je med prvimi vneto zagovarjal blok, nima sedaj nič proti temu stališču. Poučno pri tem je, da spada v «Giunta d’intesa» tudi socialistična stranka, ki tako priznava, da jo veže «enotnost duha in namenov» tudi s kvalunkvisti, to se pravi s fašisti.
V	skladu s tem pozivom se je sprožila tudi svojevrstna volivna kampanja. Reakcionarjem pride v
la namen pač vse prav. Italijani bi rekli: «Tutto fa brodo». Na drugem mestu omenjamo, kako sodišča podpirajo votivno kampanjo z obsodbami antifašistov, tu pa se hočemo dotakniti ponovnega obujanja vprašanja «fajb»., ki ga privlečejo na dan vsakikrat, ko se jim to zdi prikladno in potrebno. Občinski svet je namreč sklenil, da bodo iz neke jame v Bazovici na občinske stroške izkopali kosti fašistov in nacistov, ki so padli v borbi s partizani in jih pokopali na pokopališču pri Sv. Ani. Čakali so stiri leta in se spomnili na to ravno sedaj, ko smo na pragu volitev. To početje imenuje «Giornale di Trieste» «una pietosa iniziativa», pri čemer jim je pietata
deveta briga, saj gre za umazano in podlo volivno špekulacijo, sejanje sovraštva in mržnje med in živečimi narodi in hujskanje proti partizanskim in antifašističnim borcem. Iz fašističnih banditov, kt jih je doletela zaslužena kazen, hočejo napraviti mučenike, partizane pa imenujejo drhal. Rehabilitacija fašistov je v polnem teku, ker rabijo na volitvah njihove glasove.
Vse to kaže, da imajo ti gospodje strahovito slab spomin in da so že pozabili vse grozote, ki so jih povzročili našemu ljudstvu. Pozabili so, da je bil fašizem potolčen in da so bili italijanskemu imperializmu strti njegovi kremplji. Kot zvesti hlapci ameriškega imperializma, mislijo, da je sedaj zopet prišel čas za njih podvige in da lahko zopet privlečejo na dan vso ropotijo iz Goebbelsove propagandistične šole. Vsa ta gonja pa bo kljub obilni podpori, ki jo mživajo propadla in nekega dne jim bo ljudstvo osvežilo spomin.
ZA. SVOJE PRA.VSCE
ne bomo prosjačili •
28. marca je urad za obveščanje javnosti pri VU javil, da so podpisali ukaz št. 53, ki daje možnost spremeniti priimke vsem onim, ki so jim jih leta 1926 spremenili na podlagi kraljevskega dekreta. V ta namen morajo družinski poglavarji vložiti na conskega predsednika prošnjo in ji priložiti prepis odloka o spremembi prvotnega priimka in rojstni list.
To je že drugi ukaz te vrste. Prvega ukaza se naši ljudje niso poslužili, ker niso hoteli prosjačiti za to, kar jim po pravici gre. Zaman so bili takrat vsi pozivi «Demokracije» in število vloženih prošenj je bilo neznatno. Sedaj so prišli zopet na dan s podobnim ukazom v upanju, da jim bo raz-
Celo na nagrobne kamne so morali ljudje napisati potujčene priimke
V1DA1UH/I "SINDIKALISTI"
so samovoljno razpustili zvezo prosvetnih delavcev ES
Pretekli petek se je v ul. Conti s stal glavni odbor Enotnih sindikatov. Med drugimi vprašanji je odobril tudi predlog izvršilnega odbora Enotnih sindikatov, da se razpusti strokovna zveza prosvetnih delavcev ES, češ da je bilo njeno ravnanje protisindikal-no, protirazredno >n nacionalistično. V ta namen je odbor izglasoval tudi posebno resolucijo. Sklenili so tudi, da bodo one člane tega sindikata, «ki so ostali zvesti pravi sindikalni liniji» sprejeli v sindikat državnih uslužbencev, kar pomeni, da je skoraj vse članstvo sindikata prosvetnih delavcev ostalo v resnici zvesto razredni liniji in da ni izdajalcem te linije v izvršilnem odboru ES preostalo drugega, kot da zvezo razpustijo. S tem pa so kršili pravila statuta in pokazali vso svojo nemoč.
Gospodje iz izvršilnega in glavnega odbora ES pa niso z ničimer dokazali, v čem Je nacionalizem, protisindi-kalno in protirazredno delovanje naših učiteljev. Svojih trditev niso znali podpreti z nobenim dokazom, kakor je pač že v njihovi navadi. Morda
pomeni zanje nacionalizem zvestoba lastnemu narodu in jeziku? Spričo šovinizma, ki so ga nekateri voditelji ES že večkrat pokazali, je taka domneva popolnoma upravičena.
Raaicnevcem je bil torej sindikat prosvetnih delavcev na poti samo zato, ker ni hotel priznati njih oportunistične linije, ki so jo sprejeli na svojem kongresu, zato ga je bilo treba pač razpustiti. Zanimivo pri vsem tem pa je, da je policija vedela o tej razpustitvi že dan pred sklepom glavnega odbora ES. Člani strokovne zveze prosvetnih delavcev so namreč sklicali za preteklo nedeljo zborovanje pri Sv. Ivanu, toda policija ni hotela dati dovoljenja zanj, češ da je prosvetni sindikat izključen iz Zveze ES. Pa si bodo še upali trditi, da je bilo delovanje sindikata protirazredno!
Viđali In Radlch pa naj vesta, da si naši učitelji ne bodo pustili ukazovati, da ne bodo nikdar priznali samovoljnih sklepov par oportunistov, ki so izdali razredno linijo ES in da se bodo borili, dokler ne bodo ti oportunisti zleteli z vodstva ES, kamor zarau di svojega oportunizma ne spadajo.
dor v demokratičnem gibanju tudi v tem pogledu koristil.
Naše stališče je ostalo nespremenjeno. Kakor smo lani odklonili vsako moledovanje, tako tudi letos zahtevamo naslednje:	Anglo-
ameriška vojaška uprava naj izda ukaz, s katerim se razveljavi fašistični kraljevi dekret iz leta 1926, tako, da dobi vsakdo prejšnji priimek. Le oni, ki hočejo ohraniti poitalijančeni priimek, naj vložijo za tp prošnjo na consko predsedstvo ali kamor koli. Le tako se dokončno pravično reši to vprašanje. Vsako drugo stališče pa je oportunistično.
Lani so si bili vsi demokratično usmerjeni ljudje v tem edini, letos pa je drugače. Vidalijevi pristaši so sedaj zavzeli isto stališče kot gospodje pri «Demokraciji» in tem še enkrat pokazali svojo nedoslednost. V «Lavoratoru» so napisali, da je treba ukaz št. 53 odpraviti in ga nadomestiti z ukazom, ki bo razveljavil fašistični zakon, po drugi strani pa so v isti sapi pozvali prizadete, naj vlagajo prošnje na podlagi tega ukaza. Takšna je torej njihova načelnost.
O stvar, je spregovorilo tudi «Delo». Poslužilo se je istih argumentov, saj pač n, moglo drugače, ker je Viđali tako ukazal. Ne ra zumemo, zakaj vsi protesti proti ukazu, če Pa na koncu zapišejo: «Pozivamo zato vse prizadete, da vložijo prošnjo za vrnitev prvotnih priimkov», To ne pomeni nič drugega kot zavestno varati naše ljudstvo, ga vzgajati y oportunizmu in se požvižgati na vso njegovo borbo in njene pridobitve, med katere nedvomno spada tudi nošenje lastnih priimkov.
Noben resničen demokrat ne bo sprejemal drobtin, ki jih nudi vojaška uprava, da bi tako dokazala svojo «demokratičnost» in pravičnost. Ukaz št. 53, ki ga načelno odklanjamo, pa vsebuje namenoma tudi take pogoje, da ostane praktično le na papirju. Oblast je pač računala s tem, da se bodo ljudje prestrašili vseh poti in stroškov, ki bodo potrebni za nabavo dokumentov, kj bi avtomatsko odpadli, če bi se enostavno ukinil fašistični dekret. Pri tem naj le omenimo, da so fašistične oblasti v nekaterih družinah menjale vsakemu članu priimek na drugi način, tako da je
na primer oče postal iz Bizjaka Bi. siacchi, sin pa Bisiani, alj pa iz Kralja Carli ali Re itd. Kdor bi menjal priimek, bi moral tudi poskrbeti, da mu ga menjajo v raznih drugih dokumentih, na katastru itd. Jasno je torej, da so vse to pri podpisu omenjenega ukaza računali, kar je še en dokaz, da je edino pravilno stališče zahteva po ukinitvi fašističnega zakona.
Predvolivna bampanja
in „nepristranost" soillšč
Vedno bolj postaja jasno, da se je tudi sodišče vpreglo y reakcionarni voz in da hoče po svojih skromnih močeh pomagati «italU janskim» strankam, da zmagajo na bodočih upravnih volitvah. Vsaki teden namreč zaznamujemo nove procese proti partizanom in antifašistom. V glavnem gre za «sequestro di persona» iz maja meseca 1945, toda tudi drugi argumenti jim pridejo prav.
Preteklo soboto je kazensko sodišče sodilo tovarišicama Amaliji Kozminovi in Nedi Tendella. Obtožili so ju, da sta maja 1948. nabirali podpise za čimprejšnji razpis upravnih volitev ter se pri tem izdajali za zastopnici demokrščanske stranke in «Lega Nazionale». Na ta način naj bi izsilili podpise nekate-rim ženskam «italijanskega» pre4 pričanja, kar je po zakonu kaznivo. Pred sodiščem so nekatere priče izjavile, da se več dobro ne spominjajo dogodka, drugih prič, ki so na policiji izjavile, da se tovarišici nista izdajali za pristaši-nji demokristjanov, pa niso niti poklicali na spdišče. Obtoženki sta obtožbo zanikali in priznali le, da sta nabirali podpise.
Obe sta že bili zaradi tega lani maja meseca pred vojaškim sodiščem, kjer pa so izjavili, da dejaz nje nf kaznivo. Kljub temu in kljub pomanjkanju dokazov je so-dišče obsodilo obe tovarišici na 15 mesecev zapora vsako. S tem je pač pokazalo, koliko velja trditev o nepristranosti in neodvisnosti sodišč jn kako se ta nepristranost izrablja. Obenem pa tudi vidimo, da sc reakcija poslužuje za svojo propagando vseh ustanov in da do kraja izrablja - svoj ugodni položaj, ko ima vse te ustanove V svojih rokah.
Pi en sodiščem pa se je v pone? deljek zagovarjal tudi Viktor Len? čar, ki so ga obtožili, da je 10. ma? ja 1945 skupaj z Vaimi Perosso in Luglio Renatom areti.nl pripadnika črnih band Bruna Salvija. Lon? čarja so kljub pomanjkanju doka? zov obsodili na 4 leta In 3 mesece ječe, ostala dva obtoženca, ki sta bila odsotna, pa na 4 leta vsake^ ga. Sodišče torej «dobro» deluje in reakcionarji in imperialisti vseh barv so z njim pač iaho zadovoljni

ŽIVEL 1
p 'mgkd Ml mitu I
ODBOR ZA ŠPORTNO TELOVADNO PROSLAVO 1. MAJA 1949 NA TO-JU POZIVA VSO MLADINO, NAJ SE CIM-PREJ STRNE OKOLI SVOJIH VADITELJEV IN PRIČNE VADBO VAJ ZA TELOVADNI NASTOP 1. MAJA.
NASTOPALO SE BO V NASLEDNJIH KATEGORIJAH:
L MOŠKA IN ŽENSKA DECA OD 6 DO 10 LET;
2.	MOŠKA IN ZENSKA DECA OD 10 DO 14 LET;
3.	NARASCAJNICE OD 14 DO 18 LET;
4.	ČLANI IN CLANICE OD 18 LET NAPREJ.
TELOVADIŠČE ZA NASTOP 1. MAJA JE ZAGOTOVLJENO. PRIPRAVE TEČEJO V NAJLEPSEM REDU IN NE DVOMIMO V MORALNI USPEH NASTOPA.
VSI TELOVADCI NAJ REDNO SPREMLJAJO NASE ČASOPISE, V KATERIH BOMO DAJALI VSA POTREBNA NAVODILA.
ŽIVEL 1. MAJ, èo'dmi dan demohialimik mI
Tudi kmetje na Tržaškem Krasu
bodo glasovali za Slovansko-italijansko ljudsko fronto
in hi ne morejo pozabiti «lepihr» fašističnih časov ter so hudi šovinisti. Zlasti ■: mnogo železničarjev in mislim, da je v nabrežinski občini od kakih 3.000 volivnih upravičencev okoli 800 takih Italijanov.
Tov. Šfubelj Milan
kmet iz Šempolaja
Z NAŠIM SPLOŠNIM VPRAŠANJEM O SLOVANSKO -ITALIJANSKI LJUDSKI FRONTI SMO SE TOKRAT PODALI NA NAS KRAS MED SLOVENSKE KMETE. RADE VOLJE SO NAM ODGOVARJALI. ZAPISALI SMO VSE BISTVENE IZJAVE, KI DOKAZUJEJO, DA NAS DELOVNI KMET NA KRASU GLOBOKO OBČUTI POTREBO PO CIM ENOTNEJŠEM NASTOPU NA VOLITVAH V OKVIRU SLOVANSKO ITALIJANSKE LJUDSKE FRONTE IN DA PRAV TAKO GLOBOKO OBČUTI TUDI POTREBO OBNOVITVE BORBENE ENOTNOSTI MESTA IN PODEŽELJA NA OSNOVAH SLAVNE NARODNO OSVOBODILNE VOJNE.
Tov. Stubelja smo našli v njivi, kjer je sadil krompir. Pritožil se je nad sušo, nam na kratko opisal vaške razmere, nato pa nam še povedal svoje mnenje o volitvah.
«Najbolje je, da nastopimo enotno, drugače nas bodo fašisti in reakcionarji potolkli. Seveda ne mislim pri tem samo na našo občino, temveč na vse Tržaško ozemlje. Ce se prepiramo med sabo, imajo od tega le drugi korist. Kako bi jaz na primer zoral to njivo, če bi imel dva vola, pa bi vlekla vsak na svojo stran. V naši vasi smo si skoraj vsi enotni razen nekaterih.
Veste, iz naše «si sta namreč dva vidalijevca, ki imata važna mesta v njegovih odborih, pa jima je uspelo vleči par ljudi za sabo. V Praprotu in Prečniku je žal slabše, pa upamo, da ge bodo tudi tam spa* metovali.
Prav je, da bo volivni preigram naše ljudske fronte upošteval razne naše potrebe. Znižati bi morali predvsem davke in izboljšali ži' vinorejo. Naš glavni dohodek pa je vino in tega pa ne moremo prodati, ker je vino iz Italije bolj poceni. V naši vasi tudi ni gostilne. Morali bi dati domačinu obrtno dovoljenje, tako da bi kmetje prodali vsaj del vina v domačo gostilno. To je za nas važno, ker pri nas se mnogi kmetje zadolžijo že vnaprej na račun bodočega pridelka. Tudi vode ni v vasi, čeprav so napeljali nov vodovod. Kot vidite, je mnogo vprašanj, ki jih bo treba rešiti. Ža vse to pa moramo biti enotni».
Tov. Milič Frančiška
kmetica iz Saleža
Tov. Miličevo smo srečali pred spomenikom padlih borcev. Na glavi je nesla velik koš listja in se ni prav nič jezila, ko je videla, da jo hoče naš tovariš, znanj fotograf, slikati. Prijazno nas je povabila v hišo In nam povedala, kaj misli o volitvah.
«Enotni moramo nastopiti tiflSiffljj
vansko-italijanski ljudski fronti. Vsaka ločitev nam je le v škodo. Mi spadamo pod občino Zgonik. V naš odbor moramo izvoliti borbene ljudi, ki pa bodo tudi sposobni reševali naša gospodarska vprašanja. V vasi smo v glavnem enotni. Naša enotnost pa hudo jezi vidalijevce, kj postajajo vedno bolj strupeni,
Obvestilo
Opozarjamo vse' organizacije in društva, da se bo vršil v, nedeljo 24. tega meseca popoldne pri Opčinah tabor Osvobodilne fronte slovenskega navoj da za Tržaško ozemlje, in prosimo,
da na ta dan ne prirejajo dru-i gih prireditev,
Tajništvo
OF slov. naroda *s Tržaško ozemlje
ko vidijo, da je vedno manj ljudi na njihovi strani.
Kar se vaških potreb tiče, ki jih bodo morali novi možje reševati, je zelo potrebno zgraditi šolo, pospešiti pa je treba tudi živinorejo in vinogradništvo. Zrgaditi pa bi bilo treba tudi kulturni dom. Mnogo ljudi je pri nas brezposelnih, rekla bi kakih 80 odstotkov. Zato naj bi pogozdili gmajno, pa bi marsikdo dobil delo. Težko je namreč življenje pri nas. Zemlja malo rodi, v mestu pa so samo trije delavci stalno zaposleni. Pa naj bi se še pìypirali samo zato, ker je to V idoli jù prav. Ne, to nam nič ne koristi. Naši stori so nas 'vedno učili, da je moč le v slogi»,
Tov. Škrk Josip
kmet iz Trnovice
«Tudi pri nas je spor v dem kratičnih vrstah mnogo škodovi toda stvari se popravljajo. Veči? nas je za Osvobodilno fronto o; roma za Slovansko-italijansko lju sko fronto. Zavedamo se, da m ramo biti enotni, kakor smo b ves čas narodnoosvobodilne borb ker le tako bomo dosegli svo cilje. Pes je, da jih je tudi nek za Vidalija, toda polagoma uvid vajo, da so na zgrešeni poti in , vračajo U nam.
V naši občini je enotnost še tem bolj nujna, ker je v Nabrežini, Devinu in Sesljanu mnogo Italijanov, *l& 40 se priselili k nam iz Italije
Glede volitev so pri nas nekateri tudi mnenja, da bi bilo dobro, ie bi se obnovila šsmpolajska občina, kot je bila pred fašizmom, to je, da bi vsebovala Sempolaj, Trnovca, Praprot in Prečnik, ker so naše potrebe precej različne cd onih v Nabrežini»,
Tov. Grilanc Alojz-Banov
kmet s Proseka
Tovariša Banova smo našli pri delu. Okopoval je vinograd tam na bregu, kjer se začne spuščati kolovoz dol proti Grijanu. Pokramljali smo z njim o marsičem, nato pa preši; na volitve.
«Naši ljudje se zelo zanimajo za volitve. Mnogi so prepričani, da je treba nastopiti enotno, le nekateri so še prav divji, ker jih hujska Vidah, Drugi so bili od začetka vi-dalijevci, pa vedno bolj spregledujejo. Sli bi z nami, pa jih je še malce sram. Naša naloga in dolžnost je, da jih pridobimo, ker so pošteni ljudje in ker so se vedno borili za našo stvar. Seveda pri tem pa moramo ločiti razne zakrknjence,
Moje prepričanje je, da se moramo združiti vsi v Slovansko-ita-hjanski ljudski fronti, ker le enoten nastop nam bo zagotovil, da dosežemo svoje cilje in se nam naše razmere zboljšajo. V vasi namreč marsikaj rabimo in če bomo izvolili prave može, se bodo ti tudi znali potegniti za nas. Tako potrebujemo na primer pralnico, javne kopelji in napajališča. Vsi smo tudi opazili, da sq vidalijevci sploh ne brigajo za naša gospodarska vprašanja, ker se nanje ne razumejo. Spor nam je vsem mnogo škodil, to opažamo’ zlasti v prosvetnem delu, ki že dolgo časa spi.
Vse to nam potrjuje potrebo po enotnosti in prepričan sem, da se bo do volitev pri nas položaj še mnogo popravil in da bo y.ečina ljudi našla prav.o pot»,

CVETKE
Iz tržaških listov
DELO
«Lavoratore» in «Delo» se v svoji gonji proti Jugoslaviji in proti našemu demokratičnemu gibanju sploh, poslužujeta vedno bolj nesramnih laži, izmed ka» terih naj jih omenimo le par, da bodo naši čitatelji videli, kako primanjkuje VidaUjevim urednikom kakršne koli novi. narske časti.
2. aprila. Članek pod naslovom: Vojn, hujskač Babič na stališču imperialistov. Beograjski izdajalci izzivalno obtožujejo ZSSR. V članku potvarja izjave Marka Beliniča, člana por litbiroja KP Hrvatske, in zaključuje: «To se pravi, da bo njihov protisovjetizem v kratkem skrahiral in da se bo njihovo trinoštvo zrušilo v močvirje. Ta dan se bliža z velikimi ko-.ruki. Ko bo napočil, pa se bo izkazalo, kdo so ti «pravoverni komunisti» Titovega tipa. Izkar zalo se bo, da so navadni agenti Inteligence Service-a in ameriške obveščevalne službe».
Pri «Delu» so pa res preroki, le da njihove prerokbe veljajo drugim. Izkazalo se je namreč, da je bil agent imperialističnih obveščevalnih služb podpredsednik bolgarske vlade Trajčd Kostov, voditelj delegacije bolgarske Kompartijc na zasedanju Informacijskega urada Kompar, ti j v Bukarešta, ki je podpisat klevetnička resoluc:jo prot' KPJ. On je tudi vodil klevetnička ger njo proti KPJ in bil pri tem naj. bolj vnet.
Kaj ima tov. Babič, ki so ga stavili y naslov tega članka a člankom opraviti, ne vemo. ker ni o njem v članku prav nič Churchill, Franco, Tito. «Vojni hujskač Churchill je imel V četrtek v Bostonu govor, v katerem je pozival na vojno pioti SZ. Tudi Franco je uporabil iste besede v šetrtek v svojem govo. ru. Tako so se našli, tri vojni hujskači. Churchill, Franco in Tito «Lepa druščina».
Zopet naslov, ki ga vsebina ne potrjuje. Tita so privlekli za lase, ker ni o tem nikjer govoril. Toda kaj hočemo, treba ga je bilo vplest' vmes.
M LAVORATORE
31. marca. «Tito se je postavil na isto stališče kot «atlantiki» v opravičevanju vojnega pakta. «Pod tem naslovom prinaša list popačene izvlečke iz članka «Borbe» o atlantskem paktu in nadaljuje: «Glasilo KPJ opravičuje pakt kot posledico komunističnih napadov proti izdajstvu Titove klike».
«Borba» pa je med ostalim zapisala: «Pakt predstavlja odkrito grožnjo za mir, za vse miroljubne' države in celokupno miroljubno človeštvo». To po mnenju «Lavoratorejevih» urednikov torej pomeni, da se je Tito postavil na stališče imperialistov. Pa bodo še rekli, da ne lažejo bolj kot pes teče.
4. aprila. Nismo hoteli odpravit, bogatih kmetov na deželi— Pod tem naslovom poroča o Titovem govoru na Brionskih otokih. Tito pa je dejal: Nismo jih hoteli uničiti od danes na jutri, pač pa smo jim preprečili, da bi izkoriščali drugo delovno silo, da bi obogateli «a škodo drugih...».
6.	aprila. Vest o aretaciji imperialističnega agenta Kostova prinaša pod tem naslovom: Crtanje Kostova, težek udarec Titu.
...«Ta tendenca ja lahko ostala 'doslej prikrita, ker so jo zakrin-kavah z lažnim internacionalizmom, čeprav sta bila Tito in Kostov idejno na isti črti».... Kaj pa bi se zgodilo, če bi ne» ■ kega dne črtali Vidalija in njegove urednike zaradi njih m-Cionalizma. Ali bodo tudi o njih rekli, da so svoj antititizem 10 hlinim
KRONIKA
Jugoslovanska vlada Je poslala bolgarski vladi noto, v kateri protestira proti kršitvam doloib sporazuma iz leta 194G. Ker bolgarska vlada ni ničesar ukrenila, da bi izpadi proti Jugoslovanskim obmejnim organom prenehali, ne smejo Jugoslovanski miličniki več spremljati vlakov v Bolgarijo, prav tako pa bolgarskim obmejnim organom ni dovoljen prehod na jugoslovansko ozemlje.
Tudi v severni Dalmaciji bodo meliorirali ozemlje v benkovskem in šibeniškem okraju. Pridobili bodo 1000 ha zemlje.
Jugoslovanska delegacija na kongresu znanstvenikov in kulturnih delavcev ZDA za mir je protestirala proti odločitvi ameriških oblasti, da morajo tuje delegacije v najkrajšem času zapustiti ZDA.
Deset novih bolnišnic, ki so jih začeli lani graditi v Sloveniji, bo kmalu dokončanih.
50 mladincev in mladink v Kotoru, Dubrovniku, na Reki in v Bakru se usposablja za poklice v pomorstvu, in sicer za navigacijo ter za strojniško in telegrafsko stroko.
Z obiska v Vojvodini, kjer so si ogledali državna posestva, kmetijske obdelovalne zadruge ter zadruge slovenskih In bosanskih kolonistov v bližini Vršca, se je vrnilo 400 kmetov in 80 delavcev iz Istre in Slovenskega Primorja. Na dolgi poti so imeli poseben vagon s kinoprojektorjem, po vseh vagonih pa so bili nameščeni zvočniki, preko katerih je vodstvo izleta prenašalo kratka predavanja, opise krajev, koder so potovali ter glasbo.
V vasi Selina pri Poreču v Istri se je mladinski aktiv obvezal, da
bo zgradil šolo. Materia] so zbrali kmetje iz Selina in ga tudi zvozili na mesto.
Sindikati Jugoslavije so dobili 480 milijonov dinarjev za kulturno, fizkulturno in tehnično delovanje med Ciani sindikatov.
Ljubljana je napovedala tekmovanje Mariboru, ki ga je ta na svoji okrajni konferenci tudi sprejel.
V Vratih pri Cepovanu se je 18 kmetov prijavilo za kmetijsko obdelovalno zadrugo. Ustanovni občni zbor bo že v naslednjih dneh.
Studijski krožki pomagajo šolski mladini, da dosega vedno bolj-| še uspehe. Tako so na I. državni gimnaziji v Ljubljani dvignili prav s pomočjo študijskih krožkov uspehe za 70 odst.
Mladina iz guštanjske železarne | združena po brigadnem sistemu, Je dosegla pri delu odlične uspe-1*5. Brigada GarenjSek Rudolfa je presegla normo za 48 odst.
Mladinec Dren Ivan, prav tako iz guštanjske železarne je iznašel strojni način rezanja zaščitnih cevi in tako je dvignil štetilo narezanih cevi dnevno od 137 do | 300 kosov.
582 prostovoljnih delovnih brigad Ljudske fronte in mladine Je imelo na Trgu republike v Beogradu veličastno zborovanje. Pozdravil jih je član politbiroja CK KPJ Moša Pijade. Preko 150 tisoč delovnih ljudi je manifestiralo enotnost jugoslovanskih narodov in krepko voljo zgraditi v svoji 1 državi socializem.
V Ljudski čitalnici na Reki so odprli turistično razstavo v okviru Tedna turizma. Razstgva je lepa slika razvoja turizma v Jugoslaviji podkrepljena z raznimi slikami, reljefi in grafikoni.
Fronfovci LR Hrvatske bodo v letošnjem letu postavili liso zadružnih domov.
Zadruge reške oblasti so poslale maršalu Titu brzojavko, v kateri ugotavljajo, da se z zadružnim gibanjem krepi bratstvo Hrvatov in Italijanov, delavcev, kmetov in delovne inteligence, da raste blagostanje.
V letu 1943 je bilo na Reki pro-I glašenih 772 udarnikov, 8 novator-jev in 52 racionalizatorjev.
Na ruševinah Gabrovice v sežans kem okraju vstaja danes nova vas.
6m april 194-1
8. aprila 1941 so v zgodnjem jutru zabrnela nad Beogradom, glavnim mestom Jugoslavije nemška letala, se spustila nizko nad mesto in vsula ua nezaščiteno in presenečeno prebivalstvo tovore težkih bomb ter nato še s strojnicami streljala na bežeče otroke, žene, mladino, da so na tisoči in tisoči obležali v krvi.
Taka je bila napoved vojne, ki jo je začela Nemčija proti Jugoslaviji ker se Je slednja uprla hlapčevski vezi z njo, ki je nosila svetu suženjstvo.
V nekaj kratkih dneh Je nemški stroj pregazil Jugoslavijo. Vsi takratni voditelji so ali zbežali ali stopili v službo okupatorjev in postali tako izdajalci svojega naroda. Ljudstvo pa se Je brez njih dvignilo proti takratni jekleni nacistični vojski in v težki, krvavi in nepopisno herojski borbi kljubovalo nacističnemu okupatorju, ga bilo in premagalo z nadčloveško močjo, ki Jo je vlivala vanj želja po svobodi, želja po novem življenju, ki se Je ustvarjalo vzporedno z borbo za narodno osvoboditev.
Čudovita moč jugoslovanskih narodov Je zmagala nad nacizmom in fašizmom, čudovita moč Jugoslovanskih narodov — prekaljena v osvobodilni borbi — zmaguje danes, ko gradi močno socialistično Jugoslavijo,
mo GOVORI PREDSTAVNIKOM ISTRE IN SLOV. PRIMORJA
limi ji proti Jugnslai/iji ni uspelo razcepiti njenih bratskih narudtn/
v
Življenjski standard zadružnika se dviga nad kulaskim
Na Brioni pri Pulju je sprejel maršal Jugoslavije Tito 150 delegatov slovenske, ' hrvaške in italijanske narodnosti iz Istre in Slovenskega Primorja,
Maršal Tito je dejal delegatom, da jih ni povabil na Brione zato, da bi se prepričali, da je vse, kar se piše o raznih pogajanjih z za-padnimi državami laž — ker je to vsakemu Jugoslovanu jasno — temveč zato, da bi se porazgovorili o obnovi novoosvobojenih krajev-Prav zato je bilo tudi ustanovljeno pri zvezni vladi ministrstvo za te kraje, ki je takoj po ustanovitvi izpeljalo celo vrsto sklepov za ob-novo in izgradnjo novih objektov ter načrte za cele vrste graditev prog, predorov, stanovanjskih hiš itd.
Maršal Tito je Ugotovil, da sta Istra in Slovensko Primorje posebna tarča novo porarajočega se fašizma. Močna propaganda, ki je naperjena danes prav v te kraje, posebno v. Istro, ne bo mogla ovirati razvoja teh krajev. Hrvati, Slovenci in Italijani, ki žive v Utri, se bodo dalje kulturno in gospodarsko razvijali, ker žive kot enakopravni narodi. Vsa propaganda proti novi Jugoslaviji ni uspela ustvariti razdora ali razcepiti jugoslovanske narode. Proti vsem lažem, da organizira ljudstvo v Istri vstaje, da uničuje železniške proge, da grme
v coni S topovi, proti vsem in še drugim lažem odgovarjajo jugoslovanski narodi s podvojenimi napori za socialistično izgradnjo in za uresničevanje petletke.
Posebno poglavje v gonji proti Jugoslaviji pa tvori poglavje kulakov. Moskovski radio n. pr. ponovno trdi, da je v Jugoslaviji raj kulakom. Bes je, da Jugoslavija ni hotela čez noč uničiti bogatašev na deželi, to pa zato, ker Jugoslavija potrebuje žito, imoviti kmetje pa imajo velik del polj, ki jih je treba posejati s pridelki, ki so delovnemu ljudstvu nujno potrebni. Ljudska oblast pa je bogatim kmetom onemogočila, da bi izkoriščali delovno silo. da bi bogateli na škodo drugih. Morajo pa posejati svojo zemljo, drugače jim jo vzamejo. Sejejo torej lahko, nimajo pa možnosti, da špekulirajo in bogate. Pridelke morajo zopet odstopiti proti določeni odškodnini. Ce tega nočejo, jim pridelke vzamejo.
Danes, ko dela na tisoče nove delovne sile po tovarnah in rudnikih, potrebuje Jugoslavija Za svoje ljudstvo mnogo več kot pred vojno. Zita Jugoslavija ne izvaža, čeprav ga je lani, ko je bila letina ugodna, pridelala 25.000 vagonov, ludi 17.000 vagonov sladkorja jx>-rabi Jugoslavija doma, medtem ko' je pred vojno porabila le 8000. Preskrba je tako zajamčena na podlagi enakosti.
Da povečajo obdelovalno površino, ustanavljajo v Jugoslaviji kmetijske obdelovalne zadruge. Seveda ne bodo takoj kmetje prisilje-
ni, da bi vstopili v zadrugo, ker je nemogoče spremeniti v 24 urah miselnosti, ki se je ustvarila v teku stoletij. Cez eno ali dve leti pa se bodo kmetje sami prepi-ičali, da žive tisti, ki so včlanjeni v zadrugah, mnogo bolje od ostalih kmetov in nato sami prostovoljno pristopili Zadruge bodo čez nekaj let bogatejše od vaških kulakov, zadružnik se bo daleč dvignil nad njimi,
V socializaciji vasi napreduje Jugoslavija postopoma, toda prepričevalno in zmagali bodo njeni narodi, če bo le taka enotnost kot je doslej, tudi ostala.
Na koncu svojega razgovora je maršal Tito poslal po zastopnikih prebivalcev Istre in Slovenskega Primorja tople pozdrave z zagotovilom, da bodo čez nekaj let ti kraji dobili drugačno lice, kajti jugoslovanska zemlja je neizčrpna in to bogastvo omogoča, da postane Jugoslavija ena izmed naj-kulturnejših, najbolj civilizarih in najbogatejših držav v Evropi.
Zastopniki Istre in Slovenskega Primorja pa so maršalu Titu raz ložili vse posebne probleme, ki zadevajo te kraje ter stavili pred loge za njihovo čim boljšo rešitev.
Da je načrt, po katerem gradi jugoslovanska ljudska oblast na vasi socializem, uspešen, to je, da se ustanavljajo kmetijsko obdelotxil-ne zadruge na prostovoljnem vključevanju, se prav zaradi uspehov ki jih te zadruge imajo, moč ku-laških elementov na vasi vidno manjša, število zalrug in zadružnikov pa stalno veča. Dokaz za to nam je n. pr. LR Hrvatska, ki je imela 1. aprila t. I. vpisanih 1000 kmetijsko obdelovalnih zadrug, do
1.	maja pa bo to število narastlo na 1500.
Prav tako narašča stalno število zadrug po drugih predelih FLRJ. Kakor'v Vojvodini, kjer je bil ku-laški element silno močan, tako tudi v krajih, ki so bili pred vojno zapostavljeni in revni, kot n. pi'. v Makedoniji, avtonomni oblasti Kosovo Metohija in drugod.
Koliurno presRtt žiullenje u tteMjj
Prvič v zgodovini razvijajo danes Makedonci svojo narodno kulturo, ki je pod turško oblastjo in v centralistični stari Jugoslaviji bila popolnonia potlačena, Pred vojno je bilo v Makedoniji 67 odst. nepismenih. Po osnovanju makedonske ljudske republike, pa so odprli v Makedoniji 360 novih ljudskih šol. Danes je preko 1400 ljudskih šol s skupno 150.000 učenci. Pred vojno je bilo v celi Makedoniji samo 13 srednjih šol, a danes jih je že preko 30. V vseh teh šolah je učni jezik makedonščina ali pa jezik narodnih manjšin — šiptarski in turški — ki so bili pred vojno prepovedani. V Skopju, v glavnem mestu republike je makedonsko gledališče in opera, medtem ko imajo mesta v notranjosti Makedonije še štiri gledališča. Na novoorganizirani makedonski univerzi v Skopju študira preko 800 visokošolcev, medtem ko je skupno število visokošolcev tako na skopski kakor tudi na drugih univerzah v Jugoslaviji preko 2300.
Makedonski narod se je v zadnjih letih kulturno visoko razmahnil. Danes imajo preko 430 kulturno prosvetnih društev in 200 kulturno umetniških skupin. Preko 300 folklornih skupin aktivno dela in spoznava tudi druge jugoslovanske narode z bogastvom makedonske folklore.
Po vojni se je preko 100.000 odraslih nepismenih Makedoncev naučilo čitati in pisati. V tej deželi, kjer so diktatorski režimi preteklosti zatirali vsako kulturo, deluje danes preko 1300 knjižnic; tisk in založništva so tudi napravila velik korak naprej. Medtem ko pred
vojno ni niti eden list izhajal v makedonskem jeziku, izhaja danes 28 dnevnikov in tednikov v skupni nakladi preko 9 milijonov izvodov letno. Prav tako tudi ni izšla na makedonskem jeziku pred vojno niti ena knjiga. Do danes pa so izšle 302 knjige v skupni nakladi 3 milijonov izvodov. Najširše načrte za letošnje leto ima podjetje «.Prosvetno delov. To bo objavilo 900 knjig iz makedonske in svetovne književnosti, dalje učbenike in to ne santo na makedonskem, temveč tudi na šiptarskem in turškem jeziku, tako da bo zadoščeno tudi narodnim manjšinam.
Književno podjetje «Kultura» bo izdalo v letošnjem letu predvsem dela marksistično-leninistične literature v nakladi 3404)00 izvodov.
Mladinska založba pripravlja 17
knjig iz otroške literature in 24 mladinskih del.
V Ljudski republiki Makedoniji se razvijajo kulturno ne le Makedonci, temveč tudi Siptarji in Turki, ki imajo prav tako kot Makedonci svoja prosvetna društva. V letošnjem letu je imela turška manjšina prvikrat priliko, da posluša rta svojem jeziku dramo turškega pisatelja, ki so jo igrali amaterji iz vrst turške manjšine. Siptarska in turška narodna manjšina ima v Makedoniji 23 osnovnih šol.
Makedonski narod, kakor manjšine, ki žive na tem ozemlju, imajo v FLRJ možnost kulturnega razvoja prav tako kot drugi narodi Jugoslavije. Da se lahko tako razvijajo, pa je pogoj tudi stalni dvig gospodarskega nivoja teh krajev, k; so bili do druge, svetovne vojne popolnoma zapuščeni in tlačeni.
IV. Keneresmladiiie Slovenije
Ljudska mladina Slovenije ima svoj IV kongres, fo je kongres velike in močne organizacije mladincev in mladink, ki vestno izpolnjujejo naloge, ki jih je nakazala partija, ter s svojim delom, pa najsi bo to pri strojih, v rudnikih, v ustanovah na vasi ali v šolskih klopeh požrtvovalno sodelujejo pri izgradnji socializma v svoji domovini.
Organizacija se je od tretjega kongresa do danes pomnožila za 32.899 članov. 09.774 mladincev in mladink se je vključilo v politični študij, 7096 jih je sodelovalo pri raznih kulturnih prireditvah, 88.230 pa se je udeležilo raznih fizkul-turnih prireditev in tekem.
Na delovnih akcijah je delalo 3.073 brigadirjev, ki so naredili 18,735.200 delovnih ur v vrednosti 234,190.450 din. V lelu 1948 je bilo mod delavci 3.408 mladincev in mladink proglašenih za udarnike. To je le del velikih uspehov in le majhna slika slovenske mladine med obema kongresoma.
Zdaj daje mladina obračun tega svojega dela, obenem pa bo na kongresu sprejela sklepe za čim boljše sodelovanje pri uresničenju tretjega planskega leta. Mladinska organizacija je posebno sedaj po spojitvi SKOJ-a in LMJ socialistifi' na šola Za vso jugoslovansko mladino. Na čast partijskim in mladinskim kongresom je mladina organizirala nešteta tekmovanja in uspehi, ki jih je dosegla, sp dokaz njene politične zavednosti.
Zadružni hlev prve obdelovalne zad ruge Gabrovice, glav lepo r ejene živin«.
v katere* stoji
TOVARNE ZELENJAVE V SOVJETSKI ZVEZI
V okolici glavnega mesta ZSSR Moskve se dviga v nebo iznad hrastovega gozdiča steber dima. Ta dim se dviga iz ogromnega dimnika čeprav ni tam nobene tovarne. Okoli in okoli so poi; a, pokrita s snegom, in male zgradbe, podobne skladiščem: to je sovhoz «Martino»».
Iz sedmih ogromnih kotlov hlapi vroča para, ki gre skozi cevi po prostorih, v katerih se razvija na piilijone semen. Toda toplota ni dovolj, potrebna je tudi svetloba. Sončno svetlobo nadomestuje na stotine električnih žarnic, ki človeka kar slepijo. Veliki oboki drže ipokonci zamotane železne konstrukcije, desettisoči stekel ločijo tople gredice od zunanjega ozračja. Stotine metrov cevi, ki prinašajo toploto, pokrivajo stene, se vzpenjajo do stropov in so napeljane tu. di pod zemljo.
Tople grede zavzemajo površino treh kehtarov. Ali se vam zdi to morda malo? Upoštevati morate rodovitnost te zemlje. Na vsakih sto metrov živi in raste okoli sto rastlinic. Vsak centimeter je dragocen, ker ga ogrevajo in razsvetljujejo. Zato prisilijo kumarice, ki zahtevajo mnogo prostora, k nav-
znižali stroške izdelkov za 10 odst, in zgradili stanovanjsko zgradbo za 300 delavskih družin. Delavci moskovske tovarne avtomobilov «Stalin» so se obvezali, da bodo Izgotovili do kongresa 250 kamionov izven plana. Tako bodo prihranili 5 milijonov rubljev in dvignili proizvodnjo za 5 odst.
Tudi drugi delovni kolektivi so dali podobne obveze, med njimi delavci Magnitogorskega kovinskega kombinata, rudarji Dombasa itd.
Tekmovanje vodijo sindikalni odbori podjetij. Nekateri med njimi so že obvestili Predsedstvo glavnega cdbo-r» o prvih uspehih, doseženih v tekmovanja.	,
Velikanska toplotna gred kolhoza (Martino»
Zadružništvo v Bolgariji
fj®
^ *
tl?
■
■■ ■ ; ■.

Paradižnike obirajo
pični rasti tako da plezajo navzgor po vrveh. Za pobiranje kumaric so potrebne lestve. Glavne kulture v sovhozu «Mariino» so kumarice in paradižniki. Dobo rasti skrajšajo z umetno toploto, z električno svetlo. b°, z mnogimi gnojili in s pridno nego. Na treh hektarjih površine gred «Mariina» pobirajo pridelek dvakrat na leto. Del zelenih paradižnikov dozori v omarah z etile-ničnim plinom.
Ze pred osvoboditvijo leta 1944 je bila v Bolgariji precej razširjena mreža zadrug, zlasti v trgovini.
Po osvoboditvi so v Bolgariji polagali največjo pažnjo združevanju obrtnikov v proizvodni sektor zadružnega pokreta, kmečke delovne zadruge in obrtne zadruge, dočim so nižje oblike zadružnega pokreta čisto zanemarjali. Tako n. pr. ne poznajo v zadružnem pokretu Bolgarije kmečke obdelovalne zadruge z zadružno ekonomijo, iz katerih bi pozneje lahko nastale višje kmečko obdelovalne zadruge.
Zadruge obrtni so se v Bolgariji znatno bolje razvile. Medtem ko je po osvoboditvi bilo samo nekaj takih zadrug je njihovo število leta 1946 narastlo na 570 s 15.249 zadružniki, 1947. leta na 738 zadrug s 23.836 zadružniki, lansko leto pa se je njihovo število dvignilo na 1.037 zadrug s 43.969 zadružniki. Ustanovili so velike zadruge kot čevljarski zadrugi, «9. september» v Soli ji in «Zmago» v Plovdivu ter krojaški zadrugi «D. Blago-jev» v Sofij; in «1. maj» v Plovdivu, ki imajo vsaka po 100 in več delavcev. Na ta način so se majhni obrtniki združili v večjih podjetjih ter se tako vključili v socialistično gospodarski sektor. Proizvodne industrijske zadruge se stalno širijo in predvidevajo, da bodo ob koncu petletnega plana leta 1951 združevale vse obrtnike v zadružnem pokretu.
Ker je v Bolgariji razdeljena zemlja na 1.100.000 gospodarstev, kar znatno otežkoča mehanizacijo kmečkih del, polagajo veliko pažnjo zadružnemu pokretu v poljedelstvu.
Kmečke obdelovalne zadruge so se v Bolgariji razvijale pretežno hitro, posebno v drugi polovici lanskega leta, ko je število kmečkih delovnih zadrug doseglo število 1.100 s približno 300.000 ha obdelane zemlje. Zadruge so imele zahvaljujoč se bolpjši organizaciji dela, dobri obdelavi zemlje jn pomoči države pri raznih izbolj sevalnih delih, večji povprečni donos kot posamezna kmečka gospodarstva. Lansko leto so potrošili preko ene milijarde levov za izgradnjo novih objektov v kmečkih obdelovalnih zadrugah. Ob pričetku letošnjega leta so, verjetno zaradi dosedanjega prehitrega ustanavljanja kmečkih obdelovalnih zadrug ter težkoč, na katere so naleteli zaradi večkratnih pomanjkljivih priprav, začasno ustavil; nadaljnje ustanavljanje kmečki'1 delovnih zadrug. Sedaj bodo že obstoječe zadruge organizacijsko utr. dili in počasi pripravili teren za ustanavljanje novih. Tudi na tem področju postavlja petletni načrt razvoju gospodarstva Bolgarije velike naloge. Povečati bodo morali število zadrug na 4.(100 in vključiti 60 odst. kmetov s tremi milijoni ha zemljišča v zadruge. Plan tudi predvideva povečanje donosa pridelkov v zadrugah tako da bo znašala njihova proizvodnja 72 odst. vsega poljskega pridelka Bolgarije.
UVOZ IN IZVOZ
Romunija Je dosegla lep uspeh pri uvozu in Izvozu blaga in surovin. Medtem ko je leta 1938. uvozila 20.2 odstotkov surovin in 74.4 odstotkov gotovih izdelkov, je znašal v letu 1948. uvoz surovin 30.57 odstotkov,
gotovih izdelkov pa 58 odstotkov. Odstotek gotovih izvoženih predmetov je Sest krat večji kot pred desetimi leti.
* * *
Glavno vodstvo madžarske težke industrije je nagradilo 189 novatorjev s skupnim zneskom 101.760 forintov. S svojimi izumi so novatorji v podjetjih težke industrije prihranili državi skupno dva milijona 970 tisoč forintov,
* * *
Poljski proračun
Na dnevnem redu ustavodajnega Sejma imajo v teh dneh razpravo o osnutku proračuna za letošnje leto. Predlog določa izdatke in prejemke v višini 612 milijard zlotov (lani 350 milijard). 331 milijard je določenih za tekoče izdatke in okrog 272 milijard za investicije, ki so prvikrat vključene v enotni osrednji proračun. Nad 40 odstotkov bo odpadlo na nacionalizirano industrijo lani 38%), 21% na promet in 12% na kmetijstvo. Namestili bodo tudi novih 2(1.000 državnih uradnikov.
* * *
Viel-nanisko odporniško ionie se širi
Viet-namska ljudska fronta je ukrenila vse potrebno za nadaljnje razširjenje odporniškega gibanja. Ljud ska fronta bo odslej združila vse elemente odpora v državi. To je odgovor Ljudske fronte na sporazum med cesarjem Bao Dajem in francosko vlado o podelitvi nekakšne neodvisnosti Vietnamu, kar ni nič drugega kot manever, da se razbije odporniško gibanje.
Odkritje vohunske mreže v Bolgariji
V Bolgariji so odkrili široko razpleteno vohunsko mrežo imperialističnih držav, ki je imela napeljane niti prav do najvišjih partijskih in državnih funkcionarjev. Aretiranih je bilo nekaj nad 300 oseb in med njimi tudi podpredsednik vlade in finančni minister Trajčo Kostov. Kostov je tudi poznan kot voditelj bolgarske delegacije na zasedanju Informacijskega urada v Bukarešti in kot glavni in-spirator, organizator in «teorik» kle-vetniške gonje proti KPJ in*novi Jugoslaviji.
Izvedelo se je, da je med aretiranimi med drugimi tudi Kačev Ar.ge'uv, podpredsednik prezidija sobranja LR Bolgarije in njegov sin Ljube,i Kačev, pomočnik notranjega ministra Jugova. Aretirani so bili tudi drugi visoki funkcionarji državne varnosti kot Petrov in Karaslavov ter Bradistuov, predsednik sofijskega mestnega odbora.
Aretacije vohunskih, protipartijskih in protidržavnih elementov v Sofiji, onih, ki so najbolj bobnali, da. gre Jugoslavija v imperialistični tabor, mečejo jasno luč na resolucijo Informacijskega urada, katere sopodpisnik je bil tudi Trajčo Kostov. Tudi ob tej priliki so se pokazale besede, ki jih je Lrekel maršal Tito, da imajo prt idevetniški gonji svoje prste vmes tudi imperialistični agentje, kot popoli nema pravilne.
Resnica je prišla na dan in zaman Je prikrivanje notranjega ministra Jugova, ki govori o «političnem odklonu» Kostova šele sedaj, ko so odkrili vohunsko afero. Prav tako je zaman potvarjanje dejstev po Vidalijevem glasilu, ki stoji zopet na istem stališču, kot imperialistična propaganda, katera skuša s svojim «tolmačenjem» skriti svoje vohunske agenture.
* * ^
Hortyjevi agenti so našli
novo „zaposlitev"
V Novem Sadu se vrši v teh dneh proces proti skupini špijonov, ki »ih je poslala madžarska informativna služba v Jugoslavijo, da razširjajo propagandni material Informblroja, zbirajo vojaške podatke in snubijo državljane FLRJ za madžarsko informativno službo.
Med obtoženci sta dva bivša špljo-na Anglo-Američanov, ki sta v zaporu podpisala, da bosta delala za madžarsko informativno službo, dva sta pa bivša pripadnika Hortyjevih band, kt so morile med vojno v ZSSR. Tudi ta dva sta podpisala v zaporu.
Preko meje so prišli s pomočjo državnih organov Madžarske. V Jugoslaviji pa niso našli «zdravih elementov», ki bi jih lahko izkoristili za svoje umazano delo.
Proces se nadaljuje.
Češkoslovaška tekstilna industrija bo povečala svojo proizvodnjo za IM
V gredah so tudi čebelni panji. Čebele delajo vso zimo. Oplojevanje s pomočjo čebel viša pridelek zelenjave. Pod gredami je veliko podzemlje t Somraku. Zrak je tam vlažen in lepo diši. V dobro pognojenih mellnah vidiš milijone belih točk. Tu rastejo gobe za moskovsko prebivalstvo. Sovhoz «Mariino» je dal leta 1948 Moskvi 3.500 ton kumaric, paradižnikov in druge zelenjave. V okolici Moskve je več desetin takih kmečkih državnih por sestev. Nekoč je prihajala v Moskvo sveža zelenjava s Krima ali iz Srednje Azije, kar je zahtevalo velike prevozne stroške. Danes lahko vsaka moskovska gospodinja kupuje po nizkih državnih cenah zelenjavo, ki je bogata z vitamini.
* « *
V kratkem se bo pričel X. kongres sindikatov ZSSR. Predsedstvo glavnega odbora se je v predkongresnem proglasu obrnilo na vse sindikalne organizacije s pozivom, naj se pripravijo za ta kongres z novimi uspehi v proizvodnji v predkongresnem tekmovanju. Milijoni sovjetskih delavcev so se navdušeno odzvali temu pozivu in dali nove obveze. Tako je leningrajski Kirovski zavod poslal pismo ge-neralisimu Stalinu, v katerem so se delavci obvezali, da bodo natančno •«polnili štiri meseéoi delovni načrt,
Na Češkoslovaškem je bila proizvodnja tekstilnega blaga in različnih vrst tkanin razširjena že v prejšnjih stoletjih. Surovini za to industrijo sta bila lan in volna domačega izvora. Pri tekstilnih strojih so prišli na ozemlje Češkoslovaške iz inozemstva v prvi polovici 19. stoletja, kar je imelo za posledico gradnjo tekstilnih tovarn, ki so se počasi povzpele v veliko in mogočno industrijo. Pred drugo svetovno vojno je bila tekstilna industrija A konfekcija v češkoslovaškem izvozu na prvem mestu in šele tik pred izbruhom vojne se ji Je nevarno približala težka industrija.
V drugi svetovni vojni je češkoslovaška tekstilna industrija utrpela pte-cej škode. Samo ena tretjina je je ostala nepoškodovana.
Po objavi zakona o nacionalizaciji je bilo ustanovljeno 31 narodnih podjetij, ki so razdeljena po posameznih strokah. Bombažni sektor ima sedem narodnih podjetij ter predstavlja največji del češkoslovaške tekstilne proizvodnje. Tudi na Slovaškem so po osvoboditvi- pričeli s širokopotezno industrializacijo. Del tekstilne industrije so preselili iz starih češkoslovaških dežel na Slovaško v njene najrevnejše
kraje in tako sta tam nastali dve podjetji, eno za bombažno in eno za volneno industrijo.
V dveletnem gospodarskem načrtu je imela tekstilna industrija nalogo, da krije s svojim izvozom tudi svojo potrebo po surovinah. To nalogo pa niso izpolnili, ker socialistični sektor ni imel zadostnega števila predilnic, privatniki, ki so imeli v svojih rokah še veliko število podjetij, pa so nacionalizirano proizvodnjo sabotirali. V tem času je zato imela Češkoslovaška zaradi premajhnega izvoza eno milijardo Kčs deficita v primerjavi z uvozom. Te težave so odstranili lansko leto, ko je bilo skoraj 100% tekstilne industrije nacionalizirane. Lansko leto je Češkoslovaška povečala izvoz tekstilnih izdelkov za več kot 33% in s tem popolnoma krila uvoz z izvozom.
Po petletnem načrtu bo do leta 1953. Češkoslovaška povečala svojo tekstilno proizvodnjo za 68% v primeru z lanskim letom. Uvoz surovin bo precej manjši, ker bodo povečali njih domačo proizvodnjo. Kljub temu pa bo morala tekstilna industrija Se vedno kriti svojo povečano potrebo po surovinah i uvozom,
Tako bo morala CSR uvoziti celotno količino bombaža, ki jo potrebuje, prav tako pa tudi večino volne ter polizdelke, kot umetno svilo, tekstilne barve itd. Prav tako bi bila CSR lahko tudi neodvisna od uvoza lanu, če bi ji ne primanjkovalo delovnih moči v poljedelstvu. Kljub temu pa bodo v prihodnjih letih povečali površino zemlje, posejane z lanom. Čeprav je CSR pred vojno zajčje kože celo izvažala, jih mora danes uvažati, ker
so po vojni zanemarili zbiranje teh kož.
Češkoslovaška izvaža večino svojih tekstilnih izdelkov v Sovjetsko zvezo, Skandinavske države, Beneluks in nekatere zaoceanske države. V nekaterih svojih izdelkih je češkoslovaška tekstilna industrija brez konkurence na svetovnem trgu. To je zlasti v ročno šivanih robcih iz čipk, kašmirn-vih tiskih, različnih vrstah umetnll» cvetlic Ud,


;


Ko bodo	A \ /F A I I
BI
nTiiinTTl

Dan. bo lep, praznile je. in ne izplača se poslušati mestnega ropota in prepira, ki draži živce, zato, si mislim, bo najlepše da grem obiskat našo staro istrsko vasico tam nad Dragonjo. Istih misli je tudi moj prijatelj v Kopru, s katerim se skupaj napotiva peš preko Šmarij v Krvavice.
Moj prijatelj je strasten novinar, povsod rad vtakne nos, posebno pa če vidi večjo skupino ljudi pri delu. Kar prijemlje ga, ko zagledamo skupino mladine, ki hiti udarniško gradi-_ ti športno igrišče izven Kopra in ogromni buldožer, ki ravna zemljo s tako silo, da se tla kar tresejo.
Za Smarjami zaslišimo škripanje samokolnic in prepevanje mladincev, ki dokončujejo svojo desto Smarje-Novavas. Pozdrav, nekaj podatkov, neizogibna slika in hajd naprej, da ne pridemo prepozno v Krkavče. Pa še se moramo ustaviti. Skupina mladin-cev in mož hiti nalagati kamenje, ki ga kamion in traktor neprenehoma vozita, da se bo zadružni dom v Pučah še bolj razširil.
Takih vaših kot so Krkavče je malo. Čudno, da ne prihaja na izlete več meščanov, ki rajši čepijo v zatohlem mestu.
Kako so živeli v starih časih
Zanimive so Krkavče po svoji zunanjosti, zgodovina te slovenske istrske vasi pa je dokaz kulturnega in gospodarskega nasil-sttra, katerega je bil žrtev naš slovenski živelj v Istri že pod biVšo avstroogrsko monarhijo pa vsè do osvoboditve.
Krkavče, ali kakor jih nekateri imenujejo Krkavče, ali pa celo Krčovci so na skrajni slovenski meji mad reko Dragonjo, ki je narodnostna meja med Slovensko in Hrvatsko Istro. Pod Krkavče spadajo še manjša naselja, ki
ÌVIVIXhV \/ M l-l vse h is
Krkavške mame z otroki uživajo na soncu
so nastala zadnje čase, Hrib, Zvabi, Skrljevec, Glavini, St.
Rov, Maver, Giriči, Suine, Pršutiči in Mač-kujak; vsa ta naselja štejejo okrog 130 hiš in 700 prebivalcev. Najstarejše so vsekakor Krkavče. Stari domačini pripovedujejo, da je bila svoj čas nad vasjo «Na Gradišču» stara graščina, kjer je verjetno gospodoval vazal momjan-skega grofa. Se zdaj izruje plug ostanke opeke _ ali zidovja tega gradu. Pred leti Pa so domačini zasuli globok grajski vodnjak, ker je bil preveč nevaren za živino in vaško deco.
Kako in kdaj je vas nastala, kdo je bil prvi domačin in odkod je prišel, tega nam ni znal povedati nobeden. Vsekakor pa so Krkavče ena najstarejših vasi v Slovenski Istri. To potrjuje tudi dejstvo, da je tu že mnogo let sedež dekanije, da so pred dobrimi sto leti celo peli mašo v staroslovenskem jeziku. Značilno pa je, da je bil titular dekanije koprski kanonik. To pa predvsem zaradi tega, ker je ta «častni naslov» nosil naslovljencu mastne
dohodke. Zadnji tak titular je bil zloglasni mone. Sirotti (Siro-tič), za katerega pa je škoda zapravljati črnilo. To dejstvo pa moramo na vsak način upoštevati, ker je kvarno vplivalo na razvoj vasi in ker je bilo tesno povezano še z drugim bolj očitnim, zločinskim izkoriščanjem in zatiranjem slovenske narodnosti v se-verozapadni Istri.
'Pred leti so Krkavčam zelo slabo živeli, kljub temu da je njihova zemlja bogata in rodovitna. Hodilj «na žrnado» y bližnje vasi, Šempeter, Novo vas in Malijo. Tam so bili kmetje nekoliko bolj neodvisni, bolj napredni, imeli so zato več vina, več olja in so bolje živeli,
«Tam so imeli polne koludrice vina, y Krkavčah pa ga ni bilo niti kaplje».
"Bela hiša,
korenine v domači zemlji. Olje in vino je vzdrževalo vas, ne da bi se razvijala, pač pa da vsaj ni poginila. Zakaj ni napredovala, kakor bi bilo želeli v Krkavče. Borne, hišice so nakopičene druga na drugo, temne, črne so od let in sonca, ulice pa ozke, tako da gre lahko skozi le osliček in istrski voziček, gospodar pa mora zadaj, sicer ga stisne kolo ob zid. Po vsej vasi imajo skoraj vsepovsod sama stara ognjišča, okajena pi stara že več kot tristo iet. Nobena hiša krkavškega kmeta nj ometana a!i pobeljena zunaj. Tista hišica pa, ki je vidite na sliki na prvi strani, kako se ponosno smeji na soncu, je. lepo pobeljena in se zdi kot mlada bela nevesta med samimi črnci, tisti pravijo v Krkavčah «bela hiša», «Bela hiša» v Krkavčah je župnišče. Pa ni &e dovolj. Qb osvoboditvi so našteli v vasi nič manj kot 168 analfabetov, noben domačin ni kovač, ne mizar ne čevljar ne krojač. Iz Krkavt ni šel nihče v šole, vsi so ostajali doma ali pa šli služit po svetu tuji gospodi. Pa ne mislite si, da so Krkavčam trde glave. Kaj še. Tu so vmes druge stvari.
Bilo je okrog leta 1904. Domačini so si začeli zidati narodni dom, v katerem bi morala biti tudi šola. To ni bilo po volji italijanski šovinistični «Legi nazionale», ki je podkupila nekaj domačih judežev. ,	^
Ponoči so kradli kamenje in %
prinese. S Turškega mora priti, od tam pride dež». Tako pravi stari očanec. «S Turškega? Ta pa je nova».
Starčka pripovedujeta dalje, kako je bilo pred leti v vasi, o Gradišču in Napoleonovi vojski, potem pa hitita v cerkev.
Medtem sg je zbralo okrog nas cel kup vaške mladine. Z zanimanjem nas poslušajo in sledijo pogovoru.
ta„ se jim odvežejo jeziki in hi-, tijo pripovedovai zdaj eden zdaj drugi.
Ta je bil v brigadi, oni bo šel na tečaj, ta za mehanika, oni za mizarja itd. Drugi pravi, kako bp lepo, ko bo v vasi elektrika in zadružni dom. Qni suhljatega o-braza in bistrega pogleda se rad spominja svoje brigade in pripoveduje, kako je bilo tam lepo. Tretji pa bi kar rad porušil vas in jo sezidal na novo, da ne bi bila samo ena «Bela hiša», ampak vse’ lepe, bele, prijazne in ugodne.
Na vasi so se zbrale starejše
starčka odide- tli živeti njihovi predniki cela
cletj a,
Bližnja bodočnost
Zeleni oljčni gaj nas kar miče, |'°g vasi je toliko oljk, kakor !ri nobeni drugi istrski vasici, cd leti, ko je bila dobra letina, e neki kmet v Krkavčah imel leč olja kot vina. Toda nasadi r z<*ai že stari, nekateri so pogibli ob hudi zimi leta 1929. in feba je poskrbeti za nove. Go-je, da se bo tudi kmetijstvo, vse ostale panoge tudi v ! 1'tavcah v kratkem zelo zbolj-
šalo. Tedaj se bodo čudili Krkavčam sami sebi.
Mrak že leze nad krkavške štrene, po tesnih ulicah postaja
Stare oljke v okolici Krkavč
temno. Zato se polni vtisov odpravljamo proti Kopru. Do kraja vasi nas spremljajo mali Krkavčam, potem pa nam kaže pot
mesečina. Tiho postaja v vasi. Sliši se le petje iz gostilne. Qglasi se šempetrski zvon, potem pa drugi. V Novi vasi zablešči električ-
na lučka. Tako blizu se zdi. Kmalu bo svetila tudi v Krkavčah, «Takrat bo lepo, je rekel Vinko. Prav ima. Kmalu bo to in takrat bo zares lepo tudi v Krkavčah, še lepše, ker bodo imeli tudi zadružni dom, ki ne to kot «Bela hiša», ampak bolj prijazen jn za vse, ki si bodo želeli napredka, pouka in zdrave zabave.
Vse mirno in tiho je naokoli. Daleč zablišči, pa zopet ugasne mala lučka na Savudrijskem vrti-ču. Puče so vse vtopljene vase. Ob zadnjem obrisu gričevja, ki se več ne razločuje, pa je Jugoslavija.
Ponoči, v bledi mesečini dobivajo njive, trte, oljke in češnje drugačno obliko. Za hip te prenesejo misli za deset in deset let nazaj, predstavljaš si, kako je moral tod garati naš človek, ko so ga preganjali in krvavo izkoriščali, kako so grabežljivo segali tujci po naši zemlji, samo da bi izpodrinili naš rod. Huda, črna je bila ta noč, tako temna, da so nekaterim celo otrpnili udje in čut. Pa je prišel vihar od vzhoda in je pomel vso to sodrgo.
Milijon misli, spominov in občutkov roji po glavi. Tiho se pogovarjava s prijateljem, da ne motiva tega miru in tišine.
Vidiš? Tam je jugoslovanska meja, tam cona A, Trst, pod nami je Koper, cona B. Na morju pa se svetlikajo prve lučke ribiških ladij.
5
OČE * SONCE f*

Seveda so tudi stari Krkavčam spregledali in so začeli saditi trte v okoliške vasi niso več hodili; zdaj pa je krkavško belo vino
dobro znano po svoji kakovosti. Moški so delali na polju, ženske pa so si izmislile svoj način zaslužka. Mlinarji ob Dragonji so nakupili v tujini žito, ga zmleli, Krkavčanke pa so pekle in prodajale kruh «bige», in so jih nosile tja do Buj in obalnih mestec. Tako je šlo; naprej več let in bi še šlo; pa so prišli hudi časi. Zito nj več prihajalo, mlinski kamni so se ustavil', in ženske niso imele več kaj peči. Ostale pa so trte in oljke, vsajene v
V tem mesecu nam bo nebo naklonilo y razdobju od 13. do 28. kar dva mrka luminega in sončnega. Dne 13. aprila ob polni Luni bo namreč Luna natančno v eni črti s Soncem in Zemljo, zato jo bo popolnoma pokrila Zemljina senca. Potek tega mrka kaže slika 1. 2e ob poltreh zju-
*

MRKA
popolnoma zatemnjena. Ob tej > priliki, ko leze zemeljska senca
Kajti 1? okroglo telo more dati okroglo senco. Taka pa je zemeljska senca, pa naj se Zemlja zavrti kakor se hoče!
V popolni senci bo Luna ostala do 5h 53m, a iz sence bo stopila ob 6h 54m_ malone ob osrrli uri pa iz polsence. V naših kra-
Dvotišče stare hiše v Krkavčah
Na letališču v Rimu so sprejeli indijskega Mesijo Krišna Vento, ki je priletel iz Amerike skupno s svojo ženo. Krisha je dejal, da je on novo utelešenje Jezusa Kristusa ter da sedaj živi svoje drugo življenje. Izjavil je, da je današnji položaj dosti slabši kot leta O ter da pričakuje, da ga bodo ponovno križali.
Po teh izjavah pa se je kljub slabšemu položaju z avtomobilom odpeljaj v Rim. Pregledoval je katakombe in izjavil, da re mu zdi sedaj skalovje dosti trše kot pred ^ 2.000 leti. Stanuje v enem izmed ■ j najelegantnejših rimskih hotelov. Za njegovo ženo pravijo, da Je izredno lepa.
so kradli kamenje in rušili, kar so domačini podne- I* vi sezidali. «Lega nazionale» pa ‘J
je sezidala svojo šolo v popol- Ji traj bo stopila Luna v zemeljsko noma slovenski vasi s pristan* j, polsenco, kar ne bo lahko opaziti.
*-!no,P0dp01'° avstroogr3l5ih •! Toda ob 3h 27m bo začela lesti oblast.. Slovenski starsi mso ho- preko polne Lune črna senca teh pošiljati svojih otrok v ita- *■ « -,.	.	«n »	»
lijansko šolo. Sele leta 1915. je ? ?em ,je’ m ob. ‘h 28m b° .Lu.n® bil nameščen v vasi prvi slovenski učitelj. Zato je bilo toliko >	, T	.	-
analfabetov, ki pa bodo v krat- I* pre^° kune, imamo rrajlepso kem izginili, za kar močno skrbi Ì Priliko, da zadnje dvomljivce -j ljudska oblast. Zdaj je v vasi !. če s° se k^e„ ka,t!:n “ Prepriča: lepa obnovljena šola s tremi ? mo’ da ie ^em ju res krogla, učitelji, otroški vrtec jn zadruga. Karkavčani pa se že pogovarjajo, da bo /treba sezidati zadružni dom, ki bo zares spremenil lice vasi in ji dal novega življenja, pred leti je bil v vasi le cerkveni pevski zbor, za drugo se župniki sploh niso zanimali in le vtepali v glave Krkavčanov brezpogojno predanost in pokorščino. Zdaj imajo Krkavčani svoje posebno društvo in pevski zbor.
Krkavče v osvobodilni borbi
Prvi pretres, sunek naprej pa so Krkavče vsekakor občutile in doživele med osvobodilno vojno. Med borbo se je vas dobro izkazala in dala nad 70 partizanov in aktivistov, kar je porok, da se bodo Krkavče v-novem času otresle vsakega na-zadnjaške ga vpliva preteklosti ! in vsakega vpliva domačih po- 1 sameznikov, ki bi želeli, da bi vas | ostala tako kot prej in bi jo laže ' izkoriščevali.	i
Pred cerkvijo je majhen trg z L naravnim kamenitim tlakom. Vsa i jih bomo videli Luno zahajati že vas je sploh sezidana na živi ska- |* popolnoma zatemnjeno. Venda*
'• To se najbolj opazi pri vaški ? bomo lahko videli vse zanimive gostilni in pied cerkvijo. Okrog ■£ pojave, ki nastopijo, kakor bom in okrog vasi r>n	^ i	_____ _____________olnem



^ SVOJO
v
V^°
& p* £ t & u>

★
^ žemljo in Soncem, V Slove: Mi bonoo začeli opazovati Sonce P Sedmi uri zjutraj. Konec mrka ^ ria“i*1 k*ajih bo okolj devete ■ “opoldne. Največ zatemnje-
Stoica, bodo videli na Grenki. in sicer šest desetink nje-
g*
pcpclhi
k y ,vasi Pa je polje, dobra zemlja, oljčni gaji, trte in češnje, ki so že v cvetju.
Pogovor z očanci
Na kamenitom stolu sedita dva_ možakarja. Ko prisedeva, se stan kmet takoj prične pritoževati nad vremenom: «Suša je, suša huda, sinko moj. Bojimo se kaj bo z nami letOvS».
Pa ju vprašava, če bo kaj kmalu deževalo.
«Nič ne bo še, ta veter ga ne
spodaj povedal, ob poP [ mrku Lune.
Dne 28. aprila bomo ob jasnern dnevu doživeli zjutraj tudi za nimiv dogodek: nastopil bo ob mlaju delen sončni mrk (glej s^1" ko 2.) Luna tedaj ne bi P°P??” noma v ravni črti med ZcmU in Soncem in bo le za del severne zemeljske polute pokrila kos Sonca. Seveda meče mala Lima svojo stožčasto senco na mnogo večjo zemeljsko površino v raZ' ličnem času, kakor se pač pomika
gove površine. Pri nas bd pomra-Jitev manjša. Mrk bodo gledali po vsej Evropi; severni Afriki, zahodni in vzhodni Sibiriji, na plandijj, Grenlandiji, v severnih polarnih krajih, končal pa se bo ga severovzhodnem koncu Severne Amerike.
^ùikó- la&ko-tuxnàii mik
Sončni opazuješ
SVeČo ali petrolejko okadil. Stal-
mrk najenostavneje s Sipico, ki si jo nad
nejšo temno Sipico narediš, če nad okajeno Sipico položiš okvirček iz tanke lepenke nad tega pa drugo Sipico in vse skupaj s trakom papirja zlepiš. Ako uporabiš poleg temne šipice še kakršen koli daljnogled, tudi gledališki boš imel mnogo večji užitek ob teh lepih in velikih naravnih pojavih.
Na osnovi slike 3. hočemo prav na kratko opisati nastanek Luninega in Sončnega mrka.
Luna je hčerka naše Zemlje in kroži okoli nje z njo vred pa tudi okoli Sonca. Ob~ sta temni in se svetita le na tisti strani, kjer ju obseva Sonce. Obe mečeta v vesoljstvo svojo široko polsenco in stožčasto popolno senco, umbro imenovano, Umbra je P*i obeh stožčasta in njenima velikostma primerno dolga. Tako sega Zemljina senca okoli 1,380000 kilometrov daleč v vesoljstvo, Luna pa, ki ima v premeru le 3470 km, gre skozi zemeljsko senco, kadar je mrk, tam, kjer meri ta senca »e 9200 km v premeru. Lunina pot pa ne leji natančno na isti poti kakor Zemljina okoli Sonca, ampak je nekoliko nagnjena nanjo. Zato tudi nimamo na leto dvanajst mrkov, kakor bi jih sicer bilo, če bi ob vsaki polni Luni prišla Luna v zemeljsko senco. Tako pa gre Luna ob polni Luni zdaj nekoliko nad zdaj nekoliko pod senčnim stožcem, ki pada od Zemlje v vesoljstvo in le povprečno dvakrat na leto pride točno za Zemljo in tako v njeno senco.
Kadar zaide le del Lune v zemeljsko senco, govorimo o delnem Luninem mrku. Le če zemeljska senca Luno popolnoma zakrije, nastane popoln Lunin mrk. Ta more trajati ob času, kadar gre Luna natančno skozi sredino zemeljske sence tudi štiri ure. Popolna pomračitev lune traja tedaj celi dve uri.
Popoln Lunin mrk je zelo lep prizor. Ce tudi je Luna popolnoma zatemnjena, jo vendarle nekoliko vidimot Temu so vzrok tisti sončni žarki, ki gredo skozi
zemeljsko ozračje ter se zaradi tega lomijo. Ozračje vsrka vse modre žarke, rumene in rdeče pa propušča, ki lomljeni zadevajo pomračeno . Luno, da se nam kaže na nebu kakor rdeče ali oranžno žareča krogla. Včasih je kljub pomračenju tako žareča, da se v daljnogledu vidijo celo nekatere podrobnosti na njenem površju. Zgodi pa se tudi, da je zemeljsko ozračje polno oblakov. Tedaj se lomi v spodnjih plasteh ozračja le zelo malo svetlobe k pomračeni Luni, in y takem pri-iperu nam pomračena Luna po-popolnoma izgine, razen v dobrem daljnogledu. Tako se je zgodilo zadnjikrat 4. oktobra L 1884.
'kanimiva tudi ne&ù-
Zanimivo je tudi ostalo nebo ob času Luninega mrka. Medtem ko polna Luna tako sveti, da večina manjših zvezd izgine, se te lepo pokažejo in zažare, dokler traja popoln mrk.
Se mnogo lepši in zanimivejši pa so sončni mrki, posebno če so popolni. Kakor je iz slike 3' razvidno, ko stoji Luna med Zemljo in Soncem, ima tudi Luna polsenco in popolno senco. Le za človeka, ki stoji v popolni Lunini senci ali umbri, je Sonce popolnoma zatemnjeno. À že iz slike je razvidno, da je na koncu Lunin senčni stožec zelo ozek. Luna se more približati zemlji največ do 357.000 km, a je največ 407.000 km oddaljena od nje.
ninega premikanja okoli Zemlje s hitrostjo 3370 km na uro. Zemljino lastno premikanje more ta beg sicer do polovice zmanjšati, vendar traja za kraj, ki je tako srečen, da doživi popoln sončni mrk ta prizor največ sedem in pol minut. Ves ostali čas traja le delen sončni mrk in tudi bližnji kraji okoli popolnoma zatemnjenega kraja imajo Ig delen sončni mrk. Poprečno trajajo popolni sončni mrki le do tri minute. Zaiadi ožine poti, ki jo torej naredi konica Lunine popolne sence po Zemlji, pride povprečno
f

\
o©-©-
3
Po tem se ravna tudi dolžina njenega senčnega stožca, ki je lahko 367.000 ali pa 380.000 kilometrov dolg. In tako more biti popolna senca na zemeljski površini največ 267 km široka. More pa se zgoditi, da tudi zadnja konica Lunine sence ne zadene Zemlje. Tedaj imamo prav posebno zanimiv mrk: Luna stoji nekoliko manjša pred Soncem, ki gleda kakor krasen žareč prstan izza črne Dunnig sence. Tedaj imamo tako imenovani obročast sončni mrk.
^ tndti dfiMitoaumux 'Sonce, Id ga Je uedne douolìf ne [poMiamò
Popolni sončni mrki so zelo kratkotrajni prizori. Kakor smo Že omenilii je premer popolne Lunine sence na Zemlji največ 267 km širok. Ta senca pa beži po zemeljski površini zaradi Lu-

iwswttCK luniheca m sonlj.cca.mrka, s>s'tnćC,Z- ZENua.l'LUha.
delni sončni eiftK a*.#«»»».
vsak kraj na Zemlji v 360 letih le enkrat v popolno Lunino senco in ima na ta način popoln Sončni mrk.
Med popolnim sončnim mrkom nastopijo v tistih nekaj minutah prizori, ki so znanstvenikom tako dragoceni, vsakemu prijatelju prirode pa ljub in nepozabljiv. Ko Sonce popolnoma mrkne, se prikažejo za nekaj minut svetlejše zvezde in planeti na nebu. Zemlja se na tistem mestu zagrne v tajinstven mrak, ki vznemiri živali. Ze malo pred mrkom začno bežati preko zemeljske površine senčni trakovi. Ko pa nastopi mrk, zažari okoli pomračenega Sonca njegova daljna atmosfera, korona imenovana, in vanjo segajo iz Sonca rdeči plameni, silne eksplozije, protuberance imenovane, ki jih sicer s prostim očesom nikoli ne moremo videti. Zato hite na kraj, kjer bo popoln mrk, vedno številne ekspedicije zvezdoznancev, pa naj bo ta kraj še tako daleč v drugih delih Zemlje. Kratke trenutke izrabijo temeljito. Posledica je vedno bolje razumevanje našega velikega očeta Sonca, ki mu dolgujemo svoje življenje in vse, kar imamo. Se vedno Pa ga ne poznamo zadosti, kakor tudi ne njegovih dobrotnih žarkov, ki jih pošilja iz onih silnih daljav prostranstva, v katerih samuje. Dolžni smo mu torej, da mu posvetimo svojo pažnjo vsaj onih dva do trikrat na leto, ko se nam za kratek čas skrije za svojo vnukinjo Luno.
PAVEL KUNAVER
Koromač
Za zelenjavo nismo prav za prav v Trstu nikoli v zadregi, vedno je kaj. Sedaj je zelenjadni trg v znamenju artičok in koromača. Koromač ali fi-noč, kot mu tudi pravijo v Trstu, Je rastlina, ki jo k nam uvažajo z juga, kjer ima tudi vse večjo veljavo kot pri nas. Na jugu ga mnogo pojedo surovega; nič čudnega, saj jedo tam celo surov bob; če jedo bob kar tak, kaj ne bi koromača, ki je sladek in prijetnega vonja. Tržačan koromača ne ceni preveč, če ga pa že je, mora biti pa dobro in okusno pripravljen; le oni z juga ga jedo še po svojem domačem običaju, da ga glodajo in hrustajo.
Koromač je kot kaka velika čebula, sestavljen iz samih listov, ki se tesno tišče skupaj, da so videti kot neka glavica. Te glavice so bolj podolgovate ali bolj okrogle in branjevke ločijo na podlagi te zunanje oblike moSke in ženske koromače. Ta glavica je prav za prav neke vrste popek, če je ne bi odrezali, bi iz tega zavoja listov sčasoma pokukalo steblo m na njem cvet Po cvetu bi šele videli, da je koromač rastlina precej podobna našemu divjemu koromaču, kumini, peteršilju, zeleni in še neštetim drugim rastlinam, ki cvetejo v kobulih in ki imajo prav poseben duh. Ze morajo biti v vseh teh rastlinah posebna hlapljiva olja, po katerih diše vse te rastline. Tudi koromač ima po-
vsod mnogo močno dišečega olja, največ pa ga je nakopičenega v semenih; Iz njih dobivajo posebno koromače-vo olje, ki ga ima vsaka lekarna. Posebno proti težavam v črevesju se dobro obnese kot krotitelj raznih plinov in sap. Pi tej svoji sposobnosti je koromačevo seme že oddavna znano in cenjeno. Koromač posebno rade jedo matere, ki imajo dojenčke, kajti koromač jim poveča množino mleka.
Pa še za nekaj ljubijo predvsem ženske koromač. Stara izkušnja ve povedati, da se ne rediš, če ješ mnogo koromača, oziroma čim bolj ga ješ, tem bolj hujšaš. Ce bi vse ženske to vedele, bi koromača kmalu zmanjkalo in cena bi mu zrastla.
Seveda bi koga zanimalo, kako pripravljamo ta tako hvaljeni in sposobni koromač. Najbolj preprosto je, če ga jemo surovega kot zajci ali pa oni z juga, Lahko ga pripravimo tudi surovega ali kuhanega v solati. Dajo se pa iz njega napraviti tudi prav umetne jedi. Običajno vzamemo na glavo dva do tri glavice koromača: lepo jih očistimo, in prerežemo navzkriž na štiri dele. Za nekaj časa jih pustimo, da odteče voda; v kozico nalijemo olja in v to olje stresemo sesekljanega česna, razrezane koromače in Jih pustimo deset minut, da se dobro izparijo; nato jih osolimo, zalijemo z vodo in tako dolgo počasi kuhamo, da postanejo mehki in da se vsa dolila voda posuši.
To bi bil en način. Se bolje je, če ga razrežemo na koščke, vsujemo te
v vrelo vodo in jih posolimo. Recimo, da pripravljamo obed za šest oseb, potem pač vzamemo 20 koromačev. Te koščke, ki so bili v vreli vodi, odcedimo. Večjo kozico namažemo z maslom in vsujemo vanjo koščke koromača. V posebni posodi pripravimo 5 dkg masla, dve žlici moke, nekaj kozarcev mleka, vse to osolimo In dodamo še za spoznanje muškatovega oreha. To dobro premešamo in vlijemo v kozico na prevrete koromače. Potem potresemo koruznih drobtinic in tu in tam spustimo na vse to našlo. Potem pa v peč za slabe pol ure ali pa tako dolgo, da spremene svojo barvo omaka in drobtinice.
Ta žlahtni užitni- koromač je rast-lina toplejšega podnebja, prijata mu predvsem Italija in Francija, zato ga tudi tam največ pojedo. Pravijo, da so ga zanesli na evropski jug z Azorskih otokov. Ponekod tudi suhe dele rastline zdrobe in s prahom potre-sajo predvsem razne mesne jedi.
T. P.
* if:	*
0 bolečinah v grlu
Jokajoč in z vročo glavo pride otrok k materi in toži o bolečinah v grlu. In kaj napravi mati? Položi otroka y posteljo, mu da piti vročega čaja in napravi tuko, kakor je v takih primerih navada:
Da odstraniš madeže iz žameta, zadostuje, da ga poškropiš z narobne strani in da potegneš z vročim likalnikom večkrat nad pravo stranjo tako, da se dlačic niti ne dotikaš.
—o—
Madeže, ki so jih napravile muhe na slikah odstraniš, če jih drgneš g mehko krpo, ki jo namočiš v raztopini alkohola in mila.
—O—
Predmete iz porcelana in žgane gline opereš z milnico, ki jo dobiš, če raztopiš 15 gr mila v- pol liter mlačne vode.
—O—
Predmeti iz lakastega usnja bodo kot novi, če jih od časa do časa natremo s sočno čebulo, čez kake četrt ure pa obrišemo z mehko suho krpo, da Se svetijo.
—O—
Cvetačo, ki je ob slabem vremenu polna polžev in zemlje, denemo za urò z glavo navzdol v močno slano vodo in vsa umazanija bo splavala na vrh.
—O—
Zdrobljeni listi koprive so odlična krma za kokoši, gosi, race, pure.
RAZVESELIMO SVOJE OTROKE!
Prerišite slike na blago, izrežite jih in okrasite z njimi Sobo vaših malčkov; preproge, odeje, blazine, knjižne ovoje itd. Za slona in psička uporabite sivo blago, za rožico in škrata rdeče, za kaktus in drevesce zeleno, petelinček in hišica pa naj bosta rumena, streha rjaval
vzame volneno ruto in mu jo ovije okrog vratu. Je mati poštopoln piar vilno?
Da. pri začetnih bolečinah bc-
i untai mame
lezni, ki se naselijo na žrelni sluznici in na mandeljnih. Dobro bi bilo le, da bi nadomestila volneni ovoj z vlažno- oblogo; veliko ruto namočimo v mlačni vodi, ožmemo in položimo okrog vratu, nato še kos flanele ali volneno ruto in obkladek je gotov. Skoraj smo poza-jbdi na priljubljeno grgranje. Seveda ni vedno priporočljivo; potrebno pa je tedaj, kadar povzroča bolečine v grlu posežena sluznica. Za grgranje je dober kamilični čaj. kateremu dodamo čajno žlico navadnega glicerina, ne smemo pa grgati kadar imamo gnojno angino, kajti vsak vnet organ potrebuje miru.
Bolečine v grlu niso same po sebi nobena bolezen, temveč le znak 8-azličnih bolezni. Zato naj mati vedno pokliče zdravnika, kadar so pri otroku bolečine v grlu združene z vročino, kajti možno je, 'da ima otrok angino ali vnetje man-deljnov_ kar je že pri marsikaterem mladem človeku povzročilo vnetje ledvic, sklepni revmatizem srčno napako jtd.
Tudi angina ni sama po sebi bo-1 lezen; lahko jo povzroče povzročitelji raznih gnojnih vnetij, je pa lahko tudi delni pojav škriatinke ali celo difterija. Zato vsaka mati najbolje napravi, da pokliče zdrav, nika, čim bo otrok imel vročino ;n bolečine y grlu.
Vsaka gospodinja ve, da ne sme nekaterih stvari preveč porabiti, posebno če ni pri hiši dovolj sredstev; t-Jko bo n. pr. odvečno naščo-bo zopet zlila v lonec v shrambi. Tudi bo pazila, da se ne bodo jedi pokvarile. Manj vidna je izguba rudninskih soli ;n vitaminov v hrani, zato se često zgodi, da se po neprevidnosti ali z nepravilnim pri. previjanjem jedi izgubi mnogo redilnih snovi.
Da ohranimo v hrani rudninske soli, moramo krompir in ostale go-skrbno lupiti, oziroma še bolje je, da jih kuhamo kar z olupkom, kajti redilne snovi so v zgornjih plasteh pod kožo ali v olupku in jih seveda uničujemo, če grobo lupimo. Nikar ne puščajmo krompirja in zelenjave v vodi> temveč namakajmo jih, tik pred njih pripravimo; dušimo jih v prav malo vode in vode, v kateri se je kuhala zelenjava ali sadje ne zametujmo.
Se bolj pa moramo paziti, da ohranimo vitamine. Od različnih do danes znanih vitaminov so A, B in C vitamini tisti, ki primanjkujejo v hrani in na katere moramo predvsem paziti, ko hrano pripravljamo.
Vitamin A nahajamo v mlečni tolšči, v rumenjaku, v jetrih, v ribjem olju, v korenju, paradižniku, in črnih jagodah. Ta vitamin se na zraku razkraja, prenaša pa dobro vročino.
Vitamin B je v otrobih, v črni
• O	f rScu
j Zdi se nam, da vsakdanji zajtrk I nujno potrebujemo in ne bi ga radi pogrešali. Ce enkrat ne pozajtrkujemo, nam vse dopoldne nekaj manjka. Oglejmo sfT ali je zajtrk res nujno potreben, ali ga uživamo le iz navade.
Med spanjem se močno zniža presnavljanje, celo žleze skoraj popolnoma mirujejo; telo počiva in si nabira moči. Kaj ne bi bilo morda bolj pametno, da najprej porabimo zaloge in da si jili znova pričnemo nabirati, ko se pojavi potreba. Tu je torej znanstven argument zoper zajtrk.
Le besedo k temu! Nočni odmor je tem daljši, čim bolj zgodaj zvečer jemo. Cim bolj je telo spočito, tem sprejemljivejše je za vse snovi, ki jih spre-jema Iz zraka in hrane, seveda tudi za strupene snovi (zato je kajenje zjutraj nesmiselno). Zakaj bi se torej ne vdali tej potrebi telesa in ne zajtrkovali! S takimi razmišljanji pa ne dobimo enotnega odgovora, zato si oglejmo ma!o zgodovino zajtrk».
Stari Grki niso poznali zajtrka, medtem ko so ' Rimljani zajtrkovali kar stoje, in sicer kos kruha, požirek vina in sadje. Srednji vek je zopet zavračal zajtrk. Zakaj, ne vemo. Ver-Jetno je zajlrk odvisen od razdelitve delovnega časa. Anglež n.pr. nima delovnega dne razdeljenega. Svoj glavni obrok hrane zaužije zvečer, nato sledi dolg odmor za želodec do zajtrka, ki se sestoji iz kaše, slanine, jajc, slaščic in sadja. Podnevi imajo Angleži le kratek obed «lunchi>.
Pri nas poznamo glede zajtrka različne tipe. Nekateri brez zajtrka sploh ne vzdrže, nekateri pa ne spravijo vase niti grižljaja, ko vstanejo. O prvem tipu bo zdravnik dejal, da je šibkega želodca, za tiste, ki ne morejo zajtrkovati, pa da premalo spijo. Strogih pravil glede zajtrka M mogoče nastavljati, pač pa le smernice, kajti kar enemu prija, ne prija drugemu. O tem pa prihodnjič.
moki, v kalčkih žitaric, v kvasu, zelenjavi in tudi v sadju. Pomanjkanje teh vitaminov povzroča živčna vnetja, srčno slabost in bolezen beriberi. Ta vitamin je zelo občutljiv ga vročino.
Vitamin C je v zelenih delih rastline, v limonah, pomarančah, malinah, šipku, jagodah, korenju, krompirju, zelenjavi. Da ohranimo | vitamin C v jedeh, se moramo rav. nati po naslednjih navodilih: zavarujmo jedi pred svetlobo; maslo shranjujmo v papirju, ki ne prepušča svetlobe in v zaprti omarj. Krompirja in zelenjave ter sadja ne kuhajmo predolgo in tudi ne preveč, pač pa le toliko, kolikor ga potrebujemo za en obed. Prav tako se izgubljajo vitamini v postanih jedeh. Ne puščajmo kuhane jedi v medenih in železnih posodah ter lupimo in režimo krompir, zelenjavo ter sadje z noži ki ne zarjove. Tudi ne uporabljajmo za razne jedi kuhinjskega orodja iz železa in ne devajmo v zelenjavo, ki »e kuha jedilne vode. Cim bolj sveža je zelenjava, sadje in krompir, temveč vitaminov A in C vsebujejo.
* * *
Unito
čibtišna
lo
Pečatne madeže odstranimo z blaga, če jih tako dolgo namakamo » špiritom, da se trda skorja odloči. N»-to blago operemo. Prav tako odstranjujemo pečatne madeže z lesa, sama da potem natremo les z dobro belo parketno mažo in odrgnemo z v0*" * neno kdpo.
—O—
Mastni madeži izginejo z vseh vrst blaga, če jih namažemo z zmesjo j bencina in magnezije. Takoj ko bencin izpuhti, blago skrtačtmo. S samim bencinom ne smemo čistiti mastnih madežev, kajti maščoba se samo ^ razširi in nastanejo grdi kolobarji. 'j
Jedilna soda je dobro čistilno sred- , sivo. Uporabljamo jo zlasti za čišče-; nje termovk in srebrnih predmetov. Denimo n.pr. v aluminijev lonec en liter vode, nekoliko sode in čajno žličko jedilne sode, nato vodo zavrimo in denimo vanjo srebrne predmete, ki naj se kuhajo dve do tri minute. Ko jih vzmamemo ven, jih »j dobro oplahnimo.
Tudi ko pomivamo posodo, imejmo pripravljen aluminijev kozarec z raz- i topino sode, da pomakamo vanj žlice in vilice umazane ot» rumenjakih j
r,
I Pregled panjev
pred pomladno pašo
Z aprilom se zaCne le iis’ahno življenje v panjih. Čebelar naj, ie ni že tega storil, skrbno očisti panje in postrga dno, predvsem pa jih mora natanko pregledati in ugotoviti zlasti dvoje: ali imajo panji dovolj medu in drugič, če imajo zalego.
Pri tem pregledovanju ni treba gnezda razdirati in vseh satnikov ven jemati; dovolj je, da vzamemo le stranske satnike, da sc prepričamo, ali je v panju dovolj medu. Zelo važno je, da se čebelar prepriča, ali je v panju matica. Ce je ni, tudi zalege ne bo in čebelna družina se bo dan za dnem krčita.
Da je matica v panju, se prepričamo, ako opazimo, da nosijo čebele ob-nožino v panj, čeravno ni to vedno nezmotljivo znamenje. Ce čebele tekajo nemirno na brani sem ter tja, če razburjeno šumijo, zlasti če se dolgo ne umirijo in nekako jokajo, ko jih z dimom ali drugače razdražimo, Je to znamenje brezmatičnosti.
> Gotovost o matici dobi čebelar, če hajde v satnikih zalego. Ako je to ugotovil, mu ni treba dalje iskati matice. Vse pregledovanje naj se kolikor mogoče hitro, da se prepreči ,'fOpanje. Slednjič naj si čebelar za-Piše uspeh pregledovanja, da si prihrani pozneje ponovno delo.
Ce imajo čebele dovolj pokritega hiedu iz prejšnje dobe, je zelo priporočljivo med v satnikih odpreti (odkriti) z nožem aii vilicami; to vzpod-ihija čebele ravno tako, kakor da bi J‘h krmili.
Ce smo pri pregledovanju naleteli "a kako trotov ko in na samo trotovo žaiego, opustimo v tej dobi vsak poiz-
kus, da bi ta trotov panj rešili posebno zato, ker v tej dobi ni matic na razpolago in tudi zato, ker nas izkušnja uči, da tak panj nerad sprejme matico. Najbolje je, da sat za satom vzamemo, poškropimo čebele z medeno vodo ter jih iz satnikov otresemo. Panj sam odstranimo, ometene čebele se tedaj navadno razgube po drugih panjih.
Ako naletimo na slabiče, jih je treba združiti. To storimo tako: obema panjema damo dan poprej enak duh, na pr. s kafro ali meliso. Potem odvzamemo obe matici, boljšo matico, to je ono, ki ima več zalege, spravimo v matično kletko, ki naj bo zamašena z voskom tako, da čebele matico same lahko oprostijo. Iz obeh panjev se združijo satniki z zalego, druge če-
bele se vse ometejo v dotični panj, drugo matico z nekaterimi čebelami pa spravimo za rezervo.
Zelo važno je tudi, da se medišče v tem mesecu razširi, če je bilo zoženo. Dodajo naj se tudi v vališče medste-ne, zlasti ko je pričela obilna paša. Proti koncu aprila bo treba v naših krajih prevešati, to je odpreti bo treba čebelam medišče. Ko zasedejo vse gazi v panju čebele in postaja pred vratci v vališču vse črno čebel, je čas, da jih prevesimo. Glede preveša-nja so med čebelarji v rabi razni načini. Nekateri odpro le medišče in postavijo prazne satnike vanj, ne da bi kakšno vališče prevesil v medišče. Vendar je bolje, če odvzamemo iz va-iišča vse satnike z zaprto zalego in jih prevesimo v sredo medišča. Satnike s svežo zalego pa ne pustimo v vališču in jih združimo ter ostali prostor napolnimo s praznimi, če mogoče izdelanimi satniki.
Na ta način dosežemo dvoje: razširi se gnezdo za novo zalego v vališču in v medišču postaja vsak dan več prosjora za med, ko izleze pokrita zalega.
Prebava brine
Oglejmo si na kratko, kako se spreminja hrana, preden jo telo uporabi.
Krma, ki jo polagamo živini, in hrana, ki jo uživa človek, je sestavljena v glavnem iz beljakovin, vodikovih hidratov in iz tolšč. Preden dobijo vse te sestavine Strme tako obliko, da lahko preidejo v kri, ki jih potem raznaša po vseh delili telesa, kjer jih žival potrebuje, so podvržene najrazličnejšim spremembam,- ki se začnejo že v ustih in končajo v debelem črevesu. V gobcu žival hrano razgrize, zdrobi in zmelje. Pri tem delu se hrana pomeša s slino, ki začne takoj delovati. Pod vplivom sline se začne spreminjati škrob že v ustih v sladkor (glavno pri človeku in enokopitarjih).
V želodcu se pomeša hrana s kislim želodčnim sokom, ki začne delovati na beljakovine in jih spreminjati v enostavnejše snovi (pep-
VALJENJE PIŠČANCEV
Nadaljevanje iz prejšnje številke
[ Vprašanja in odgovori
{Lojze Jerančič iz Potravnega (Fto-*'Hj) vpraša:
L Imam mlade breskvine nasade l8Znih vrst in v raznih legah. Obrest sem jih novembra meseca, takoj E°" je odpadlo listje. Na koncu odrezav so se pojavile kapljice smole, ^drda zato, ker sem jih obrezal ob 'Nravem času? Pozimi sem jih pokropil z modro galico. Želel bi ve-**ti kaj- o obrezovanju!
Odgovor: Na odrezkih se je poja-'■la smolna kapljica zaradi tega, ker *e obrezovali prezgodaj. Zapomnite L' da je prerano obrezovanje lireskvi vodljivo. Ne preostane Vam druge-a. kot da bolne dele ponovno pri-trižete in jih razkužite s 3%no beraško brozgo. Za to opravilo pa po-rebujete čopič, ne pa škropilnico. >r»v je, da ste pozimi škropili z raz-®Pino modre galice. Vedite, da obre-'djemo breskve v mesecu marcu in 0 tako, kot nas uči moderna tehni-ta obrezovanja breskev. a- Imam 300 litrski sod, ki se mi e skisal. Izžgal sem ga in ostrgal, ^ober je bil le kakih šest mesecev, ®°kler je bilo vino v njem, potem >» se je ponovno skisal.
Odgovor: Duh po kislem lahko prav enostavno odpravimo tako, da operejo sod z lugom lesnega pepela, na-■° pa sod izpiramo toliko časa, da ‘z*lne duh po lugu. Verjetno pa bo ifaš sod plesniv in ako ie plesen za-tarela, jo boste le težko odpravili, 'oizkuske tako-le: Najprej dobro na-nočite notranjost dog z amoniakom, Razredčenim v vodi. Za 3 hi 90 grahov amoniaka. Ko ste to naredili, it>a vlijte v sod J litrov vrele vode, i' kateri ste prej raztopili Ig gramov železne galice v prahu. Sod začepite, sbračajte ga dobre četrt ure sem In ia, nakar ga dobro izplahnite s čisto Kodo.
Lahko poizkusile sod Se enkrat »trgati in potem ožgati. Ko so doge le gorke, jih namočite znotraj z dobrim vinom, ker tako gorke rade Isrkajo vino ter dobijo prijeten duh. Sele nato ostrgajte z dog ogorelo Plast in sod operite z raztopino žvepla in vode. Ce pa je duh po plesni Precej močan, tedaj ni pomoči. Naj-boUe Je, da uporabite sod za Pri-Pravo škropil ali v kakšne druge na-*0tne, ne pa za vino.
K valjenju iahko prisilimo samo tako kokoš, ki v dotičnem času ne nese. Ker pa kokoši spomladi redno nesejo, si moramo poiskati drugo valilko iz vrst domače perutnine. Imamo prav odlično žival na razpolago. To je pura, ki je naravnost živ volilni stroj. Pura, ki enkrat sedi, sedi tako vztrajno, da ji lahko po vrsti poverimo dvoje ali celo troje nasadov jajc. Važno je, da jo lahko k valjenju vsak čas tudi prisilimo. Celo mlado purico, ki Š5 ni nesla, lahko prisilimo za kok. ijo. Edino puro, ki se na to pripravlja ne moremo uporabiti za valjenje. Toda to traja le malo časa. Pura je v tem pogledu podobna divjim pticam, ki nekoč spomladi dan za dnem znesejo po eno jajce toliko časa, da je za eno gnezdo. Pred in po tem času ne nesejo skoro nič. Tako je vedno lahko dobiti primerno puro.
Kako pa puro spreobrnemo v kokljo? Vzamemo primeren zaboj, uredimo v njem gnezdišče in polo. žima vanj nekoliko umetnih jajc. Ta napravimo tako. da jajčno lupino na topem in ostrem koncu predremo, vsebino izpihnemo in napolnimo nato prazno lupino s peskom. Obe oprtini zamašimo z voskom. Takih jajc vložimo nekaj v gnezdo in posadimo nanj puro. Zaboj nato pokrijemo s pokrovom, ki ga obtežimo s kamenjem, da žival pokrova ne more privzdigniti. Gnezdo moramo prirediti tako, da se pura s trebuhom dotika jajc, ne da bi ji delali prevelike sile ali celo bolečine. Hočemo samo preprečiti da vstane in jo prisliti, da
vlogo, in gnezdo je kolikor toliko v redu. puri postrežemo zopet kakor prvič, gnezdo po potrebi uredimo in nato raztegnemo iz previdnosti pripravljalno dobo še za tret. jih 48 ur. Ko ta čas prečete, to je po šestih dneh, je> pura postala koklja. Ce pa ne bi hotela kokijati. je vsak nadaljnji trud odveč, ker bo pura začela nesti.
Naj omenim še umetno valjenje v valilnem stroju. Umetno pripravljena toplota v stroju nam lahko izvali po velikosti stroja več piščan-
gnezdo ** valjenje
na jajcih leži. Žival pustimo v tem nekoliko neprijetnem položaju polnih 48 ur, to je dva dni in dve noči, ne da bi jo sploh kaj pogledali. Po preteku tega časa odstrnai-mo pokrov in rešimo jetnico, ki ji damo jesti in piti in četrt ure časa, da se osnaži. Medtem ure«, imo gnezdo, katerega smo našli v največjem neredu. Ko' smo uredili žival in gnezdo, se neprostovoljna ječa podaljša za nadaljnjih 48 ur, med katerimi ne smemo žival motiti. Ko zopet pridemo, najdemo puro navadno že zadovoljno s svojo
cev hkrati. Valilni stroj zahteva izredno pozorno oskrbovanje, noč in dan ves čas valjenja. Kljub temu so uspehi nekoliko slabši kakor pri naravnih kokljah. Za kmečke razmere valilni stroji sploh ne prihajajo v poštev. Vedeti moramo, da z umetnim valjenjem •• zvezi s povečanjem nesnosti polagoma uničimo valilni nagon.
Obira jajc za nasad
Za valjenje vzamemo praviloma le jajca onih kokoši, ki po svojih lastnostih in po svojih prednikih prednjačijo izmed vse trope. Toda to je izvedljivo edinole v rejskih središčih, kjer z zaklopnimi gnezdi točno ugotavljajo katere kokoši je vsako jajce. Kmečka gospodinja tega ne more. Na dober rod pa tudi ona lahko vpliva s tem, da nabavlja prvovrstne peteline.
Za nasad izberemo samo jajca popolnoma pravilnih oblik, gladke površine, brez razpok in nesnage. Tehtati morajo najmanj 55 gramov in največ 65 g.
Jajca morajo biti sveža. Zato jih spravljajte od vsakega, dneva posebej. Shranite jih bolj na hladnem, in ne presuhem prostoru. Vsak dan jih obračajte: s tem dosežete, da ostane rumenjak v svoji pravilni leei in iaice ohrani dalje časa svoje kalivost. Več kot štirinajst dni starih jajc ne nasajajte, ker je_ živ. Ijenjska sila takih jajc zmanjšana. P, treb tednih začena kalivost jajc ugašati.
Ako dobimo jajca iz drugega kraja moramo skrbeti za kar najbolj skrben prenos. Vsak pretres lahko uniči kalivost jajca. Zato ne pošiljajmo jzje po pošti in železnici, tudi v avtobusih, na kolesih in motociklih jih ne smemo prevažati. NajranesMveje jih prenašamo peš ali na hrbtu jn na glavi. V vlaku jih moramo držati na kolenih. Ko dospejo jajca na cilj, jih ne smemo takoj nasaditi; en dan morajo počivati-
Gnezdo
Gnezdo pripravimo na skritem, mračnem prostoru, kjer je popoln mir, da se koklje nemotoma posve, tijo valilnemu poslu. Napravimo jih v zabojih, košarah ali pa kar na tleh. V tem primeru ogradimo vsako posebej z nekaj kosi opeke. Gnezdišče napravimo takole: Na dno položimo nekaj kosov travne ruše z zelenjem navzgor, kar naj ohrani za valjenje potrebno vlago. Tega ne smemo pozabiti zlasti takrat, ko smo določili za vališče kak suh podstrešni prostor. Vrh ruš damo nekaj suhe praproti ki naj preganja mrčes. Nato šele pride pravo gnezdišče, za katero uporabljamo čisto, kratko slamo ali čisto seno. V vsako gnezdo dajemo po velikosti koklje 12 do 15, puri pa okoli 25 jajc. Ponekod dajejo koklji v kot gnezda skledico z zrnjem ter posodo z vodo. To je slaba navada! Koklja potrebuje med valjenjem le malo hrane. Ce pa jo ima neprestano pred kljunom, ji ne preostaja drugega, kakor da pridno zoblje. Posledica so zanemarjena gnezda!
Ravnanje med valjenjem
Vsako jutro vzamemo koklje iz gnezd. To delamo zelo previdno, da jih ne prestrašimo. Z mirno besedo s,- oglasimo že, ko vstopimo v prostor. Kokljo pritisnemo Z levo roko mirno in narahlo na hrbtu, nato ji sežemo z desnico pod perutnice. Prav tako primemo še z levo roko in kokljo potegnemo vodoravno v smeri nazaj z gnezda. Ta previdnost je potrebna, ker ima koklja jajca pod perutnicami in na nogah, pa moramo paziti, da jih ne pretresemo ali celo pobijemo. Koklje odnesemo na prosto, kjer smo jim pii-pravilj zrnje in vodo. Pustimo jim četrt do pol ure časa, da se najedo napijejo in morda tudi v prahu okopljejo. Ce stopi koklja v rosno travo, se tega nikar ne bojte! Malo vlage, ki jo prinese v gnezdo, jaj-
/f/c*
tone). Tudi škrob se spreminja v želodcu še naprej v sladkor in sicer zaradi delovanja sline, ki pride s hrano v želodec.
V	tankem črevesu se napolni že deloma razkrojena želodčna vsebina s črevesnimi sokovi in žolčem. (Kakor vidimo, pride v čreva tudi žolč in pomaga pri prebavi hrane.) Tj 'sokovi uničijo kislino želodčne-ka soka jn začnejo razkrajati beljakovine, ki še niso bile spremenjene v želodcu. Potem nadaljujejo razkrajanje škroba v sladkor, ki se je začelo že v ustih in nadaljevalo v mali meri v želodcu. Nadalje razkrajajo ti sokovi tudi tol-ščo in jo spreminjajo v tu : usta v-
Razen tega nastane v želodcu kvašenje, ki ga povzročajo bakterije. Razkrajajo se beljakovine in tvorijo se smrdeči plini. Razkrajanje bi šlo še naprej, nastalo bi gnitje, kar bi bilo za telo strup. To gnitje pa zabranjuje žolč, ki ob. drži kvašenje v dopustnih mejah.
V	debelem črevesu izgublja neprebavljena kaša, ki je telo ni uporabilo, vodo in postaja vedno bolj trda. V tej obliki pride potem iz telesa.
Od hrane, ki je naredila pot skozi usta in želodec v črevo, pride za telo v poštev samo ona, ki je bila spremenjena od slin, želodčnih in črevesnih sokov v tekočo obliko. To tekočo hrano vsrka telo večinoma v tankem črevesu (pri človeku). V debelem črevesu pa vsr-kuje hrano v večji meri pri živalih, ki živijo pretežno od rastlinske hrane, posebno pri konju. Težko prebavljiva celuloza (seno in slama) se spremeni v veliki meri šele v debelem črevesu v tako obliko, da jo telo lahko vsrka.
vy tekoča hrana ere skozi tanko črevesno kožico in se zbira v posebnih drobnih cevkah, k; so podobne žilam. Te cevi se imenujejo Hmfatične cevi in tekoča hrana, ki kroži v njih, limfa.
Razloček med njimi in žilami je ta, da njih vsebina ni rdeča, kot je kri v žilah, ampak rumenkasto bele barve. Vse te male cevke se združijo v veliko iimfatično cev, ki sprejema vso hrano iz črevesja. Iz te limfatične cevi pride potem hrana v kri in s krvjo po vsem telesu. kjer jo staničje potrebuje.
HecrJotfro' n	o»
cem samo koristi. Medtem ko si koklje na prostem opomorejo, pregledamo gnezda. Morebitno nesnag«? odstranimo. Ce so jajca onesnažena, jih obrišemo s suho krpo. Nikakor pa ne smemo jajc umivati ali brisati z mokro krpo; s tem bi zamašili v jajčni lupini majhne luknjice, skozi katere plod diha. Nekateri se bojijo, da bi se jajca prehladila, če ostanejo brez koklje. Tega se ne bojte! Celo potrebno je, da se jajca vsak dan hladijo. Tudi v va-I li Inih, strojih jih vsak dan zračijo.
Nekateri k''košjerejci menijo, naj kokelj ne jemljemo z gnezda. Zadostuje, da gredo same na prosto, kadar se jim zljubi. Ta način je gotovo nevaren. Kdor nima dovolj časa, da bi se vsak dan s kokljami ukvarjal, si delo na ta način olajša, vendar je za kokljo in za jajca bolje, če se držimo stalnega dnevnega reda. Zelo priporočljivo je, da jajca šesti ali sedmi dan valjenja pregledamo in odstranimo tista, ki niso oplojena. To je zelo koristno: neoplojena jajca, ki so bila šest dni pod kokljo, so še popolnoma zdrava in v kuhinji upoi rabna. Ce bi ostala pod kokljo do konca valjenja, bi segnila in okužila ostala jajca, oziroma piščance. Končno pa prihranimo na ta način lahko kakšno koklja
Sesti dan valjenja je plod v jajcu že tako velik, da ga lahko s primernimi pripravami skozi lupino vidimo fcot temno liso, medtem ko je neoplojeno jajce popolnoma pro. sojno kakor sveže od katerega se razlikujejo le v tem, da se je nekoliko posušilo in je Zato zračni prostor večji. Za pregledovanje jajc si izrežemo iz kosa lepenke odprtino v obliki jajca, le malo manjšo. Gremo v temen prostor in počakamo, da se oko privadi temi, od vseh strani zastrto luč pa zakrijemo na prednji strani s pripravljeno lepenko. Skozi izrezano odprtino pregledujemo vsako posamezno jajce. Kdor ima pri hiši elektriko, si lahko napravi enostavno. a zelo dobro pripravo za pregledovanje jajc jz preposte, lesene škatlice in električne žarnice. T.ika škatla jP tudi prav primerna zi pregledovanje jedilnih jajc, ker vidimo vsako najmanjšo razpoko v lupini, velikost zračnega prostora, ki odgovarja starosti jajca, pa tudi morebitno gnilobo.
12
LiuDSft! TEDNIK
In takoj nato:
»Seveda, to vsakdo opazi na prvi pogled.«
Ona je videla vzrok vse zmede v prevratu, še »e ni opomogla od osuplosti, da ni več Avstrije in cesarskega Dunaja, ki je imel toliko sijajnih poslopij, slikarskih galerij, muzejev, da ni več armade, v kateri je bil njen rajnki mož major. Bila je v strahu, da ji nova država morda ne bo več plačevala pokojnine in bo morala bržkone poginiti, če se ne zateče v gozdarsko hišo.
Roman ji je vse to bral z obraza, ker se ni mogla obvladati vpričo njega. Naglo je zaklical:
»Ne, tudi tega mi ne pripoveduj, tudi to je dolgočasno. Pridi in sedi k menit Sem, naredim ti prostor. Takoj! In bova skupaj molčala nekaj časa, hočeš? Tako sva se vselej najlepše razumela.«
»Piti, jesti... ne maraš nič?« ga je vprašala po poti k divanu.
Odkimal je z glavo.
Pokazal je na prostor z blazino:
»Sem!«
.Sedla je torej z zadovoljnim nasmehom in rekla:
»Tako. In kaj naj zdaj delam?«
Gladil ji je rokav. Da, to je bil on, Roman, otrok, razvajen od matere, pestunj, prijateljev, služkinj, profesorjev, ljubic, od vse usode. Njen veliki otrok, ki jo je mučil, ji lagal tako očitno, kakor da je to njegova sveta dolžnost, ki se je norčeval z njo, ji ukazoval in jo obvladal, ki pa ga je ljubila, ker je videla v njem edini smisel svojega življenja. Otrok, ki si je bil v svesti svoje vsemogočnosti, se grel ob njeni ljubezni z razkošjem kot mačka na soncu, ki je izčrpaval njeno neizmerno prizanesljivost s svojo muhavostjo in zagospodoval nad njo z vsemi mogočimi preračunanimi vabami in zvijačami razvajenega miljenca. Ona pa se je dobro počutila pod to oblastjo, ker je bila ljubljena, pripoznana in čislana zaradi svoje ljubezni in požrtvovalnosti.
Rada bi ga bila izpraševala o vsem, se ustavila pri sleherni podrobnosti tega kosa življenja, ki ga je preživel daleč od nje, drevenela bi od strahu pri vsaki nevarnosti, ki ji je ubežal, se veselila vsakega uspeha, ki ga je dosegel, in tudi sreče, če jo je imel; toda Roman ne pove nič. Morda mu kdaj med ravnodušnim pogovorom uide beseda, s katero se bo izdal. Mati bo ulovila besedo, sedla z man poznal njeno tajno obljubo, za katero je ve-njo na samem, jo nabodla na koželj svojega raz-mlšljanja in bo iz nje spredala sinova doživetja.
Tako je bilo že od takrat, ko je Roman odšel v šolo. Izgubila ga je izpred oči in vračal se je vselej drugačen, vsakokrat je osupnila spričo njegovega napredka in razvoja. Zorel je, se izpreminjal, toda mali deček, ki sc ji je dobrkal v nežnih trenutkih, je ostal v njem. In zdaj je spet tu, svež, zdrav in krasen, da je materinsko srce poskako-
valo, z jasnimi stroškimi očmi, velik in dozorel, zanjo pa še vedno otrok.
Živela sta tako šest in dvajset let skupaj in daleč narazen, zdaj pa se bosta bržkone popolnoma razšla. Neprestano je govorila gozdarju, ko se je naposled odločila zanj med obema snubcema:
»Se ne, še je ta fant majhen in potreben doma.«
Zdaj pa, ko je bilo jasno kakor beli dan, da je zares velik, ker se ni obešal na divan, marveč se je vojskoval v resnični vojni, je postala žalostna, da bo konec te idile, ki se ne povrne več, da bo izgubila veliki prostor, kamor so vzletali njeni koprneči vzdihi in koder se je razpenjala njena nežnost. Da ne bo več popólna, kakršna je bila, ko je imela poleg sebe otroka, tega mlađeg« moža, že doraslega človeka, ki ga je, o čudo! hranila s svojim telesom! Da pojde v grob presekana in bo pustila na svetu živečo drugo polovico svoje bitnosti, oddaljeno, samostojno, kot nadaljevanje svojega življenja.
Polagoma, boječe in tiho sc je začela jokati.
Gledal je nanjo nekaj časa s prizanesljivim nasmehom, kakor da je ona otrok, on pa starejši. Nato je zaklical, kakor da gre za nekaj važnega.
»Mama, vsi gumbi na perilu so se mi potrgali!«
Žarek veselja je šinil skozi solze in rekla je zateglo:
»Vidiš, kako slabo bi ti bilo brez mamice?«
Drugi dan zjutraj je Roman izpregovoril:
»Uniformo slečem in oblečem zdravniški plašč. Moram narediti tretji doktorat, preden sc oženim.«
»Torej boš spet odšel? In kdaj, če sirnem vprašati?« je boječe vprašala majorka.
»Nocoj.«
»To je vendar kruto. Me hočeš spraviti v grob? Umrjcm, če se kmalu ne vrneš?«
»Na 'vašo svatbo pridem, mati.«
»Kdo ti je to povedal... Premislila sem se,« se je branila mati vsa zardela
»Pridem šele na vašo svatbo, od vas je torej odvisno, če me hočete kmalu videti.«
Pustij jo je v osupljenosti in tako je imela dovolj časa za tuhtanje, kako sc je zgodilo, da je Ro* del doslej samo en človek?
Roman pa je naglo izginil, kakor je prišel in kakor je bila tudi sicer njegova navada. Zdaj jo bil zelo nestrpen, da bi zvedel od Lenke vse, kar mu je prej napovedala. Njegovo tretje srečanje z Lenko je odločilo o tem, kar je slutil že pred leti, ko se je prvič srečal z njo pod dišečimi lipami, ko je bila še mlada deklica, skoraj še otrok, z neoblikovanim obrazom, s prozorno poltjo, zaupna do vsakogar, kogar je srečala. Že tedaj je Roman zahrepenel po njej. Toda-njegova disciplinirana volja je imela v oblasti njegove nag:be, čeprav so
bili razvajeni kakor njegove želje in muhe. Mož, ki se je rad družil s koprnečimi ljubicami, ki je rad ugodil ponujajočim sc razuzdankam, sc je umikal pred to nedolžno zaupljivostjo, ker je imek načela, po katerih se je ravnal v odnosu do ostalih ljudi. Nikoli si ni prizadeval, da bi jo opozoril nase, zavzel je prej obrambno stališče. Skrivna naklonjenost ga je nagnila k temu, da se je potegnil za mlinarjevo stvar in prosil zanj mater, ki mu je ugodila brez pomisleka in posodila Bilanskemu denar za nakup mlina ter tudi jamčila za prvo vknjižbo. To dobro delo bi bilo majorko kmalu drago stalo. Mlinar ni zaslužil zaupanja v denarnih zadevah. Na srečo zanjo je o pravem času dobil mlin v roke trezni in stvarni Anton, ki je v času velike konjunkture vse plačal in pri tem naredil še dobro kupčijo, kar si je majorka dala izplačati dolg v blagu. Ostalo je samo še zemljiškoknjižno jamstvo, ki pa ni povzročalo nikako bojazni spričo današnjega stanja mlina.
To birmansko srečanje z zalo dežclanko bi bil ohranil v duši kot sled šmarnice, ki smo začutili njen vonj majskega dne, ako je ne bi bil spet srečal v času, ko je ležal ranjen v bolnici.
Prav tedaj se je osvobodil iz ljubezni, ki je grozila, da ga bo privezala k sebi z najbolj strašno vezjv navade, in je zahtevala od njega žrtvovanje njegovih načel. Branil se je, a je propadal, ko mu je prišla na pot Lenka, zardela od nedolžne zadrege, z zaupno iskrenostjo vdana brez zahtev, prozorna kakor studenec. Njena bližina ga je osveževala in poživljala, navezoval se je nanjo in pozabil na to, da mora bedeti nad svojimi čuti. A zaupljiva.Lenka ga je rada sprejemala, ne da bi vedela za nevarnost, ki ji grozi. Ni vedela, da je to ljubezen, kar je mislila, da so le izrazi prijateljske naklonjenosti. Ljubezen je oba speljala s skrivnim sodelovanjem lokave narave, ki je imela z njima svoj večno neizprcmenljivi načrt.
Roman jo izgubil moč nad svojo voljo, prijetna, sladka vdanost usodi mu je začela ugajati. Sicer je to tičalo v ozračju tiste dobe, ko se je volja posameznikov, skupin in narodov podredila iz udobnosti merilnemu nasilju. V hipu, ko je bil;na tem, da stisne k sebi Lenko krepko in kot ljubico, kakor sc ljudje vržejo v hazardno igro s slepimi očmi za vse drugo, je bil nenadoma premeščen na Dunaj. Njegova skaljena razsodnost mu je prišcpetavala, da je to migljaj neznane sile,.ki ima namen očuvati Lenko. Zato je molčal in si prizadeval,-da bi popravil, kar je mislil, da je zagrešil. V mislih pa sc je vračal k Lenki bolj pogosto, kakor je sam hotel. Njeno bitje mu je prešlo v živce in telo je še bolj hlepelo po njej zdaj, ko je ni videl. Nikjer ni našel miru, vse v njem je drhtelo kakor napeta brzojavna žica. V zatišju dunajskega okrevališča za oficirje je lahko študiral; delal je marljivo, ker knjižnice glavnega mesta so mu nudile vse potrebne pripomočke. Živel je na upanje neznane bodočnosti.
t ° premikanju front je zvedel od prijatelja politika prej kakor ostala javnost. Od poveljnika si je izposloval tritedenski dopust, da bi imel izkazalo in ga ne bi zadrževali na potovanju. Zvečer osemindvasetega oktobra je bil že v Pragi.
Ni nameraval poiskati Lenko doma. Hotel ji je p'sati, obiskati dom in nato urediti stvar po njeni želji. Marije ni poznal, tudi ni poznal njihovih sedanjih domačih razmer in sc je bal, da bi jih utegnil vznemiriti v njihovem življenju. Naključje pa mu jo je pripeljalo naproti in tako se jc zgodilo, da jo je še tisti dan koprneče objel in poljubil, zakaj njen glas, njena drža in način, s katerim mu je dala roko, je govoril:
»Da, da, da!«
]
*
!
Misli ob
Vrstice, lii sem jih napisal, niso nobena literarna kritika; to delo prepuščam drugemu, sposobnejšemu in bolj poklicanemu peresu. Tudi ni namen tega članka prikazati Pahorjeve črt' novelice v o-kviru heroične dobe narodno osvo bodilnega gibanja, ki se v njih ta-ko preprosto in vendar tako živo in pretresljivo izraža. Nedvomno si je Boris Pahor z njimi Priboril mesto med najboljšimi glasniki te gigantske borbe našega naroda Ne s svojim skromnim člankom hočem dati samo dušk odmevu ki ga ie vzbudil Pahor v Tržačanu ki je prav tako kakor on vzrastel iz pristne tržaške «mularije». Prepri-čan pa sem, da nisem v tem pogledu edini, temveč da se je podobno zgodilo z velikim številom drugih lat to otroci istega okolja. Očitalo I me mi bo, da je v tem nekaj senti-' mentalnega. Priznavam to, toda ne.i
Pahorjevi knjigi “Moj tržaški naslov46
I ki glas v meni mi pravi, da je v ! tem pogledu ta sentimentalnost zdrava in, kar je posebno važno, povsem utemeljena in upravičena. Od avtorja «Mojega tržaškega naslova» me loči cela generacija, doba. ki je že na sebi a v teh tako burnih letih še posebno dovolj dolga, da bi se moralo gledanje in Presojanje stvari in dogodkov močno razlikovati. Toda ob čitanju Pahorjevih črtic mj, je bilo tako. kakor da bi se bile rodile v meni samem, kajti zdelo se mi je, da ne bi smel pisati drugače, če bi se kdaj Pregrešil in hotel opisati tržaško življenje.
Marsikateri naš pesnik in pisatelj je že v svojih delih opisal in opeval Trst. Pesniki so morda imeli
j lažje delo. Vse okolje, morje svojimi ladjami, obala s suo; bujnim življenjem, mesto sami svojo živahnostjo in s svojimi p bivalci, vse je ena sama velika \ sem, ki mora odmevati, v vsak srcu, ki je odprto lepoti. Zaradi ga se lahko ponašamo s sorazm no bogato vrsto liričnih pesnitev, katerih so različni naši pesniki • deli pravi ton in našli pravo be, do za poveličanje tega skrajne predela naše zemlje. Anton Aške pa je v svojih «Jadranskih biseri s čudovito intuicijo razgrnil U življenje naših ribičev ob J dranski obali od Barkovljanske portiča do Sv. Križa in še dalje i Devina.
S prozo pa je bila zadeva mn o
težja. Res j;, da ni manjkajo poskum sov v tem pogledu in da so se lotili tega dela pisatelji, ki so dolga leta živeli v Trstu ali so bili celo tam rojeni. Toda v pj-emnogih primerih ie pač povest lokalizirana v Trstu, toda ta lokalizacija je Stimo zunanja ali le bolj ali manj nekam čudno prepleskana s tržaškim ko-loiitom. Čestokrat niti krajevni opis ni tak, da bi zadel pravo, kaj seie, da bi prikazal pravi tržaški živelj. Za tržaško okolico •— breg pod Sv. Križem — je v dokajšnji meri, rešil ta problem France Bevk s svojim «Viharjem». V tem pogledu tudi danes nismo na boljšem, kajti gornji očitek velja v polni meri tudi za Preissov poskus, literarno prikazati tržaški proces iz leta 1941, in še bolj za Bartolov «Manglalupi», ki bi se v času, ko ze govorijo o interplanetarnih poletih, mogel goditi tudi na Luni.
Trst je še vedno čakal svojega slovenskega pisatelja. Da, imeli smo pisatelja ki je izšel iz našega naroda in ki se je znal popolnoma Zliti v veličastno celoto s Trstom,.
in njegovim Krasom, toda ta pisatelj je pisal in pel v tujem jeziku in tudi njegovo ime sc je iz našega Zlatoperja pretvorilo v Slalaperja. Sedaj pa se je pojavil Boris Pahor. Tudi če ne bi v svoji knjigi večkrat omenjal Slalaperja. mora biti čitatelju jasno, da se odziva njegovemu klicu , s katerim se je obrnil na slovenskega «sužnja», ki je pasel svojo revno čredo na golih kraškiK tleh, medtem ko sc je blestelo pod njegovimi nogami mesto Trst, ki jc bilo njegovo, a ki si ga ni znal priboriti.
Toda zato, da se je kdo lahkó odzval temu klicu, je morala prvi svetovni vojni, v kateri je padel Scipio Slalaper, slediti druga svetovna vojna in naše narodno osvoz bodilno gibanje. Odzval pa sc mu je lahko samo Slovenec, ki je Zrastel in okolja, ki je najpristnejše trža-, ško. Jzrasti je moral iz tiste «mula-tije», ki je sedaj ranjka tržaška pi*’ sateljica Marica Nadliškova ni mag Ola razumeti, Kajti sicer ne bi bila pisala tistih težkih besed, v. svojih spominilu
Slikar Lojze Spacal razstavlja
Na sto načinov bi lahko začeli to poročilo o umetniškem delu našega Lojzeta. Našega Lojzeta smo rekli, tMk, ker mi tržaški ljudje, ki polemiziramo od mladih nog, pred njegovimi slikami, ki jih imamo radi, ker nas izzivajo, moramo reči prav tako: naš Lojze. In če je res potreba
proti Spacalu, potem bomo mi rekli, 'ft* smo zanj, z vso iskrenostjo ter prisrčnostjo zanj. Zanj zato, ker je kjegova umetnost dokaz višine našega kulturnega razvoja; zanj zato, ker priznanje, ki ga je bil v svetu on deležen, je priznanje, katerega smo deležni mi vsi. Nekdo je zapisal: «V slikarstvu je vse prav, samo da Je pošteno napravljeno, to je z dušo in znanjem». In v Spacalu je res vse Pošteno, ker je njegova psihologija, naša domača psihologija. Njegovo znanje pa brez dvoma mojstrsko, evropsko.	(
Evropsko smo dejali. Toda o tem so že veliko povedali umetnostni kritiki, zato nočemo začeti novih slavospevov.
Edino prav je, dà ne presojamo Bpacalovc umetnosti po paragrafih nekega samovoljnega katekizma, ampak z modernim pogledom in na podlagi naše tradicije, naše folklore, našega duha, našega tržaškega življenja med obema vojnama, v letih druge svetovne vojne in po nji. Potem bomo spoznali, da je v njem prišel do izraza odklon od reda, ki u» nam ga vsilili; da se zrcali v njem llričnost našega človeka, ki si le želel svobode in človeku dostojnega življenja; ljubezen do narave, )h> morja, do kmečkih hiš, borjačev In gmajn. In tudi naš razvoj: od li-ričnostl, ki nam je ni dalo življenje, do tragike, ki nas je zresnila in nas napravila može, do nove zavesti, ki smo si jo priborili, ki bi jo morali vsak dan bolj stopnjevati.
povrnemo k Spačalu, bomo morali pritrditi, da nam je od vseh naših mladih kulturnih delavcev prav on v območju te zapadne kulture priboril najbolj konkretno priznanje. In hkrati tudi priznanje naše narodnostne svojstvenosti. Kdor bi pregledoval evilne reprodukcije modernih fran-
postaviti vprašanje; Za Spacala ali coskih, italijanskih itd. slikarjev, bi
z neovrgljivo jasnostjo občutil, kako tuj je Spacal vsem tem značajem In temperamentom. Kosa se z njimi v mojstrski tehniki, toda v njegovih platnih, lesorezih, monotipijah diha naš Kras, domača obala. Vse poživlja ljudska ornamentika, primorska folklora. Takò nam je, kakor tla je kmečka mamica odprla staro skrinjo in so nas začudile barve naših narodnih noš. (Glej: «Predico»).
Izmed vseh razstavljenih del, ki predstavljajo bogastvo triletnega dela, bomo rekli, da nam je najbolj všeč «Pesem morja». V tem platnu je Lojze Spacal združil svojo llričnost s krepkim dognanjem realnosti, jasnost ter enostavnost s kvalitetno tehniko, do katere je prišel preko Iskanja, ki je izraženo v platnih, kakor
jttoiib flakùì
so «Cas in prostora «Tihožitje^ «Kompozicija» in «Luna park». Toda predvsem «Cas In prostor». Kakor je ta slika težka in abstraktna, vendar bi brez nje ne imeli drugih, ki so nam bolj dostopne in bližje. V «Pesmi morja» sta čas in prostor tako mojstrsko enotna, da Je slika kljub idilični zbranosti in miru kakor veselje nad doseženim ciljem. Čolni, ki so resnični in le rahlo stilizirani, so v milnem ozračju, v trdem prostoru; toda po sledi ostrih senc se to ozračje za hip zoži v oster kot, takoj potem pa razširi, razpotegne v
neskončnost prostranega morja.
Ugajajo nam Spacalove monotipije, zelo nam ugajajo, ker je njihov primitivizem, lirična pristnost potez tako mehka in rahla. A morda nas prav ta dela najbolj izzivajo. Kljub ljubezni, ki jo je Spacal vklenil vanje, iščemo v njih njegovo moč, morda bi radi videli, da bi se idilika razklala, spregovorila še drugače. Izraz te nove Spacalove sile so brez dvoma «Plavži», «Velemesto» in še posebno «Perica».
To je najnovejši Spacal, Spacal, ki grebe, išče kakor iščemo mi vsi. Nekdo je povedal o statiki teh del, o statiki «Perice». Dà, morda so res statična, če naj pojmujemo statiko kot pomanjkanje gest. Toda mi vidimo prav tu novo dinamiko v Spacalu, njegovi figuri je okvir preozek, izstopa iz okvirja, ga lomi. «Perica» Je res mirna, toda nihče ne bi smel trditi, da statično učinkuje, da sila tega silnega telesa tržaške perice dinamično ne govori. In kako dinamično! In njene Jcrepke roke, ki izžema-
jo perilo! Saj bi ta slika bila ponesrečen pokizkus v novem Spacalovem umetniškem iskanju, če bi ji odrekali dinamičnosti Spacalova dinamičnost je morebiti manj kričeča, toda nabrekla Je in napeta. Ni mogoče izraz najboljšega Spacala, to dà, ampak v njej je ves Spacal, z vsem znanjem, posebno pa ves na novi poti, ki bo brez dvoma zanimiva in pomembna. In prav gotovo ne samo za naše tržaško slikarstvo.
Za zaključek bi rekli še to: iskreno je želeti, da bi naši ljudje z ljubeznijo obiskali Spacalovo razstavo, proučili ter presodili njegovo tvornost. Neodpustljivo bi bilo, če bi jo potomci «dvatisočletne kulture» cenili, mi pa šli zaspani mimo nje. Tuja krivda je, če je za čas omrtvel v nas smisel za umetniško izobrazbo, toda kakor so najboljši sinovi našega življa premagali vsiljeno mrtvilo, takò je prav, da jih zdaj podpremo z našim priznanjem. Jih zaslonimo z našo skupno močjo. Jih zaščitimo s svojimi prsi.
/*> r» A t« (»tri
med ljudstvom
Gotovo, nedvomno je marsikomu Izmed nas Spacal nenavaden, neja-»en, težak. Toda tudi pesnike sta nam HCltelj in profesor v šoli tolmačila, tudi za razumevanje njihovih pesnitev moramo vedeti o zgodovinskih dejstvih, o virih, o mitologiji, o knji-Sevnostnih strujah In estetikah. Ena Izmed konkretnih poudarkov našega **sa Je prav ta, da se razumsko preu-tijo dogajanja, da nad nagonom prevladuje razum, da nam ne zadostuje-t» več «elan» in pasionalnost. Zato je nazadnjaško, ne napredno, iskati ljudskost samo v tem, kar Je ve-Hnl na prvi pogled razumljivo. Nasprotno, naloga napredne kulture Je Prav ta, da se dvigne raven prepro-*tega človeka, da se mu omogoči vrednotenje tega, kar so imeli do •edaj v zakupu izbranci.
V zapadnem svetu, pravi Gramsci, «fcstaja samo buržoazna kultura, druže kulture sedaj ni, ker jo bo ustvaril komaj nov družbeni red. Ne gre torej za to, da to kulturo v celoti odklanjamo, temveč da črpamo iz nje tiste vrednote, s katerimi bomo svoje lastno ustvarjanje lahko obogatili.
Ge se po tem nujnem oklepaju spet
Operna šola Glasbene Matice in Komorni zbor sta priredila v nedeljo v Piranu in Šmarjah dva koncerta, ki sta dobro uspela. Gojenci operne šole so nastopili z opernimi arijami, ki smo jih slišali v Nabrežini, n» Opčinah in drugod, Komorni zbor pod vodstvom Ubalda Vrabca pa je navdušil poslušalce s svojim izbranim spc.c-drm in preciznim izvajanjent Škodo le, da nimajo Po naših krajih boljših klavirjev, kar bi uspehe še stopnle-valA
Poleg tega je nastopil Komorni zbor še v Saležu. Kljub propagandi, da je ta zbor belogardističen, ker sl «zaščitniki» ničesar več ne morejo izmisliti, je bila dvorana v Saležu do zad njega polna. Poslušalci so bili silno navdušeni in si hoteli zagotoviti od
pevcev in pevovodje, da za gotovo zopet kmalu pridejo v njihova \as. Taka prisrčnost, kakor so J:> baleža-ni izkazovali pevcem Komornega zbo ra nam je dokaz, da nihče nikdar ne bo mogel našemu ljudstvu kratiti kulture, katere je danes deležen.
—O—
V nedeljo popoldne je bila kulturna prireditev na Škofijah. Kot prvi so nastopili pionirji-pevci iz Plavij, ki jih uči Klara Loredan. Pra« lepo je zbor zapel 4 pesmi, dve pe ki-pionir-ki pa še tri duete.
Pod vodstvom Cerneke je prvič nastopil oktet iz Kopra. Zbor se odlikuje po lepih glasovih, posebno tenorjih in je dosegei zelo 'ep uspeh.
Kot zadnji je nastopil Mladinski pevski zbor dijaškega doma iz Trsta,
ki ga letos vodi Franc Venturini. V zboru poje 60 mladih pevcev hi pevk. V programu so imeli 12 slovenskih pesmi, med katerimi sta najbolj ugajali «Mladi bataljoni» in «Delovne brigade», ki so jih izvajali s sprem-Ijevanjem harmonike.
Celotna prireditev je zelo dobro uspela, tudi ljudi je bilo mnogo, le škoda, da se na prostem glasovi — posebno mladi — ne morejo popolnoma uveljaviti.
—O—
Istočasno kot tržaški dijaki na Škofijah so peli koprski v Pobegih. Zbor pod vodstvom prof. Ostrovške žc uživa priznanje, ki si ga je na nedeljskem nastopu še potrdil. Poleg že znanih pesmi so peli tudi na novo naštudirane. Posebno so ugajale istrske pesmi.
Dijake iz Kopra so pozdravili pionirji osnovne šole iz Cežarjev in jim poklonili cvetje iz domačih vrtov.
—O—
Gledališče je v tem tednu gostova-!o na Konkonelu s priljubljeno mia du sko igro «Dedek Mraz», ki je tud. tu doživela velik uspeh.
KULTURNE
DROBTINE
Pre<} i50 leti se je rodil, v češkem mestu Strakonicah Frantisele Ladislav Celakovski, prvi klasik češkega romantičnega pesništva. Bil je tudi zbiralec češkega narodnega blaga, ki se je posebej zanimal za kulturno delo na takratnem Kranj, skem. V dokaz njegovega prijateljstva do Prešerna so nam ostala mnoga pisma. Celakovski je umrl 1852. leta v Pragi.
Slovenska filharmonija je ustanovila «Mladinski zbor», ki naj nadaljuje tradicije in delo «Trboveljskega slavčka», ki je ponesel slavo slovenske in drugih jugoslovanskih pesmi daleč v svet
Bratislavsko narodno gledališče je v preteklem tednu gostovalo v poljskih mestih in industrijskih središčih. Program «Leto dni na vasi» je obsegal slovaške narodne pesmi, plese in godbe. Gledališče je z gostovanjem mnogo doprineslo ki zbližanju poljskega in slovaškega naroda.
V tržaškem gledališču Verdi gostuje dramska skupina Tofano, ki je dala v tem tednu vrsto predstav. Pirandello: Premislo Giacomino!, Goldoni: Svojevrstni dogodek, Mosca; Angel in komendatore, STO (psevdonim Sergeja Tofana): Bonaventura, živinozdravnik in druge, Na vseh dosedanjih predstavah je izstopal glavni igralec Sergej Tofano, ki je pokazal visoko stopnjo
svoje igralske sposobnosti, medtem ko so ostali igralci daleč zaostajali za njim. Take neenotne predstave danes ne morejo več zadovoljiti.
V letošnji sezoni so hrvatski skladatelj; pokazali veliko tvornost. Državni simfonični orkester je izvajal «Drugi klavirski k on-: certa Borisa Papandopula, dalje «Istrsko suito» Natica Devčiča, «Tretjo simfonijo» znanega mladega skladatelja Stjepana Sureka, «Prvo simfonijo» Mila Cipre in suito «Grob v žitu» Silvija Bonv bardellija na besedilo Branka Co» piča.
]\ove knjige
Jovan Jovanovič Zmaj: Pesmi za otroke.
Simon Gregorčič: Zbrano delo IL knjiga.
«Pisma Ivana Cankarja» I, II, in IH.
«Klasje» št. 16-17 (Tavčar: Visoška kronika).
«Ruska klasična proza».
Tarle: Napoleonov pohod proti R<« siji itd. itd.
Dobite jih v slovenskih knjigarn nah v Trstu in Gorici.
«Treba je pomisliti, da je velika riizUJea med otroki daleč zunaj in pa med otroki tržaškega predmestja. Daleč po svetu ja, znana tržaška mularija, okoli'ka ni bila nič boljša, (etudi’ je bila slovenske narodnosti*.
Glasnik našega Trsta je lahko samo človek, ki o sebi lahko piše: «...tekel sem za tramvaji in sèdel •na luč prileoUce. In na obrežju «etn tudi tekel za tovornim vozom In voznik me je, paglavca, ošvrknil * bičem. In na Ponterošu sem na-oajal rožaricam, >n v skladišču sem ^kradel pomarančo iz «ko/ete» ali •Kopalne nlače smo vrgli preko ra-'Ken, ljubimo se na ikorjeri, svoje 2**vestice obsipamo « toplim sip-J10*», da so skrite kakor školjke... *n morske konjičke iščemo v pesku J” morske zvezdice in meduzam ■«"«badkimo sklizast1- glave in na jih vlečemo, da se stopč na In vse okoli je živžav, in Un-U 36 čtvžav, prag, kjer razstav-"noje barve».
.Takega pisatelja smo pogrešali - *o misel sem izrazil že pred desetimi leti, ko je izšla
knjiga tržaškega pisatelja Federica Pagnacca «Devet dečkov*. V njej je opisal življenje devetih dečkov, ki so v brezskrbni otroški razposajenosti vzrastli v tržaškem predmestju v času, ko je stekel prvi električni tramvaj. Vzrastli so tam, kjer se postopoma zajeda mesto v polja in vinograde, kjer postane iz sadnega vrta, ki so ga že opustili a ga niso še zazidali, «kampanjeta», prehodno nekakšna «res nullius» in pravcati raj za otroke.
Ta skupina dečkov je narodno in družbeno silno mešana, med njimi je.razen dveh, ki imata še slovenski pi-iimek, tudi deček slovenske narodnosti. V tem pogledu s. ominja Pagnaccova knjiga na znano Bart-schovo knjigo «Devetorica iz Štajerske*, ki je pred prvo svetovno vojno vzbudila toliko prahu v slovenski javnosti. Kakor je Bartsche. va knjiga slavospev slovenskih goric na naši severni meji in obenem tudi nemškega prodiranja v to ozemlje, tako opeva Pagnacco slovensko okolico Trsta in bliinii Kras, a istočasno podčrtava prodi-J ranje italijanskega življa med slo-
venske kmete. Pri obeh imamo po enega Slovenca, ki se za takšnega tudi ima, ki pa je vendar že zajet od tujega vpliva, pri Bartschu od nemškega, pri Pagnacca od itaVjan. skega. Pagnacco ga označuje kot lalnorfnega. Je to pač oni prehodil ji stadij pri potapljanju v/tujo narodnost. Bartsch je opisal raznarodovalni boj na naši severni, meji kakor ga vidi Nemec. Prav tako je Pagnacco podal sliko asimilacije slovenskega življa v Trstu, kakršno je videl Italijan in še po vrhu iredentist. Res je, da ni Pagnacco v
Šlibarjev
svoji knjigi nikjer uporabil kakega žaljivega izraza proti našemu narodu in da ima na več mestih prav tople besede o našem kmetu, toda iz vse njegove knjige veje vendar prepričanje, da je le Italijan gospodar in izključni kul-turonosec, medtem ko je Slovenec kmet, ki se ne more povzpeti do lastne kulture. Ce se mu posreči dvigniti iz kmels/cega in suženjske-j ga stanja, pa je ie zajet v tujo
kulturno sfero. Tako je sodil Bartsch o Slovencih na Štajerskem, tako je pisal Pagnacco o Slovencih v Trstu. To Pagnaccovo stališče zastopa celo v svojih pravkar izišlih spominih («Trieste nei miei ricordi» 1948) Pagnaccov somišljenik in Slataperjév prijatelj . Tržačan Giani Stuparich, 'ki zaključuje svo. ja razmotrivanja o asimilaciji Slovencev in Hrvatov na Primorskem z besedami «Ako ne bi bilo poklicnih politikov, bi bile obmejne pokrajine e zdavnaj na najbolj naraven (!) način rešile problem na-
istne različnosti, ki je PyveJ]' io problem sožitja in civih-, seveda je tudi za Stuparicha vilizacija samo italijanska, ti Bartschu se je od slovenske ,i oglasil Lojze Kraigher in ni «Kontrolorja Skrabarja*, ■ki Slovenci pa smo še vedno i na glas iz svoje srede. Sedaj I pojavil Boris Pahor in nam ril «Moj tržaški naslov». lasil se je, da prekriči zvoč-ki grmijo, «da naj bodo le grape in Trstenik in rojanski
potok in starobrešfci in hudournik Ključ in hišice kontovelske in «čeden jske brščice» in da jim dokaže, da so naše tudi tržaške ulice da je naše tudi mesto. Slataper je pel o Krasu in je pel o morju, toda pel je kakor ribič, ki je ostal brez barke in brez ljubezni. Pahor pa glasno zapoje «da smo otroci veslačev na tujih galejah, toda da občutka manjvrednosti ni več v nas». Tudi bojazni nj več. «Mi smo galebji krik, smo bela jadra, smo srebro slovenskih rib. Slovenska beseda se ne boji več zdrah ne dnevnih trenj ne tujih rok!» «To je naša tržaška pomlad, to je naša svoboda pred svobodnim morjem: mi smo otroci!» Zato velja njegov glavni poziv mladini: «Slovenska mladina, piši, piši! Ustvari si tržaško slovstvo iz premagane bolečine nazaj!» Toda Pahor ni samo izdal poziv, sam jz tudi dal najlepši zgled s svojò knjigo in je z drobno črtico «Slo-venček samouk» o Josipu Godini Vrdelskenv pokazal, da ne zna samo peti pesem bodočnosti, temveč tudi v pravi barvi slikati našo pre* teklost.
Oslfinl imajo posl
Danski ekspediciji na ladji «Atlantidi», ki je potovala v Zapadno Afriko se je dogodilo, da so večkrat poslušali visoke glasove, ki so jih oddajali delfini. Ob neki priliki se je zbralo okrog ladje približno 100 delfinov> ki so se razigrano podili naokrog 'po mirni vodi. Zbežali so pa v trenutku, ko se so vključili napravo za oddajanje in registriranje visokih tonov.
Lansko poletje pa je imel znanst venik Frasser možnost, da je sledil delfinom v majhni oddaljenosti. Opazil je, da je izhajal iz njihovih nosnih odprtin niz drobnih mehurčkov v bolj ali manj rednih presledkih. Možno je, da je to v zvezi z oddajanjem glasov.
ki so živeli pod zemljo, na prednikih našega krta.
Ta dragocena majhna najdenina tudi kaže, da je bolšji rod že zelo star in da so bile bolhe v terciaru, novem veku zemeljske zgodovine, prav tako nadležen mrčes, kot so še danes. Gotovo je tudi, da bolhe niso živele samo v deželi jantarja — v baltijskih pokrajinah, temveč povsod, kjer jim je njihovo življenje omogočalo podnebje — in so našle za njih prikladne žrtve.
v Močili 50.000 lili
imrm
lll’iil
Poleg bakterij, ki ogrožajo naše Življenje, poznamo danes celo vrsto bakterij, ki so celo koristne za življenje na našem planetu. Bakterijam pripada ' važna vloga pri vrenju organskih snovi.
Za življenjsko kolesje v morju so bakterije prav posebnega pomena. Skoraj yso organsko materijo mor. ja pretvarjajo razne morske bakterije v prvotne anorganske sestavine in tako vračajo morju zopet tiste snovi, ki so jih uporabila morska bitja za svoje uspevanje, rast in razmnoževanje.
Pri raziskovanju morskih bakterij so naleteli biologi na večje težave, kot njihovi tovariši pri proučevanju vseh navad bakterij na suhem. Predvsem morajo poznati življenjsko sredino bakterij; ta se pa spreminja z naraščajočo globino in letnimi časi.
Razlikujemo morske bakterije predvsem po zunanji obliki in po obliki naselbin, ki jih ustvarjajo na primerni podlogi. Temu nasprotno pa razlikujemo morske bakterije po njihovi aktivnosti in kvaliteti spreminjanja hranilnih raztopin, v katerih žive. Tako na primer razlikujemo bakterije, ki producirajo nitrite v nitrate, potem bakterije, ki deio prvih nadaljujejo, tako da spremene nitrate v prosti dušik; one, ki reducirajo sulfate v žveplovodik, take, ki pretvarjajo tiosulfate, pretvarjajo hitin, drobijo beljakovine na enostavnejše spojine, povzročajo iskrenje morja itd.
Kakor so nedavno iziavili znanstveniki, bo v prihodnjih 26.000 letih v Evropi vse toplejše, tako da bo vinska trta, ki je sedaj uspevala samo v Porenju na 52 stopnji, severne širine z uspehom dajala vìnce tudi na 55 stopnji severne širine, to je na meji Danske. Nadalje izjavljajo, da je verjetno, da bo postalo po teh
26.000	letih zopet hladneje v Evropi, vendar natančni računi za daljšo bodočnost še niso povsem gotovi. Pravijo, da bodo vzroki tem klimatskim iz-premembam, prav tisti, ki so izzvali ledene dobe, ki so sč izmenjavale od pred 600.000 leti do zadnjih
20.000	let. to je različna pot naše Zemlje ter enkrat večji, enkrat manjši nagib zemeljske osi. Znanstveniki so pa natančno ugotovili, da ni pričakovati v prihodnjih 50.000 letih nevarnosti kakšnega večjega padca toplote in niti najmanj, da bi v tem času imeli še kakšno ledeno dobo.
Slika iz italijanskega filma «Grenki riž», ki
poljib L ombardije
snemati na riževih

«ìkSAHaì#
KATALONSKA OTVORITEV
Iz XVI. šampionata ZSSR orina, šamo borbeno partijo med mojstroma Tolušen in Averbachom.
Kalalonsa otvoritev Beli: Toluš	Črni: Averbach
1.	<J2-d4	Sg8-f6
2.	c2-c4	e7-e6
3.	g2-g3	------
RADIOTELESKOP
To je katalonska otvoritev, ki je zelo pogosto igrajo na mojstrskih turnirjih. Beli razvije lovca na polje g2, odkoder napada središčna polja.
3.------- d7-d5
4- Dfi-g2	Lfl8-e7
V Sovjetski zvezi so zgradili poseben radioteleskop, ki bo zaradi svoje moči in tehnične popolnosti nudil zvezdosiovcem dosti jasnejšo sliko našega vsemirja, kot vsi današnji aparati, ki so jih do danes uporabljali.
BOLŠJI ROD
Dobra je tudi poteza Dc4; beli mora odgovoriti Da4+ in Dc4:; ali pa igra z gambitnim načinom Sc3 itd. z mečnim napadom v središče.
5.	Sgl-f3	o-o
6.	0-0	c7-cC
7.	Sbl-c3	b7-b6
8.	Lcl-1'4	Lc8-b7
9.	Sf2~d2	------
z namenom, da podpre udar na središče z e4.
Sedaj je razumljiva osma poteza Lf4.
/e že zelo j lai
V	jantuarju, okameneli smoli terciarnih iglavcev, se je odlično ohranilo življenje, ki je kiilo na našem planetu pred 40 in več milijoni leti, to je iz dob, ko so se višji sesalci pričeli razvijati iz pražužko-jedov.
V	jantarju so našli še zadnje trenutke njihovega življenja. V njem je mogoče opaziti, kako se je borila muha, da bi ušla lepljivi smoli, ali pa pajka s pravkar ulovije-
t^rtvlio z ličinko in zopet metulja, kako se je skušal z zadnjim naporom oprostiti.
.11P.r*?. n.ek®j le‘‘ 80 našli v jantarju tudi bolho. Zoolog A. Dampf ji
‘^!,KP*,ae0PSyl!a kicbsiana. Dolžina bolhe je 1,47 mm. Glavica je sorazmeroma majhna in brez oči. Rod te bolhe živi še danes in sicer v štirih različnih vrstah, od katerih žive tri na krtu. Ker lahko iz telesne zgradbe sklepamo q načinu življenja, je prav verjetno, da je tudi okamenela bolha pred tolikimi milijoni leti zajedala tedanje sesalce	—praiužkojede; in ker je sle-
pa, Je bržčas živela na gostiteljih,
9. ------ Sb8-d7?
Ta poteza ni dobra. Crnj bi moral skrbeti za ravnotežje v središču ter pričeti s protinapadom
c6-c5, kjer bi oviral belega. Poteza Sh5 z namenom, da zamenja lovca na f4 ne gre zaradi Lb8: Tb8: t-2-4 in skakač se mora vrniti na prejšnje mesto, kadar bi bil beli v središču premočan.
10.	e2-e4	Ta8-c8
Poteza de4: ne bi bila dobra, ker
bi dosegel beli po Sde4: mnogo boljšo igro.
11.	e4-e5	Sf6-e8
Cini ima zelo stisnjeno pozicijo.
izgubil je središče in ne vidi se. kako bo mogel doseči protiigro.
12.	Lf4-e3	------
Beli pripravlja napad f2-f4-f5.
Proti temu napadu črni nima zadostne protiobrambe. Zato poskuša s taktičnimi manevri zaplesti nastali položaj, da bj dosegel vsaj nekaj protiigre.
12.	-------------  Sd7-p5:!?
Zanimiva žrtev figure, kj pa ne
uspe.
13.	c4-d5:	e€-d5:
14.	d*-e5:	d»-d4
15.	Le3-d4:	Dd8-d4
nazaj, vendar ni dosegel zabeljenega uspeha. Beli ima še vedno nadmoćno igro.
16.	Dele2	Se8-c7
Za razvoj figur bo pozabil črni še mnogo dragocenega časa, nasprotno pa je -beli v glavnem že končal z razvojem ter preide takoj v napad
17.	Sd2-b3	Dd4-b4
Crni ima že težavo z damo. Poteza Dd7 tudi ne gre. ker bi sledilo TA-dl, De6 ali Di» in Sd4 itd-
18.	Tfl-el	Sc7-e6
19.	Lg2-e4	Th8-d8
20.	De2-g4	------
Grozi f2-f4 in f5
20.	------------------ c6-c5
21.	f2-f4	Lb7-e4:
22Tel-e4
Crni je že zašel v izgubljeno pozicijo in to v glavnem zaradi slabega položaja dame na b4. Cmo kraljevo krilo je ogroženo, nima pa črni dovolj razpoložljivih figur na tem mestu.
22.		 Se6-d4
Tudi ostale poteze, kot n.pr. c4 vodijo do zgubljene pozicije 23. f5-Sc6 24. fg itd,
23.	Sc3-d5!	Td8-d5:
Cm; že mora žrtvovati kvaliteto v popolnoma zgubljeni poziciji.
24.	Dg4-c8	Td5-d8
25.	Dc8-b7	Le7-f8
26.	f4-f5	Db4-b.r)
27.	e5e6	f7-e6:
28.	fa-etì	Sd4-e6:
29.	Te4-<6:	c5-c4
30.	Tal-fl	h7-h6
Pretilo je Df7+ z matom na f8
31.	Db7-f7	Kg8-h8
32.	Te6-h6:+	g7-h6:
33.	DI7-f6-l-
KR ONIKA
V letu 1944 je bilo v Bolgariji komaj 290 kinodvoran in to le v velikih mestih. Viden napredek pa pomeni za razvoj filmske bolgarske umetnosti podržavljenje filmske industrije. Po osvoboditvi so odprli dvajset novih kinematografov, v letu 1948 že 138. Filmska proizvodnja se omejuje predvsem na dokumentarne filme, 3 Tednike in kratke kulturne filme. To.j da bolgarska kinematografija se trudi, da bi izdelala tudi svoje celoveter-J ne umetniške filme. Doslej so Imeli v Bolgariji prednost predvsem sovjetski socialistični filmi.
1 O —
Češkoslovaški film služi predvsem interesom države in ljudstva, kajti v filmu vidijo predvsem sredstvo za! vzgojo najširših ljudskih množic. Prva naloga filma je, da obdeluje predvsem sodobne dogodke in da je ta obdelava na idejni in umetniški višini. Ti filmi bodo črpali snov pred- j vsem Iz življenja in borbe delavskega razreda, a iz zgodovine le tiste dogodke, ki služijo za zgled ali kot opomin današnjemu življenju. Po planu se bo povečalo tudi število znanstvenih in vzgojnih filmov. Seveda se J mora v ta namen povečati tudi število filmskih delavcev. Na Češkoslovaškem streme tudi za tem, da se izpopolni tehnika in skrbno spremljajo njen napredek v inozemstvu.
Črni se vda, ker izgubi stolp.
Ruski mojster Toluš je z izvrstno
igro nadvladal svojega nasprotnika, kj je grešil v otvoritvi ter ga po mečnem napadu prisilil k predaji.
Ing. S1KOSEK BORIS
V Hollywoodu so hoteli Sc-rnati za ( 'm Churchillove spomine, ker pa z; hteva Churchill milijon oc'i odnme za avtorsko pravo in ker n; - j holl.v-t.ocdski proizvj ; lei gotovi, o,- bo ta tej! ©hujskaški film uspel, kci imajo že slabe izkušnje s filmom «železni zoster», st p-egovori ne pi cirakr.ejo z mrtve točke.
— O —
Položaj italijanske uradne politike se odraža tudi v italijanskem filmu, : zlasti tam, kjer je vloženega mnogo 3 vatikanskega kapitala. To občutimo | predvsem v filmih Fabiola in Zadnji ; dnevi Pompejev. Sedaj snemajo izrazito klerikalne filme: Muke sv. Mateja, Evharist, Girolamo Savonarola. Prvega nočejo režirati ne Rosellmi niti Vergano niti I.attuada, prevzel Pa J* njega režijo Ernest Mariška, režiser dunajskih operet
— O -
Problem vzgoje je v današnji Nemčiji eden najaktualnejših pri prevzgoji nemškega naroda. Zato ni čudno, da se umetniki vedno znova vračajo k temu problemu. Po nemških filmih: Nekje v Berlinu ter Strahopetci s» izdelali nov film: «Pa če bi bil samo eden», ki prikazuje skupino mladi11 ljudi In stremi za tem, da vzbudi v otrocih odgovornost do skupnosti 1,1 čut ljubezni do dela.
-Ci-
Potl vplivom reakcionarnega tisk» mislijo mnogi, da prikazujejo v Sovjetski zvezi samo sovjetske filme, toda v sovjetskem časopisu «Kultura 1,1 življenje» beremo, da so v SZ na programu bili ameriški filmi: Konvoj ^ Murmansk, Severna zvezda ter fild1 Pesem o Rusiji. V SZ so tudi igra'1 film v • Edisonu, dalje nemški flit11 «Sovražniki so med nami», francosk* film «Bitka za progo», češke fino® «Ljudje brez kril» in «Jan Roha* Duba», iz česar sklepamo ,da so na' prednemu fiimu vrata v sovjetsko zv®’ zo vedno odprta.
— O —
V bratislavskem filmskem studio so
Skl
konec leta 1948 izdelali tretji slov»5
film «Volčje jame». Medtem ko
prva dva filma režirali češki reži*®®* Ji, so pri tem sodelovali izključno SlO“ vaki. Film Volčje jame prikazuje vaško ljudsko vstajo v letu 1944 mržnjo slovaškega naroda proti a4tU*' patorju.
G 'tnzv&lu (iitiifi
Ko gledamo filme, nikdar ne po. mislimo, kakšne težave in koliko časa je bilo potreba, da smo dospeti do te stopnje filmskega razvoja.
Kinematografija m nov.:	stimr.
Sega namreč v leto 1646. Kajti k začetkom prištevamo magično luč ki jo je tega leta sestavil Kircher. Kircher je s svojo aparaturo pove-(aval na velike razdalje pisavo, toda že to je bilo za tiste (ase nekaj novega, nekaj nenavadnega. Kircher pa nj stremel za lem, da bi napravil iz svojega preprostega aparata pripravo za projiciranje slik, temveč je delal samo na lem, da je pisavo projiciral na večje razdalje.
Toda tudi ta tako imenovana magična laterna se je kasneje fzpojiol. niia in z njo so začeli projicirati slike. Tudi na ostrino slik zo začeli paziti. Najboljši aparat v tem j času je sestavil Robertson. j Vzporedno z nastankom teh aparatov so se fiziki zanimali za razna
/■c	.  —	»c iL.mi tumulali .-a razng
Crni je dobil žrtvovan; material 1 gibanju, ki jih zaznava človeško
oko. Dognali so, da se slika v eni sekundi premakne pred očesom šestnajstkrat, ne da bi oko videlo motnje.
Na tem področju je delalo potem več ljudi in več stoletij je trajalo, da se je razvoj pomaknil vsaj malo naprej. Leta 1833. je Stampfer na Dunaju odkril posebno okroglo ploščo, na kateri je bilo ob robu šestnajst različnih sličic. Ce tako ploščo zavrtimo in če gledamo samo na eno sliko, se nam bo zdelo, da se predmet na plošči giblje.
Potem so zopet tekla leta in na dan so prihajali razni projektorji s takimi ploščami in risanimi slikami.
Vendar so tudi n področju fotografije delali že več let in leta 1822 je nastala prva fotografija. Fotografija se je hitro razvijala, toda težave so bile predvsem v tem, ker sc je dalo fotografirati le va plošče in ker je tako snenanje trajalo preveč časa.
V tem času je deloval MuV^1*. ge, ki je napravil zaporedne l,osrif., ke s 24 fotografskimi aparati- “ pravil je tudi nekakšno pripravo snemanje' ki jo je imenoval «n0 ^ grajsko puško»; z njo je posnel slik v sekundi.
Ko pa je prišel v promet eclu loidni film, se začne prava k‘n.y matogratija, Francoz Remata v tej dobi prvi uporabil filmski trak V snemalni kameri. On je na trak narisal več sto sličic, i jih je potem tudi projiciral.
Leta 1891. pa je Edison določil perforacijo filmskega traku, ki se je ohranila še do danes. Kot zadnji in najpomembnejši Pa je izum bratov Lumlerov, ki ste. napravila nov snemalni in projekcijski aparat na zelo preprost način. Tako se je filmska industrija začela razvijati .popolnoma pod novimi pogoji, posebno še, ko je Tlesster izumil «mal. teški križ», pripravo, s katero se pomika v projektorjih film skokoma naprej.
Filmska industrija se je potem razširila Po Evropi in Ameriki in
se razvija še danes.

RAZNE VESTI
Turphia, ki ga je že v Trsm premagal Mitri, je položil v Londonu v 7. kolu Francoz Marcel Cerdan. Cer-dan je to pot prvifi nastopil od srečanja s Tony Zalejem v Jersey Cltyju, kjer si je osvojil svetovno prvenstvo v lahki teži. Cerdan je v tekmi presenetil skoro enakovrednega nasprotnika Turpina po 1:22 sek sedmega kola z močnim desnim udarcem ob telo tn takoj nato, preden se je Turpin sploh zavedel s silnim levim udarcem v brado.
Češkoslovaška boksarska reprezentanca je gostovala v Stockholmu in zmagala s 6:3.
V Dublinu so na cross countryju
zmagali po vrsti trije Francozi: Mi-moun, Pujazon in Ceroux. Po vrstnem redu moštev posameznih držav je bila prva Francija s 33 točkami, pred Anglijo z 90 in Irsko s 123 točkami.
ARRIGONI PREMAGAL TOVARNO STROJEV
Skedenj je hotel to nedeljo dokazati s tekmo z Magdaleno, da jc bil njegov poraz v Kopru samo izraz trenutne slabosti. Res je dal to nedeljo lepo igro, toda imel je pred seboj dosti šibkejšega nasprotnika, tako, da le ni mogel povsem zabrisati udarca, ki mu ga je pred dvema nedeljama prizadela Aurora.
Kljub močnemu nasprotniku, je dala Magdalena lepo igro- V prvem polčasu je z uspehom napadala in tudi zabila prvi gol. Njen najboljši mož v obrambi je bil Turco, ki je prav v tej igri pokazal, da bo iz njega v doglednem
VSI SMO NAVDUŠENI NOGOMETAŠI, TODA
h /.ì’ihÌui ìik: nogometa
LE MALO VEMO
Nogomet je danes med vsemi ftzgul-turnimi panogami gotovo najbolj razširjen po vseh deželah sveta. Po vsem svetu ga igrajo in navdušene prijatelje te igre najdemo tako v Ameriki, Evropi kot v Indiji, na Kitajskem in Polarnih krajih. Povsod tod delujejo številni nogometni klubi, še več pa je povsod ljubiteljev te igre, ki pn tekmah sodelujejo kot navdušeni gledalci. Nedvomno je, da ima nogomet mnogo prednosti pred ostalimi Ilzkul-turnimi panogami, ima pa zato tudi skoro gotovo najstarejšo zgodovino med vsemi športi.
Brez dvoma Je nogomet zelo, zelo stara igra, ne dosti mlajša kot človeški rod. Ze pri starih Grkih najdemo opise o igrah z žogo in o igrah, kjer se igralci z žogo bore med seboj. Tako popisuje tudi stari grški pesnik Homer tako igro z žogo. Se več opisov te igre pa najdemo pri rimskih pisateljih, od katerih so nekateri zgražajo nad sodobno mladino, ki se ne meni niti za prah, niti za senčno pripeko, temveč se podi m peha za žo-gu. Zanimivo pa je, da ;-:o tn igro močno gojili tudi v rimski vojski, gotovo z- kratek čas in za ohranitev kontne.je v času taborenj. Z rimskimi 'c tki pa se je nogomet razširil po vsej Evropi in tudi v Anglijo.
V srednjem veku je igra z žogo v Angliji predstavljala eno najbolj priljubljenih zabav, katere se je udeleževala predvsem mladina, pa tudi bracati možje, vitezi in meščani ter ce-lo menihi, tako da lahko trdimo, da Je bil v srednjeveški Angliji nogomet Prava ljudska igra. Tako ga omenja v svojih dramah celo sam Shakespeare, pa tudi vladarji so mu v svojih razglasih posvečali dosti pozornosti, gre z žogo so bile tedaj mnogo bolj razburljive kot dandanes in precej 'vje. Iz slik tedanje dobe o nogome-n spoznamo, da so se igralci dveh •s rank podili žogo drug preko drugega ter jo suvali po ozkih ulicah : srednjeveškega mesta. Igra je obstaja-i „a v t,em> da so igralci z rokami in ;	°gami spravili žogo, za katero so
J rne<1 tekom in ruvanjem borili, iz enega kraja v drug kraj. Pri tem se-, e a ni manjkalo ranjencev, običajno .Pa so si na koncu igralci še skočili v lase ter zaključili igro s pretepom. Kasneje, verjetno že v novem veku, so poznali že bolj urejeno igro z žo-g°, pri kateri je bil cilj spraviti žogo skozi gol, obstoječ iz. dveh kolov, zabitih v zemljo. Kronike pa* pripovedujejo, da je taka igra trajala kar tri dni skupaj! Iz 18, stoletja pa nam j je znano, da so nogomet igrali igral-s cj oblečeni v oblačila dveh raznih v barv in to na točno določenem igrl-Lsču in le določeno dolgo dobo. Seve-ba pa so se tedanja pravila vseeno precej razlikovala od današnjih. Kljub veliki popularnosti nogometa bc" vseh slojih prebivalstva, pa teda-bje oblasti vseeno niso bile zadovolj-b® Z razširjanjem te igre in so si pričevale, da bi jo zatrle ali vsaj čim b°lj omejile. Tako je že v 14. stolet-p' čgleškl kralj Edvard III skušal mladini udejstvovanje v no-■tietu, {eS da se j tem zanemarja
It-jJb'i® v streljanju z lokom. Tudi z	vl“dar-l' 50 zabranjevali igre
kev "^..‘b ohranjevala jih je tudi cerve^ KlJub temu pa se je nogomet ■ Več ° h01'* "vzijavljal in dobival vedno ! raj n.r staSev> saj so ga, kot je zgo-S:ič't e<?eno’ l£ral1 star* in mladi. gojj)| IP 'gf* ž žogo kot v Angliji so Preasf. u<li v Franciji, kjer so vrata Pa so JI J*,i !*seni obroči. V Italiji ata Predstavljali le leseni ko^
li, zabiti v zemljo. Tudi v Italiji so namreč v 16. in 17. stoletju igrali no-gomet in to zlasti v Florenci. Princip je bil v glavnem isti kot pri današnjem nogometu, kajti što je zato, đa so Igralci na kateri koli način spravili žogo skozi vrata določenega Igrišča. Znano je, da so se v Italiji igranja tega nogometa udeleževali tudi papeži.
Nogomet v tak| obliki, kot ga poznamo danes, pa se je začel igrati v drugi polovici 19. stoletja, ko so bila sprejeta stroga pravtla. Ta so bila do danes še izpopolnjena, ostala pa so v bistvu ista.
V Moskvi so imeli v zimskih plavalnih bazenih več tekmovanj. Na njih
so postavili nekaj novih rekordov ZSSR. Tako je junior Solovljev postavil nov rekord na 50 m prosto s časom 33,0, znani rekorder Leonid Meškov je popravil svoj rekord na 4x50 m mešano s časom 2:29,9, Meškov rekord je pa ponovno popravil Krjukov s časom 2:27,4. Meškov je pa uspe! v presledku nekaj dnf na progi 4 x 100 m mešano s časom 3:53,3.
Matošič, član nogometnega moštva Hajduka je v letošnji sezoni najboljši strelec v I. zvezni ligi z 10 zgoditkl.
Tudj v Sovjetski zvezi se je že pričela nogometna sezona. CDKA in Zenit (Leningrad) sta igrala neodločeno s 3:3, Dinamo (Moskva) pa je premagal Dinamo (Minsk) z 1:0.
času posfel še odličen igralec. Prvi polčas je končal neodločeno 1:1. V drugem polčasu je Magdalena zaigrala še krepkeje, toda Skednju se ni mogla dolgo upirati. V 18. min je padel drugi, v 22. min pa tretji gol, tako, da je tekma končala s 3:1 za Skedenj.
Aurora, ki je še vedno na drugem mestu na kvalifikacijski lestvici pa je imela to nedeljo za nasprotnika Dreherja. Vsakdo je za konec te tekme predvideval visok poraz Skednja; kar se je v resnici tudi zgodilo. Zgubil je s 5:0.
Sv. Ana je že v prvih 15. min tekme zabila 2 gola, tako da si je zagotovila že v začetku prednost za ves nadaljnji potek tekme-Ta «začetna modrost» se je že takoj v nadaljevanju prvega polčasa pokazala za pravilno. Arrigon; je prešel v protinapad in je napadal skoro prav do konca tekme. Tekma je bila zelo hitra in odločna. Padli so še trije goli, dva za Ar-rigonija, eden za Sv. Ano. Kljub preostri igr, je potem zmagala Sv-Ana, sbj je bila dejansko igra zaključena že z njenim začetkom.
Tudi tekma mad Tovarno strojev in Miljami je bila odločena že v peti minuti prvega polčasa. To pot je bil Toscan; od Tovarne strojev, ki je dosegel prvi gol. Milje so se trudile potem v ostalem delu igre, da dosežejo vsaj neodločen rezultat, kar jim pa ni uspelo. Tovarna strojev je šla v obrambo in se dejansko obranila napadov vseh petih odličnih napadalcev Milj že na osrednji črti.
Umag je to nedeljo igral doma proti Piranu in zasluženo zmagal z 2:0.
Marsikdo je pričakoval gotovo zmago Kostalunge v tekmi z Rojanom. To je bilo povsem razumljivo, saj je Ko-stalunga na kvalifikacijski lestvici na 8. mestu, dočim vedri Rojan prav na zadnjem. Rojan se je to nedeljo debro branil. Imel je tudi to srečo, da napad Kostalunge kar ni mogel delovati tako, kot bi moral. Iz vsega tega in še s preprostih napadalnih akcij Rojana je nastal zaključek te tekme: neodločen rezultat 1:1. Kostatunga se je morala večkrat tudi precej ogorčeno braniti; saj je le malo manjkalo, da Rojan ni to nedeljo naredil večjega presenečenja in Kostaiungo celo premagal.
Tekma med OMMSO in Por.tiano B se je prvi polčas zaključila neodločeno, drugi polčas pa je OMMSA prevladovala in zmagala s 3:1.
Nedeljske kolesarske tekme za Skerlavajev pokal se Je udeležilo veliko število tekmovalcev. Borba za prvo mesto je bila ostra. Prvi Je prišel na cilj Fontanot, ki je prevozil 95 km dolgo progo v 2,45 min; drugi Je bil SoeK Rudolf, sledili pa so mu Sellier Karlo, Cok Milan, Rinaldi itd.
ZASLUŽENA ZMAGA V LJUBLJANI
Poliziotta = Sloga 2=1
Vse do pričetka drugega polčasa je vsakdo mislil, kdor je videl tekmo med Ljubitelji Ponziane in Slogo (Novi Sad) v Ljubljani, da bo Ponziana zopet enkrat izgubila. Ponziana je bila prisiljena k obrambi, napad Sloge je delal kot dobro namazan stroj in Segalla je čistil in reševal položaj, kot je le mogel. Padel je tudi prvi gol za Slogo.
Vendar pa se je položaj v drugem
V	okrožnem prvenstvu
vse po računih
Tekme okrožnega prvenstva so to nedeljo potekale brez vsakega presenečenja. Tako je Arzenal premagal Sv. Marka s 3:1, Kolonja Trebče s 5:4, Nabrežina Vesno s 4:1, Primorje Rocol s 5:0 in Col-Ilva Montebeilo s 4:1	p
Košarka
To nedeljo smo imeli tri tekme v košarki. Prva je bila nad Arzenalom in Tovarno strojev. Bila je zelo ogorčena; Arzenal je dal lepo povezano igro, dočim so posamezniki Tovarne strojev Igrali odlično, toda s to napako, da je igral vsak njen igralec na svojo roko. Tekma je končala s 49:45; Arzenal je zasedel tretje, Tovarna strojev pa četrto mesto.
V	conskem prvenstvu sta se srečala Tomažič B in Magdalena ter ECA in dijaki B. V prvi tekmi je zmagal Tomažič B s 32:29, v drugi pa ECA s 45:3?..
polčasu povsem spremenil že pri prvih udarcih z žogo. Ponziana je pričela diktirati igro in se golu večkrat nevarno približala. Dosegla je izzenače-nje po Polaku in prešla v še hitrejši napad. Nasprotniki so se uspešno branili do 36. minute drugega polčasa, ko Je Benvenutti zapečatil tekmo z zadnjim golom v prid Ponziane. Rezultat 2:1 je ostal do konca nespremenjen.
Ta tekma je jasno pokazala, da Je prav volja do zmage in zagrizena borba včasih tudi več vredna kot takima in da bo Ponziana samo tako izboljšala svoj položaj na kvalifikacijski lestvici.
Tekmo je 'obiskalo za Ljubljano rekordno število 6.000 gledalcev.
Partizan je to nedeljo gostoval pri zagrebški Lokomotivi. Končni rezultat je 3:0 za Partizana. Lokomotiva je v prvem delu igre igrala znatno bolje od svojega nasprotnika.
Metalac in Dinamo sta remizirala z 1:1. Igra je bila obojestransko ostra.
Hajduk je igral v nedeljo v Beogradu z Našimi krili. Tudi ta tekma je končala neodločeno 1:1.
Crvena zvezda je dala v Titogradu odlično igro proti domačemu moštvu Budučnosti. Zmagala je s 3:2.
* * *
Nov romunski državni rekord je dosegel s 500 cm motorjem Gatom ki je prevozil z letečim startom progo enega kilometra s hitrostjo 168.600 km na uro.
VPRAŠAJ
Vodoravno: l. pokrajina v Sovjet-tki zvezi; konjeniki; 2. predlog; tujka za besedo «narava»; okrajšava za pripis; 3. žensko Ime; 4. moško ime; Shakespearova osebnost (fonetično); 5. rnoško ime; letovišče ob Gardskem Jezeru; žensko ime; 6. umetnost za Rimljana; domača žival; poglavar Tatarov; 7. veznik; 8. osebni zaimek, star veznik v slovenščini; 9. država; predlog; K), okrajšava za oblast na Tržaškem ozemlju (narobe); 11. armenska reka; moško ime; 12. znani nemški filozof; bolestni duševni pojav; 13. druga beseda za otok; znani hudournik na Goriškem; 14. dva samoglasnika; kraj v Istri; 15. števnik; francosko žensko ;me, okrajšava za žig! 16. gneča; zadetek pri tomboli (narobe).
Navpično: A. ptica; SKrit (velja za prostor); B. del našega telesa; izvor; osebni zaimek; abesinski poglavar: predlog; c. ustavodajna ustanova; C. žensko Ime; država v Srednji Evropi; D. italijanska beseda za rojen, brez zadnje črke; Kraja; «tar slovenski veznik) E. kazalni zaimek; žensko ime; moško ime; F. Babilonsko mesto, o-sebnl zaimek; pesnitev; predlog (narobe); G. švicarski kanton; žensko ime; mesto v Albaniji; H. rastlina, potrebna za izdelavo platna; plin; 1. mesto v Egiptu; J. dva soglasnika; žensko ime; nota; žensko ime; vzpodbudna besedica; K. prebivalci Istre; eno izmed gesel francoske revolucije.
REŠITVE
Vodoravno: 1. slab, 3. um, 4. ob, 6. Prešeren, 10. Mara, 12. od, 13. lopa, 16. Lado, 17. Bled, 19. ralo, 20, vrč, 21. rana, 22. mrk, 23. gre, 24, tl, 25. na, 27. tok, 28. as, 29. Atenec, 32. eh, 33. hjin, 35. Irec, 36. dro, 37. In, 38. om, 39. da, 42. obla.
Navpično: l. sme, 2. oor, 3. ura, 5. bel, 6. proč, 7. šola, 8. eden, 9. norm, 10. mavrahi, 11. adresa, 14. parter, 15. alkohol, 17. briti, )8. Danec. 24. ta, 26. ac, 30. Ero, 31. nem. 34. Nil, 36. dal, 40. bo, 41. da
Posetnica: Poštni uiadnik
IZŽREBANJE
Naš zadnji poziv reševal.em, naj nam pridno pošiljajo, rešitve križ nk, ni bil zaman. Prejeli smo večje število rešitev, tako da je to pot meta Sreča dosti večjo izbiro. Izbrala je naslednje:
Iva Košinarja, Strmšek tlako, uo-minca Miligoja, Renko Miška, Šuligoja Josipa in Cigliča Hinka.
Opozarjamo še enkrat vse reševalce, naj nam redno pošiljajo svoje rešitve. Odpošljejo naj jih pred izzidom vsake naslednje številke. Obenem pa tudi prosimo, da pravilno traukuajo pisma z rešitvami. Nepravilno franki-rana ne bomo upoštevali
Kiojmii št. 105
i'd nagradno iekmovanje Llimskega tednika
immi
Odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska i dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu ulica Monlecclii *
Rokopisi
vračajo
SNIDENJE V BOSTONU
Vojni hujskač Churchill se v Ameriki rokuje s prijatelji
JflUJCT pi^e
Draga Pepa!
Škorpijoni zadnje dneve so prilezlj v naše hiše,
* nek Hrvat na to je rekel:
«Sada mora biti kiše».
Kiša, dež je po hrvatsko, to ti menda je že znano; in zares povsod na nebu je precej oblakov zbrano.
Da bi le vodo spustili nam na zemljo ti oblaki, potlej zopet luč svetila v Trstu bi ob uri vsaki.
Ce pa ti nosilci vode spet se bodo razgubili, to poletje Tržačani bomo se kar posušili.
O Brionskih smo otokih zadnje dni veliko brali, češ, da tam Jugoslovani na zapad so se prodali.
Te neumne govorice doživele so nezgodo, ko so kljub vseplošni suši vendarle vse padle v vodo.
Predvolivni dnevi v Trstu raznih so procesov krivi, ki vse huje že smrdijo kakor gnojnice izlivi.
Bolj kot takile procesi samo članki še smrdijo, ki uredniki pri «Delu» med občinstvo jih delijo.
Kadar rtioraš kdaj po sili blizu tega lista iti, glej, da nikdar ne pozabiš dobro nos si zamašiti!
Na Vidahjeve članke ljudstvo se nič več ne ujema, kajti gnojnica, kot vemo, ni nič zaželena krema.
Na atlantski pakt ujele nekatere so se vlade, ki za tuje interese svojo kri bi lile rade.
«Svojo kri» pa taka vlada svoje ljudstvo imenuje, a na misel ji ne pride, da kaj lastnega žrtvuje.
Bog ve, koliko zaslužil je z atlantskim paktom tisti, k; pristal je, da s podpisom Uniči naroda koristi.
Naroda pa, kakor vemo, se ne da tako prodati, marsikak podpisnik enkrat moral bo odgovor dati.
Takrat se bo zagovarjal, da je samo dobro mislil, narod pa bo v dobri veri mu zaušnico pritisnil.
Zdaj te pa lepo pozdravljam v želji, da izpod oblaka kmalu voda se usuje, da bo vsepovsodi mlaka.
Te pozdravlja
Tvoja Pepa.
STRAH
; ,—***■-*“•
Viđali strašno se boji Nostre lote in beži.
V velikem strahu urnih nog Viđali gre v sovražni blok
Pr&dvotivne relikvije
Koder jih najdete vsi jih slavite, kjer jih iztaknete vsi jih častite.
Padle za «Patrio» so!
Ne pozabite!
Iščite v fojbah jihl Vse izkopljite!
Kakšna je dušica bila fašista, važno ni, glavno je, da je kost čista!
Pljunite v roke zdaj. kost izkopljite in v predvolivno jo borbo vtaknite!
Pljunite v roke vsi, borba je sveta!
«Lega» za to vam vsem odpustke obeta.
BAJNI
Konec marca smo v Trstu lahko gledali za nekaj dni parnik «Esperia». Bila je to lepa, ponosna, desettisočtonska ladja, opremljena z vsemi modernimi napravami, ki je delala čast tržaškim ladjedelnicam, kjer je bila zgrajena. Tako so listi poudarjali in upravičeno.
Ladja je namenjena za vzdrževanje rednega mesečnega prometa z Aleksandrijo: tja so nekdaj dvakrat na teden direktno iz Trsta, vozile prav tako ponosne, lepe in moderne ladje, ki pa so vse danes na dnu morja zaradi hrabrega vstopa Italije v vojno ob strani Nemčije.
Nekaj dnj se je pomudila ponosna «Esperia» v Trstu; tedaj so prišli na krov razni predstavniki oblasti in drugi odlični povabljenci, izrečene so bile priložnostne govorance, sledila je primerna zakuska in nato je ladja — prazna —odplula v Benetke,, da tam natovol-i blago in potnike ter naštopi svojo pot v Aleksandrijo.
Tiskovna konferenca
Novinarji so čakali na tiskovno konferenco in da si preženejo čas, so začeli živahno razpravljati o tem, k; je za delavca najbolje. Vsak je trdil svoje, kakor je bil pač usmerjen. Vsak je skušal tudi dokazati svoje trditve z dejanskim; navedbami. Ta je bil za Sovjetsko zvezo, drugi za Anglijo, tretji za Svico, celo Italija je dobila kak glas. Tedaj pa poseže v razpravo urednik šaljivega lista:
«Vse je lepo, kar tu trdite, dragi tovariši. Ampak po mojem mnenju so najbolj srečnj delavci v ameriških filmih. Tam ima vsak delavec lepo stanovanje s kopalnico, električno kuhinjo in hladilnico ter avtomobil z garažo».
Mihec in Jakec
MIHEC: Kaj pa tako pazljivo gledaš?
JAKEC: Gledam tega goloba tu zraven mene. ki se pripravlja, da spusti svoj iztresek na glavo kaki osebi, ki gre spodaj mimo magistrata.
MIHEC: Pravijo, da to pomeni srečo.
JAKEC: To je pa tudi edina sreča, ki jo imajo Tržačani od svojega magistrala.
MED VRSTAMI
Brezposelnost v Italiji. Moskovska «Pravda» se je bavila v nekem članku z gospodarskim položajem v Italiji in je med drugim pisala, da ima. Italija 3 milijone brezposelnih. Rimski poluradni list; pobijajo to trditev s temi-!e besedami: «Po uradnih podatkih je ta številka znatno nižja in število brezposelnih, ki so bili nekdaj zaposleni, ne presega poldrug milijon». Prav zvito je to povedano, ker se pri tem ne omenja število tistih, ki prvič iščejo zaposlitev.
Med vrstami: Našli bi se lahko še bolj zviti odgovori, k{ bi število brezposelnih še občutneje znižali. Na primer: Število brezposelnih, ki nosijo brado, ne presega 300.Ali pa: Število brezposelnih, ki imajo na rokah po šest prstov, ne presega 10.
Case minime v Milanu. Novinar Dario Paccino je obisl&d v milanskih predmestjih Baggio. Bruzzano, Vialba in Trecca ma-lostariovanjske hiše (case minime), kjer prebivajo najrevnejši. Svoje vtise je opisal v daljšem članku dne 1. aprila t. 1. Ugotovil je, da prebiva v teh štirih naselbinah okrog 17.000 ljudi, ki žive povprečno po 3 do 5 v eni sobi. Našel je sobo, v katero je bilo strpanih 17 oseb. Zdravstveno stanje je obupno. V letu 1948 je bilo 19.900 primerov bolezni, zdravljenih po ambulancah. Torej je bil vsak prebivalec teh naselij v tem letu najmanj enkrat bolan. Lažjih obolenj, ki so ostala izven ambulane, sploh ni mogoče ugotoviti. Higienske prilike so strašne, o kaki vzgoji ni govora, mladina propada telesno in duševno. To se dogaja, kakor
ČOPIČ
Ko sem jaz, star Tržačan, vse to videl, oziroma bral v časopisih, sem se spomnil bajke o čopiču: Živel je nekdaj priden, ubogljiv deček štirjh let. Kakor vsi otroci, je nestropno čakal na božič in božično drevesce, ki prinaša toliko veselja in sreče. Deček ni ničesar vedel o gmotnih stiskah svojih staršev, ki sta sj s posrečenim ukrepom pomagala, da zdi-užita koristno z zabavnim, ulile cum dulci. Dolgo zažele .i trenutek je končno prišel, deček je s plahim korakom stopil k drevescu in vzel omot, ki je bil njemu name-njem. Odvil je —- brivski čopič. Začudeno je vprašal:
— Očka, kaj je to?
— To čopič, sinko. Z njim se boš bril.
— Ampak očka, jaz vendar nimam brade.	v
— Nič za to ~ se je vmešala mati — bril se boš, ko boš dora-stel; ta čas pa se bo očka bril z njim.
Ravno tako modra sta tržaška uprava in rimska vlada glede tržaške paroplovbe. Cez mesec dni bo priplula «Esperia» ponovno za kak dan v Trst, najbrže bomo imeli zopet govorance z zakusko in nato bo ila ladja — prazna — v Benetke po blago in potnike. In tako naprej, dokler štiriletni deček — ne doraste.
PJ2PCEK.
rečeno, v srcu Italije, v Milanu.
Med vrstami: Članek je pisan 1. aprila, torej ravno ob času, ko je zunanji minister grof Sforza v Washingtonu in se trudi, da bi Italija dobila nazaj afriške kolonije, v katerih namerava po krščanskih načelih varovati A-rabcc in Crne pred telesnim in moralnim propadanjem.
Začel je spoznavati. Italijanski zunanji minister grof Sforza je bil več dni v Washingtonu, kjer je posredoval v raznih zadevah, ki zanimajo Italijo. Dne 2. aprila je v nekem pogovoru z novinarji rekel to-le: «Združene države bj opravljale koristnejše delo, če bi v Italijo pošiljale tehnike nego pa zastarelo orožje».
Med vrstami: Nekoliko pozno je spregledal stari lisjak conte Sforza. Zakaj ne bere naših listov? Pri nas že vraifci na strehah čivkajo, kaj pomeni Marshallov plan.
Stara pripovedka o papežu in samo-' sionskih očetih
Bil je nekoč papež, ki se je po službeni dolžnosti ukvarjal z vero. Prav tako so se ukvarjali z njo tudi njemu podložni . samostanski očetje. Vedel pa je papež, da samostani niso revni, kakor so mu radi poročali, ampak da jim žlahtnih cekinovi ne primanjkuje. Dobro je to vedel papež in zanimalo ga je, koliko teh okroglih denarcev pren«»-rejo podložni mu samostani. Zato jim je poslal okrožnico, s katero jih je pozval, naj mu v roku desetih dni sporoče zaneslji vo, koliko cekinov prethore vsak izmed samostanov.
Preteklo je deset dni, celo enajst in še dvanajsti dan, a samostanskih odgovorov od nikoder. Razjezil se je papež in razposlal strog ukor z zahtevo, naj mu takoj javijo, v treh dneh, vsoto cekinov iz posameznih samostanov. Ze naslednjega dne je prejel prvi odgovor. Iz bližnjega samostana mu je prinesel sel tele vrstice:
«Vaša Svetost' Takoj, ko smo , prejeli vaše prvo pismo, smo pričeli šteti cekine v našem samo- 1 stanu. Od tedaj že štirje očetje blagajnik; dan in noč čtejjo in štejejo, pa še niso od kraja prešteli. Ko preštejejo, pošljemo takoj zahtevano vsoto cekinov, ki jih premore naš samostan;.'.
Prav take in podobne odgovore so poslali Svetemu očetu tudi ostali samostani. Cez mesec in i nekaj dni je papež vet'.- , kar ga je zanimalo."
«Ubogi moji samostanski bratje», je tedaj zavzdihnil sveti oče* «koliko dela sem jim naprtil»! In od tistih dob papeži več ne zah- ’ tevajo štetja novcev v samostanih. Pa kaj bi ga tudi zahtevali, saj vedo, da jim novcev še ne bo tako kmalu zmanjkalo.
Bog /e rekel
Bog je rekel: Bodi luč!
Pa se je zgodilo.
Danes bi se v Trstu mu to izjalovilo.
Težko bi sprijaznil Bog se s sedanjo modo, ko za luč- pogledati treba je - na vodo.
Plebiscit je rodil mlade
Podrl se jg «plebiscit».
De Gasperi pa vzel je ntt in spet tako možakar zt’H •«redil bode «piebijcU«,
;.v SL"