Štajerski Ptuj, četrtek, 5. junija 2003 letnik LVI . št. 22 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993 Letališče Maribor Ptuj Gospodarstvo Ormož "Ne bomo vojaško letališče!" Drobnarije, ki še manjkajo Ptuj zanimiv za Korejce Uresničene sanje Stran 2 Stran 6 Stran 7 Stran 8 Kidričevo Odslej z inšpektorjem Stran 10 iPodulajU na± na Lntsznztu! RADIOPTUJ (MriC^ 32k^^Tune In! www.radio-ptuj.si Ormož . Zavod za informiranje Naredili veliki rez Svet Zavoda za informiranje Ormož je na nedavni seji potegnil poteze, ki občutno spremenijo delovanje Radia Ormož. Spremenili so sistematizacijo delovnih mest v zavodu, in sicer tako da je direktor zavoda mag. Štefan Križnik zaposlen največ 3 ure na teden. Z odgovorno urednico Dragico Heric so sklenili sporazum o prenehanju delovnega razmerja. Spremenili so tudi sistematizacijo delovnih mest tako, da so ukinili delovno mesto odgovornega urednika, saj bo to funkcijo prevzel novi izvajalec. To je 1. Radio iz Ljubljane, s katerim se je sklenila pogodba o sodelovanju pri pripravi, izvedbi, promociji in trženju programa Radia Ormož. O zapletih v zvezi z Radiem Ormož je na javnost naslovila protestno pismo tudi Koalicija Slovenija: "Koalicija Slovenija - OO N.Si in OO SDS Ormož javno protestirata zoper namero Občine Ormož in sveta Zavoda za informiranje, da prodata Radio Ormož. Kot smo lahko izvedeli, je bila odgovorna urednica Radia Ormož prisiljena nepreklicno odstopiti, prav tako pa se pritisk po odstopu vrši tudi na direktorja Zavoda za informiranje. Kot nam je znano, o vsem tem odločajo trije člani sveta zavoda iz vrst LDS in SLS s pomočjo župana Občine Ormož Vilija Trofenika. Prodaja Radia Ormož bi pomenila, da bi Občina Ormož po več kot tridesetih letih ostala brez občinskega radia. Prav tako pa javnost seznanjamo in opozarjamo, da omenjeni organi mimo Občinskega sveta Občine Ormož ne morejo odločati o statusnih spremembah omenjenega občinskega zavoda. Znano dejstvo tudi je, da je Občina Ormož pred leti vložila znatna sredstva v posodobitev Radia Ormož, zato bi bila njegova prodaja tudi s tega vidika nesmiselna." vki Foto: Martin ozmec RADIOPTUJ 89.8-98,£'I04t3 S koncertom najlepših zborov iz Verdijevih oper se je v nedeljo v Gorišnici pričel festival Poletje ob Dravi v organizaciji družbe Radio-Tednik Ptuj ter pod generalnim pokroviteljstvom Perutnine Ptuj in sponzorstvom Pošte Slovenije. Več na strani 21. Ormož . Iz kmetijske svetovalne službe Ne prezrite aktualnih razpisov! V občini Ormož je 2357 kmetijskih gospodarstev, od tega po podatkih iz popisa iz leta 2000, 1982 evropsko primerljivih. Vloge za subvencije je vložila velika večina, okrog 1700 kmetijskih gospodarstev. Od teh jih je okrog 1000 poiskalo pomoč pri izpolnjevaju svoje vloge na kmetijski svetovalni službi v Ormožu, je povedal njen vodja Bojan Mlakar. Večina jih je vlogo na agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja poslala v predpisanem roku. Vlog niso vložile le manjše vinogradniške in zelenjadarske kmetije, ki niso vključene v integrirano pridelavo. Kmalu bodo pri svetovalni službi začeli pomoč iskati tisti, ki so poslali nepopolne vloge, nato pa še tisti, ki so kakšne podatke napisali narobe. S subvencijami se bodo na svetovalni službi bolj ali manj intenzivno ukvarjali še do oktobra. Zato bo seveda zelo dobrodošla napovedana sprememba načina oddaje vloge, ki jo predvidevajo za prihodnje leto. Takrat bodo namreč prešli na neposreden vnos vloge v bazo podatkov v elektronski obliki. Predvsem najava podjetja Jeruzalema VVS, da bo v prihodnosti odkupoval le grozdje iz integrirane pridelave, je vse več tudi manjših vinogradnikov prepričala, da so se odločili za integrirano pridelavo. Ta določa smernice, po katerih je treba delati, vključuje obvezna predavanja, izdelati je treba gnojitveni načrt, voditi dnevnik, zahtevati analizo tal in plačati je potrebno nadzor. Seveda pa tudi subvencija v višini 60.000 SIT po hektarju marsikaj odtehta. Bojan Mlakar je opozoril, da je do 15. julija potrebno vložiti zahtevke za posebno premijo, klavno premijo ter dodatna plačila za govedo za vse živali, ki so bile prodane od 1. 1. do 30. 6. 2003. Začeli so teči tudi 45-dnevni roki za različne razpise za naložbe v kmetijstvo. Zanimivi so predvsem javni razpis za dodelitev sredstev za program podpor za prestrukturiranje in prenovo kmetijske proizvodnje, za dodeljevanje materialne pomoči pri škodi od naravne nesreče ter za sofinanciranje podpore ekonomske diverzifikacije podeželja. V juniju bodo v okviru raziskovanja strukture kmetijskih gospodarstev na nalog statističnega urada RS popisali 378 kmetij na ormoškem, z namenom pridobivanja podatkov o ukrepih v kmetijski politiki. Med aktualno problematiko je Mlakar omenil sušo, prašičerejo in kloramfenikol. O suši je povedal, da je najbolj prizade- la pšenico, saj je bilo obdobje brez padavin v času, ko se je formiralo klasje. Zato je pšenica nizke rasti, klaski so krajši kot običajno in število zrn je manjše. Morda se bo stanje nekoliko popravilo pri nalivan-ju zrna in bo vsaj debelina zrn normalna.. Stanje v prašičereji je tudi v ormoški občini podobno kot drugod po Sloveniji. Prašičerejo je zaradi nizkih odkupnih cen prizadela dolgotrajna kriza, ki se kaže tudi v tem, da ni investicij, posodabljanja in preusmeritev na področju prašičereje. Ob ponovnem pojavu klo-ramfenikola na prvi progi pa je Mlakar prepričan, da ga rejci zavestno ne dodajajo. "Ne vemo, od kod in zakaj se pojavi. Želimo pa si, da bi temu že enkrat prišli do dna." vki Prihodnji teden začetek akcije . Siatakarica tbietje ob Dravi 9770040197060 Doma Letalo bo - a ne za vlado LJUBLJANA - Novo vladno letalo Falcon 2000 EX naj bi v Sloveniji "pristalo" septembra letos, vendar pa se bo vlada po priporoćilih finanćnega ministrstva njegovi uporabi po vsej verjetnosti odrekla in 28 milijonov dolarjev vredno letalo dala v zakup, medtem ko naj bi predsedniki države, vlade in državnega zbora še naprej leteli s 16 let starim letalom Lear Jet 35A. Na takšen način bi namreč lahko država letno prihranila okrog tri milijone ameriških dolarjev ali 600 milijonov tolarjev, je na ponedeljkovi novinarski konferenci ob predstavitvi analize stroškov uporabe novega letala pojasnil finančni minister Dušan Mramor. Dokaj presenetljiva je ugotovitev, da lahko Lear Jet 35A leti še vsaj pet do sedem let, saj je vlada oktobra 2001 odločitev za nakup novega letala utemeljevala prav z dotrajanostjo sedanjega, ki naj bi bilo "zastarelo in premajhno". Jelinčič proti udobju ustavnih sodnikov LJUBLJANA - Predsednik SNS in državnozborski poslanec Zmago Jelinčič je v ponedeljek na predsednika vlade Antona Ropa naslovil pisno poslansko vprašanje, v katerem vladi predlaga, naj ustavnemu sodišču v okviru rebalansa vzame proračunski denar, ki naj bi ga ustavno sodišče namenilo za nepotrebno udobje ustavnih sodnikov. Ustavno sodišče naj bi namreč, po podatkih nacionalne stranke, v kratkem prevzelo prostore ministrstva za kulturo. Prostori ministrstva naj bi bili "bolj ustrezni', saj naj bi ustavni sodniki v novih prostorih za svoje "nemoteno" delo pridobili prostor za počitek oziroma spalne prostore, poleg tega pa vsakemu ustavnemu sodniku pripada tudi kopalnica, je navedel Jelinčič. Mlada generacija proti dekriminalizaciji prostitucije LJUBLJANA - Nova generacija SLS je v ponedeljkovi izjavi za javnost izrazila nasprotovanje in ogorčenje ob sprejetju novele zakona o prekrških zoper javni red in mir, s katerim naj bi dekriminalizirali prostitucijo. Takšne zakonske spremembe po mnenju Nove generacije niso primerne, nepotrebne, še najmanj pa koristen korak za Slovenijo. Dekri-minalizacija se bo pokazala le kot sprevržen instrument za zniževanje kriminalne statistike, medtem ko pa se vse težave, povezane s prostitucijo, pometa pod preprogo, še opozarja v izjavi za javnost Nova generacija. Omenjeni noveli nasprotuje tudi skupina mladih pod vodstvom Dominika Freliha, ki ga je javnost spoznala ob referendumski pobudi o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. Zdaj zbirajo podpise za razpis naknadnega potrditvenega referenduma o že sprejeti noveli zakona, ki je prostitucijo dekriminalizirala. Mercator vztraja pri nedeljskem delu LJUBLJANA - Uprava Mercatorja je ob razpisu roka za zbiranje podpisov za razpis referenduma o obratovalnem času prodajaln zaposlenim in javnosti sporočila, da vztraja pri nedeljskem in prazničnem obratovalnem času trgovin. Ob tem so še izpostavili, da bo samo v Mercatorju morebitna prepoved nedeljskega in prazničnega obratovanja vzela delo najmanj 500 delavcem. (sta) Po svetu Vse večji dvomi o obstoju iraškega orožja BAGDAD - Mesec in pol po padcu Bagdada so dvomi v obstoj iraškega orožja za množično uničevanje, kar je bil za ZDA in Veliko Britanijo formalni povod za vojno, vse večji: uvedbo preiskave o verodostojnosti informacij ameriških obveščevalnih služb o orožju za množično uničevanje v Iraku in morebitnimi manipulacijami s temi podatki so podprli tudi nekateri vplivni ameriški senatorji. Britanski premier Tony Blair je v francoskem Evianu, kjer poteka vrh sedmih industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G-8), izjavil, da je "stoodstotno" prepričan, da v Iraku obstaja orožje za množično uničevanje, in prosil za "malo potrpljenja" glede dokazov. S stavkami v bran svojih pravic EVROPA - V več evropskih državah so se zaposleni odločili, da bodo s stavkami branili svoje delavske pravice. Nova stavka zaposlenih v letalskem, železniškem in avtobusnem prometu proti pokojninski reformi v Franciji je v torek povzročila obsežne zastoje v javnem prometu. V medkrajevnem prometu ni vozilo približno 70 odstotkov vseh vlakov, v Parizu 70 odstotkov metrojev, v 50 mestih v državi pa je prišlo ho hudih prometnih zastojev v primestnem prometu. Prav tako ni izšel nobeden od večjih francoskih dnevnikov. Zaradi torkove stavke francoskih kontrolorjev letenja so na frankfurtskem letališču samo zjutraj preklicali 35 poletov. Stavko so napovedali tudi v Italiji, kjer je stavka stevardes in stevardov povzročila zmedo na italijanskih letališčih. V Avstriji pa stavka proti pokojninski reformi, ki naj bi bila po napovedih tamkajšnjih sindikalistov najobsežnejša po drugi svetovni vojni, doslej ni povzročila pričakovane prometne zmede. Zastoji so bili le na posameznih cestnih vpadnicah. Zaprta so ostala tudi vrata avstrijskih pošt, šol, univerz in uradov, stavkali pa so tudi avstrijski smetarji. (sta) Evropska unija in mi "Ne bomo vojaško letališče!" Letališča naj bi bila gibalo razvoja. Ne samo v nekem kraju, ampak tudi regiji in državi. Tako je bilo še pred dobrim desetletjem tudi z Aerodromom Maribor v Orehovi vasi. Po osamosvojitvi Slovenije se je obrnilo. Letališče je pričelo izgubljati potni{ki in tovorni promet, ugled je zamajala najdba orožja, letališče pa se je znašlo še globoko v rdečih številkah. Poskusi oživljanja so bili številni, proti koncu agonije tudi s pomočjo hranjenja sporne kostne moke, a neuspešni. Letališče je propadalo, za nakup je bilo veliko zanimanja, a dolgo ni bilo mogoče izvedeti, komu bo uspelo od države kupiti to strateško "gibalo" razvoja. Vse do lanskega leta, ko se je naposled posrečilo slovenjegraškemu koncernu Prevent. Danes se Aerodrom Maribor razvija v sodobno evropsko letališče, poudarja direktor Silvo Ambrož. Na letališču so v slabem letu uspeli obnoviti večji del nepremičnin. Še vedno se zatika z državno administracijo, nam je povedal direktor. "Naš plan je v čim krajšem času obnoviti letališko zgradbo, nekatere tehnične objekte in potem bo letališče na neki evropski ravni." Po obnovi naj bi postalo sodo- Foto: AK Obnova mariborskega letališča bo stala več 10 milijonov evrov. bno evropsko letališče, obnova pa naj bi jih stala na desetine milijonov evrov. Junija so znova pričeli čarterske polete, ki so lani zaradi lastninskih preoblikovanj in privatizacije zastali. Vzpostavili so tedenske čarterje v Bolgarijo in na Jadran, uvesti pa želijo še nekatere. Prihodnje leto načrtujejo redne letalske linije, ki še niso definirane, bo pa to odvisno predvsem od države in vstopa Slovenije v EU. Z letališča že danes redno poteka tovorni promet, ki so ga iz 1000 ton dvignili na 5000 ton in še narašča. Partnerji so iz celotne Evrope, Rusije in od drugod. V sklopu mariborskega letališča naj bi v prihodnje gradili logistični center, ki bo pomenil most med Evropo in Bližnjim vzhodom ter Evropo in Rusijo. Uvedli naj bi več novosti, napovedujejo tudi nekatere proizvodne dejavnosti. "Letališče je v vsaki regiji pospeševalec v proizvodnih in storitvenih dejavnostih," še pojasnjuje direktor mariborskega letališča. Optimističen ostaja tudi ob vprašanju glede vstopa v Evropsko unijo in se ne boji, da bi njihov posel ogrožala bli- Udeležence, med katerimi je bilo tudi več županov in predstavnikov občin iz SV Slovenije, je najprej pozdravil ljutomerski župan in državnozborski poslanec Jožef Špindler in opozoril na nujnost hitrejšega razvoja tega dela Slovenije, pri čemer bo odločilnega pomena ravno znanje in seveda povezovanje. Pozitivno je ocenil delo ustanove in hkrati povedal, da je ljutomerski občinski svet terjal večjo transparentnost porabe sredstev in tudi drugačen razrez članarine po občinah. O delu Trstenjakove ustanove v minulem letu in še zlasti o njeni povezovalni funkciji znotraj Prlekije, Slovenskih goric in Haloz je obširneje razpravljal predsednik njene uprave mag. Milan Lovrenčič. Med drugim je dejal, da je Trstenjakova ustanova pomagala pri študiju 42 doktorjev in magistrov znanosti, ki pa so zdaj bolj prepuščeni samemu sebi oziroma domačemu okolju ne dajejo ustvarjalnega prispevka. Vsaj večina ne, saj so tudi odšli v razvita okolja ali pa so enostavno pozabili, da bi bilo treba znanje koristno uporabiti za konkretne razvojne projekte. Zato je menil, da je treba Trstenjakove štipendiste v bodoče bolj vključevati v razvojna prizadevanja. Govoril je tudi o gospodarskem zaostajanju SV Slovenije in o nujnosti povezovanja občin na tem območju. K problemu nerazvitosti tega dela države je Tr-stnejakova ustanova pristopila že pred 15 leti, ko je bila ustanovljena. Bila je prva tovrstna ustanova v Sloveniji nasploh, njen namen pa je bil pomagati mladim prleškim intelektualcem. Zato po Lovrenčičevih besedah ni slučaj, da tudi na letnih skupščinah vedno znova izpostavljajo to problematiko in opozarjajo na zaostajanje vzhodne oziroma severovzhodne Slovenije, Pomurja (Prek-murje in Prlekija), Slovenskih goric in dela Podravja s Halozami. Statistični regiji Podravje in Pomurje sta razvojno najbolj ogroženi območji v Sloveniji, nizek je dohodek na prebivalca, visoka je stopnja brezposelnosti, celotno območje v razvoju zaostaja. Zato so nujne tektonske razvojne spremem- Jeruzalem • Skupščina Trstenjakove ustanove Podpora povezovalnim prizadevanjem Na Jeruzalemu je bila letna skupščina ustanoviteljev in dona-torjev Ustanove akademika dr. Antona Trstenjaka. be in prilagoditve zahtevam časa. Seveda pa vse skupaj ne bo šlo brez znanja, zato bo Trstenjakova ustanova še naprej opravljala svojo plemenito poslanstvo in pomagala tako nadarjenim podiplomskim študentom kot podpirala konkretne projekte in programe, ki pa naj bi bili v bodoče še bolj povezani z razreševanjem razvojnih vprašanj. Kot je na skupščini Trsten-jakove ustanove v Jeruzalemu povedal njen izvorni direktor prof. Dušan Gerlovič, se je na javni razpis lani prijavilo 44 kandidatov. Podelili so 13 štipendij za doktorski in magistrski študij in podprli več zanimivih projektov. Letos se je na razpis prijavilo 48 kandidatov. O dobitnikih štipendij bo na predlog Štipendijske komisije odločala uprava. Ustanova je kljub težjim finančnim pogojem na trgu zagotovila solidno finančno poslovanje, saj so zabeležili presežek prihodkov v višini skoraj 4,5 milijona SIT. Celotno premoženje Trs-tenjakove ustanove je na dan 31. 12. 2002 (aktiva) znašalo Foto: AK Direktor Aerodroma Maribor Silvo Ambrož žina sodobnih avstrijskih letališč. Z EU se širi tudi prostor, meje se podirajo, podirajo se monopoli in prepričani so, da bodo našli svoje mesto v tem prostoru. Skupni jezik pa so očitno že našli na vojaškem področju, saj si nove posle v prihodnje obetajo tudi od članstva Slovenije v zvezi NATO. "Letališče bo gotovo tuintam služilo članicam NATO - za servisne dejavnosti, polnjenje letal, logistične povezave, gotovo bo del prometa namenjen tudi temu. Pogovori že tečejo in pričakujemo, da bodo tekli v pozitivno smer. Nikakor pa ne bomo iz mariborskega letališča naredili vojaškega letališča," je bil odločen Silvo Ambrož. Anemari Kekec 79.371.230 SIT. Uspešno so pripravili tudi več promocijskih akcij, organizirali so Trs-tenjakov forum na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni, srečanje v Stanovski dvorani ljubljanskega gradu in sofinancirali Trstenjakove spominske dneve v Gornji Radgoni. Na podlagi analize delovanja in porabe sredstev je uprava pripravila predlog o plačevanju članarine za posamezne občine. Kriterij naj bi bil število prebivalcev, vendar so nekateri župani na skupščini temu oporekali, saj bi bile prizadete zlasti majhne občine. O tem so govorili zlasti župani Jožef Špindler iz Ljutomera, Milan Gumzar iz Benedikta in Jožef Kraner iz Cerkvenjaka. Tudi predstavnik ptujske MO Ivan Vidovič je menil, da kriterij število prebivalcev ne more biti prevladujoč. Uprava bo glede plačevanja članarine pripravila nov predlog, za letos pa bo najbrž obveljal dogovor, saj so nekatere občine v svojih sprejetih proračunih že predvidele zneske za sofinanciranje dejavnosti Trste-njakove ustanove. Na skupščini so imenovali nove člane Nadzornega odbora in Štipendijske komisije in govorili o povezovanju občin v smislu izkoriščanja sredstev EU. V zvezi s tem se je razvila živahna razprava, saj so si mnenja deljena. Še najbolj enotni so bili kritični toni v zvezi s pretirano birokratizacijo, ki jo prinaša EU in tudi kritika na rovaš zapiranja posameznih območij, kar za skupni nastop ni dobra popotnica. Mag. Marjan TOŠ četrtek • 5. junija 2003 Aktualno ŠtajmkiTEBlUK 3 Komentiramo • Prašičerejske zgodbe 2003 Gora in miš ali iskra pod pepelom? Ko to prebirate, bi moral že potekati ali biti vsaj napovedan sestanek prašičerejcev s kmetijskim ministrom Butom, morala bi biti dana zagotovila kmetom o ukrepih države za izboljšanje stanja v slovenski prašičereji, sicer bi morali biti prašičerejci na cestah oziroma na mejnem prehodu s sosednjo državo Madžarsko. Kmetje v Sloveniji ne bomo več umirali na obroke, je bilo jasno sporočilo okrogle mize o težavah slovenske prašičereje, ki je bila minulo sredo v Ptuju. Državni sekretar Darko Simončič je dokaj nebogljeno, predvsem pa povsem neprepričljivo, ničkoli-kokrat ponovil, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naredilo vse, kar je mogoče za zaščito slovenske prašičereje. Ob tem, da ima zvezane roke, ker je Slovenija pač podpisnica številnih meddržavnih sporazumov in je uvedba sedanjih prelevmanov gornja meja dovoljenega. Njegovo razlaganje ukrepov in upanja, da se bo stanje izboljšalo v poletnih mesecih, ko bodo madžarske prašiče množično jedli hrvaški turisti (tudi Slovenci), je kmete dokončno razjezilo do te meje, da so rekli: "Konec! En teden vam damo časa, da pripeljete med nas ministra, mi ne bomo hodili v Ljubljano! Zahtevamo, da nam država pokrije izgubo, ki je nastajala in nastaja zaradi nižje odkupne cene prašičev od 6 tolarjev za mesno enoto! Zahteva- mo, da ohranite prelevmane, ki veljajo danes!" (in ki so, kot vse kaže, povsem neučinkoviti. Op. pisca). Teden in dan sta mimo, ministra pa od nikoder. Tudi informacije o tem, da namerava sploh priti, v torek (ob zaključku redakcije), še ni bilo. Tudi ne informacije, da kmetje pripravljajo kaj puntu podobnega. Gre še za eno zgodbo o tresoči gori in rojeni miši ali za staro zgodbo o iskri pod pepelom? Iskra pod pepelom bi bila bližja dejanskemu stanju, če upoštevamo gnev in obup pra-šičerejcev, katerih kmetijam grozi boben, saj ob veliki izgubi, ki jo ustvarjajo s prodajo prašičev, ne zmorejo več plačevati obveznosti, med njimi so dokaj visoke anuitete kreditov za gradnjo prašičerejskih objektov. Tudi če upoštevamo ministrovo obljubo, dano na pustni ponedeljek v De-sencih, da bo država ukrepala takoj, ko bo cena prašičev padla pod 5,8 tolarja na mesno enoto, torej minimalno pot tisto, ki jo je za golo pokrivanje stroškov prireje izračunal "njegov" Kmetijski inštitut. Pa kaže, da je Slovenija grozno velika država, kjer informacije s periferije z veliko zamudo prispejo v prestolnico. Sekretar, ki je prišel prašičerejce "dražit" brez slehernega ministrovega pooblastila, je operiral s podatki, ki niti približno ne ustrezajo dejanskemu stanju. Tako so mu jezni udeleženci okrogle mize pod nos molili številne obračune. Recimo takega, da je rejec ob 55-odstotni klavnosti dosegel ceno 254 tolarjev za kilogram svinjske polovice; da je odkupna cena za žive prašiče zdrsnila že na 195 in celo na 180 tolarjev za kilogram; da je cena za mesno enoto padla že na 4,8, tudi na 4,5 tolarja; da znaša iguba pri prodaji prašiča že 10 tisočakov; da so slovenski prašičerejci od začetka leta izbubili dve, do 2 in pol milijardi tolarjev; da je delež odkupne cene prašiča le še 18 do 19 odstoktov prodajne cene mesa, medtem ko je znašala vedno okoli 24 do 25 odstotkov; da v mesnicah cene mesa zaradi tega ne padajo in da kupci ne morejo ločiti uvoženega in manj kakovostnega mesa od mesa domačih prašičev. Morda je sekretar celotno situacijo dojel potem, ko mu je eden od rejcev pod nos pomolil darilo v obliki pakiranega kilograma svinjskega kareja. Čeprav se na darilo cena ne piše, je bilo na tem, pač zaradi informiranosti, zapisanih 1.370 tolarjev. Morda je razumel vprašanje, kako bi se počutil, če bi ves mesec hodil v službo, pa bi bil konec meseca delodajalcu dolžan 500 tisočakov, kot so rejci ob prodaji prašičev dolžni za krmilo in druge stroške. Morda je vse skupaj le prenesel ministru, čeprav se mi je zdel ob vsem skupaj precej zmeden in negotov. Od srede je vse (nevarno) tiho. Se prašičerejci pripravljajo na konkretno akcijo ali bodo obupani dočakali svoj propad in se zanj iz vrst socialnih podpiran-cev maščevali sedanji vladajoči strukturi na volitvah v prihodnji jeseni? Odgovor, upajmo, sledi že v naslednjih dneh! Jože Bračič Ptuj • Zasedanje otroškega parlamenta Pripravila sta ga Društvo prijateljev mladine Ptuj in Center interesnih dejavnosti, kot gostje pa so se ga udeležili tudi predstavniki Društva prijateljev mladine Videm, Policijske postaje Ptuj, Oddelka za družbene dejavnosti Mestne občine Ptuj in Centra za socialno delo Ptuj. Drugega zasedanja so se udeležili predstavniki otrok in mentorji iz trinajstih šol. Na srečanju so udeleženci govorili o nasilju nad mladimi, pri čemer so predstavili spremembe na bolje na področju nasilja, ki so se zgodile v tem šolskem letu na njihovih šolah. Kot nam je dejala koordinator-ka projekta otroškega parlamenta za ptujsko območje Nevenka Gerl, so na nekaterih šolah v tem šolskem letu uspeli rešiti proble- me nasilja, ki so se vlekli skozi več let, predvsem zato, ker so se ustrahovani in nadlegovani otroci odločili spregovoriti. Poglavitna vrednost letošnje teme je prav v tem, da so se na šolah začeli bolj zavedati vseh oblik nasilja in hkrati postali občutljivejši in bolj vešči za njegovo obravnavo. Anonimne prijave ma Ste v programu festivala POLETJE OB DRAVI našli kaj zase? a) DA b)NE c) ŠE NE POZNAM ODGOVORE zbiramo na www.radio-tedmk.si Odgovori na zadnje vprašanje: Komu naj država proda Talum? 53% Domačim kupcem 7% Kdo da več 20% Ostane državna last Ta teden Legalizacija prostitucije? Nedvomno je prodaja spolnih uslug takšnih ali drugačnih, moralno in zakonsko spornih dejavnosti, recimo kar prostitucija, tudi v Sloveniji dobila že takšne razsežnosti, da si pred njo ne morejo zatiskati oči niti v državnem zboru. Uradnih podatkov sicer še vedno ni, po oceni policije pa naj bi bilo v državi že prek 1400 prostitutk, števila prostitutov pa ni mogoče niti oceniti. Med prodajalke intimnih uslug lahko prištejemo še vsaj 300 tujk, ki so s pomočjo slovenskih "šefov" in posrednikov pridobile dovoljenja kot plesalke, maserke, estradne umetnice ali pomožne delavke in so jih zaposlili lastniki barov in nočnih lokalov, poleg tega pa je po oceni policije še vsaj 200 tujk, ki bivajo v Sloveniji brez ustreznega statusa in so jih taisti šefi posredovali lastnikom rdečih lokalov. Zagotovo ne zastonj. Znano je tudi, da veljajo spolne usluge glede na čas, hitrost in način slastnega dejanja od 10 do 25 tisočakov, iz česa isti viri ocenjujejo, da je prihodkov od prostitucije vsaj za okoli 10 milijonov evrov letno. Žal pa spet ni možno niti oceniti tega, kar se dogaja in koliko se iztrži prek žgečljivih ponudb v raznih oglasnikih po najetih stanovanjih, osamljenih hišah ali kar v avtomobilih. Po vsem tem ni presenetljivo, da je skoraj 86 odstotkov vprašanih Slovencev v javnomnenjski raziskavi prepričanih, da je bil že skrajni čas, da je državni zbor sprejel v obravnavo novelo zakona o prekrških zoper javni red in mir, ki prostitucijo dekriminalizira. Naj to pomeni legalizacijo prostitucije ali ne, dejstvo je, da industrija naslade naj ne bi bila več obravnavana kot prekršek, prodajalke in prodajalci spolnih užitkov pa naj ne bi bili več žrtve, ampak neke vrste podjetniki s priznanimi državljanskimi pravicami in obveznostmi. Ce odmislimo moralne in verske predsodke, potem si lahko od legalizacije spolnega garaštva zagotovo obetamo več pozitivnega kot negativnega. Ce bo država potegnila svoj davek, vsaj od tistih 10 milijonov na črno pridelanih evrov, se bo za isti znesek znižala obremenitev preostalega dela legalnih garačev, manjši bo proračunski primanjkljaj, poleg tega bo omogočen zdravstveni nadzor, ki ga sedaj sploh ni, zmanjšalo se bo izkoriščanje in poniževanje prostitutk in še kaj. Vsem to ne bo pogodu, a če se prositu-cija že dogaja, bo vsekakor bolje, da od tega vzame svoj delež država, ne pa zvodniki in razni šefi, ki se sedaj brezskrbno valjajo v denarju. Martin Ozmec Otroštvo brez nasilja in zlorab V četrtek, 29. maja, se je odvijalo drugo zasedanje medobčinskega otroškega parlamenta na območju Upravne enote Ptuj v tem šolskem letu. in srečanje s policistom Ponekod so uvedli posebne nabiralnike za anonimna sporočila o nasilju, na manjših šolah pa teh niti ne potrebujejo. Kot dobra praksa se je v nekaterih šolah izkazalo tudi redno srečevanje s policisti, ki prihajajo na šole vsak teden ob določenem času, o čemer so učenci obveščeni. Otrokom je tako omogočeno neposredno srečanje s policistom, ki ga lahko vprašajo o reševanju morebitnih težav ali pa mu poročajo o pojavljanju nasilja. Na eni od šol so ugotovili, da se je dlje časa trajajoče fizično nasilje končalo takoj, ko je bil moteči učenec obveščen, da se bo poslej z njegovimi prestopki ukvarjala policija. Na vseh šolah je šolska svetovalna služba dostopna vedno, ko jo otroci potrebujejo. Povsod so največji problem posamezniki, ki ne obvladujejo svoje jeze ali pa namerno kršijo pravila v škodo večine. Na posameznih šolah imajo varuha učenčevih pravic, ki je praviloma eden od pedagoških delavcev, ki jim otroci najbolj zaupajo. Učenci so poudarili pomen koristnega preživljanja prostega časa in ponudbo različnih interesnih dejavnosti za vse učence. Na eni od šol, ki ima letos novo igrišče tik ob šoli, je opazno manj nasilja v času, ko vozači čakajo na avtobus, ker se le-ti preizkušajo v spretnostih na igrišču. Pomoč policije in Centra za socialno delo Predstavniki policije so povedali, da dobro sodelujejo s šolami pri izvajanju predavanj za učence in starše, pa tudi pri obravnavi posameznih primerov. Vedno reagirajo na prijavo, skušajo pa tudi zagotoviti svojo prisotnost na krajih, kjer se zbira večje število mladih, vendar so omejeni s svojimi kadrovskimi možnostmi. Predstavnik Centra za socialno delo Ptuj je povedal, da po podatkih za ptujsko območje število primerov nasilja, ki ga povzročijo mladi, upada. Zanimivo je, da so za mnoge primere vandalizma, pri katerih so bili osumljeni otroci in mladina, odkrili povzročitelje med odraslimi. Podatki kažejo tudi, da je pri obravnavanih primerih vandalizma v mestu več storilcev iz okolice kot iz Mestne občine Ptuj. Izobraževanje staršev Potreba po izobraževanju staršev je zaradi izzivov v soočanju z družbeno pogojenimi spremembami vsakdanjega življenja vedno večja, saj mnogi, ki imajo težave s svojim otrokom, sami ne znajo rešiti problema. Šolskih predavanj za starše se večinoma udeležujejo starši otrok, ki nimajo ne učnih ne vedenjskih težav, starše otrok s težavami pa je običajno zelo težko pridobiti k sodelovanju. Če otrok nima psihosomatskih težav, zaradi katerih bi ga napotili k psihologu ali pedopsi-hiatru, ampak nastaja kratek stik v odnosu med njim in starši ter šolo, na Ptuju nimamo ustrezne vzgojne svetovalnice, ki bi pomagala družini oziroma otroku in mladostniku. Mnogi starši bi tovrstno pomoč močno potrebovali, niso pa vsi pripravljeni na vožnje v mariborsko svetovalnico, kar zahteva mnogo časa, pa tudi stroškov. Ta problem so izpostavile mentorice otroškega parlamenta, ki so večinoma šolske svetovalne delavke. Fl 4 Štajerski Podjetništvo, gospodarstvo, obrt četrtek • 5. junija 2003 Ptuj • Pogovor s Samom Gorjupom Spremembe v organiziranosti in skrb za kvaliteto Samo Gorjup je predsednik uprave Mercatorja, SVS, d.d., Ptuj, od prvega januarja letos. Po odhodu bivšega predsednika uprave Stanislava Brodnjaka v Ljubljano se je uprava ptujskega Mercatorja zmanjšala za enega člana. Ob Gorjupu je članica uprave tudi mag. Marjana Olstrak, odgovorna za področje kontrolinga in financ. Novi predsednik uprave je v Mercatorju zaposlen 20 let, začel je kot pripravnik v informatiki. Glede na preteklo vzajemno sodelovanje tričlanske uprave, skupaj so izvedli več velikih projektov in tudi strategijo razvoja podjetja so skupaj zasnovali, prehod na vodenje ni bil težak, pravi. Res pa je izziv drug, delo ni samo strogo trženje, ampak je razpeto tudi na druga področja podjetniškega delovanja. Veliko je tudi dela z ljudmi. Prevzeti vodenje uspešnega podjetja je velika odgovornost, saj ni cilj samo ohraniti dosedanji status oziroma raven uspešnosti poslovanja, temveč ga še izboljšati in povečati, poudarja novi predsednik uprave. Eden od jasno zastavljenih ciljev srednjeročnega plana, ki je bil sprejet še pod prejšnjo upravo, je širitev družbe, ki se potrjuje tudi letos skozi večjo realizacijo. V prvi vrsti gre za širitev trga. Letos se pojavljajo na območju bliže Celja, osvajajo Šentjur, zelo uspešni so na območju, ki sta ju včasih pokrivali bivši trgovski družbi Šmarje pri Jelšah in Planika Slovenska Bistrica, ki so ju odkupili in pripojili leta 2001, in kjer so postavili nekaj sodobnih in uspešnih trgovskih centrov (Šmarje, Slovenske Konjice, Slovenska Bistrica, in 16. maja letos tudi v Rogatcu). Načrtujejo še osvojitev Šentjurja, tako da bodo zaokrožili JV del Mercator SVS v okviru pokritja prodajne mreže. Za leto 2004 načrtujejo začetek gradnje novega Mercator centra - II. v Mariboru, ki naj bi bila končana v letu 2005. Gre za lokacijo na Pobrežju v velikosti 20.000 m2. Za Ptuj, ki je lokacijsko za podjetje še kako pomemben že zaradi sedeža podjetja, pa načrtujejo razširitev prodajnega centra Breg na desnem bregu Drave, kjer se izkazujejo velike potrebe po širitvi prodajnega centra, ki naj bi ga začeli graditi in tudi dokončali v letu 2004. Glede na zdajšnjo velikost ga bodo povečali za dvakrat. Mercator SVS in sejmišče "Ob Otoški cesti na Ptuju se Mercator ze nahaja. Sejmišče je skoraj v neposredni blizini, za nas poslovno manj zanimivo, da imamo lokacijo ob lokaciji, drugače pa lahko rečem, da je to priložnost za mesto, da se na tej lokaciji postavi nekaj drugega kot na primer mestni športno-prireditveni prostor. Kot Ptujčan lahko trdim, da gre za degradirano lokacijo, ki ima svojo zgodovino, ki se ne sme nadaljevati. Cilj Mercatorja je, da sodeluje pri vseh večjih in pomembnih projektih, ki se odvijajo na Ptuju, da sodeluje z lokalno skupnostjo, da se njeni programi in programi velikih podjetij dopolnjujejo. Cilj Mer-catorja ni kupovati zemljišča za vsako ceno, ob tem, da nam sploh niso znani ureditveni pogoji. Zavedamo pa se, da ob vse večji konkurenci zivilskih trgovin moramo voditi ustrezno cenovno politiko in pospeševati prodajne aktivnosti," je na vprašanje o morebitnem nakupu sejmišča povedal Samo Gor-jup. Tečaji Banke Slovenije Tečaji veljajo od 4. junija 2003 od 00.00 ure dalje. nakupni srednji prodajni EUR 232.5673 233.2671 233.9669 AUD 130.6264 131.0195 131.4126 CAD 145.3818 145.8193 146.2568 HRK 30.8028 30.8955 30.9882 CZK 7.4293 7.4517 7.4741 DKK 31.3243 31.4186 31.5129 HUF 0.9172 0.9200 0.9228 JPY 1.6702 1.6752 1.6802 NOK 29.3002 29.3884 29.4766 SKK 5.6470 5.6640 5.6810 SEK 25.4726 25.5492 25.6258 CHF 151.6084 152.0646 152.5208 GBP 324.4069 325.3830 326.3591 USD 198.5209 199.1183 199.7157 PLN 52.8863 53.0454 53.2045 Foto: Črtomir Goznik Samo Gorjup, univ. dipl. ekon., novi predsednik uprave Mercatorja SVS, d.d., Ptuj "Že lani smo v Mercatorju SVS, d.d., Ptuj, napovedali spremembe v organiziranosti, iz t.i. področne organiziranosti v produktno organiziranost. Prvi pristopi produktne organiziranosti ali zaokroževanja prodajnih programov v okviru pravnih oseb Poslovnega sistema Mer-cator segajo v leto 2001. Vzorčni primer je tekstilna veriga, ki je nastala v tem letu, ko smo prenesli 24 tekstilnih trgovin, ki jih je obvladovala naša družba, v Modno hišo, s sedežem v Mariboru. Letos se ta proces nadaljuje, s formiranjem tehnične verige znotraj Mercatorja, da ena družba prevzame dejavnost tehnike, gradbenih materialov in pohištva. To smo izvedli aprila v dveh paketih, vse je ostalo v Mercatorju, upravljanje s to blagovno skupino so prevzeli v ljubljanskem Mercatorju. Navzen se ta prenos ne pozna. Danes namreč ni več trgovca, ki bi lahko posel obvladoval uni- verzalno. Razvoj nujno zahteva specializacijo, ta pa drugačno organiziranost," je spremembe v organiziranosti ptujskega Mercatorja dodatno pojasnil predsednik uprave Samo Gorjup. Načrtujejo tudi spremembe organiziranosti sedanje delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo, da bi zmanjšali stroške. V letošnjem letu jih čakajo tudi nekatere naloge na področju kakovosti. Sistem kakovosti so vpeljali že pred dvema letoma, letos ga potrjujejo v novi verziji. Bolj kot to pa se jim zdi pomembno, da javnosti povedo, da se intenzivno pripravljajo na vpeljavo sistema HACCP oziroma dobre higienske prakse, kar je vezano na velika vlaganja. Posodobili so hladilno tehniko, uredili vse skladiščne prostore in logistiko za zagotavljanje nepretrgane hladne verige. Letošnje leto je pri Mercatorju SVS zastavljeno kot am- Vodjem oddelkov za notranje zadeve, referentom za osebna stanja ter matičarjem Upravnih enot iz Ormoža, Gornje Radgone, Murske Sobote, Lendave, Jesenic in Ljutomera je novi zakon o matičnem registru, ki je pričel veljati 1. maja letos, predstavil državni podsekretar Bojan Trnov-šek. Poleg bistvenih novostih zakona so govorili tudi o problematiki pri izvajanju zakona, s posebnim poudarkom na problematiki organiziranosti obstoječih krajevnih uradov, ki niso informatizirani. "Matični register bo tri ročno vodene matične knjige združil v eno računalniško vodeno matično knjigo, kar naj bi se zgodilo najkasneje 1. maja 2005. Od takrat naprej se bo vsako novo rojstvo vneslo izključno v računalnik in ne več v knjigo, za vse rojene oziroma žive do vzpostavitve matičnega registra pa bomo njihove podatke iz rojstnih matičnih knjig postopno vnesli v računalnik. Ko bomo vse podatke vnesli v računalnik, bo vzporedno ročno voden način tudi ugasnil. Ko bomo enkrat imeli računalniško voden izpis, bo možno te baze povezovati z registrom prebivalstva, s pokojninsko--invalidskim zavarovanjem, s pravosodnim sistemom itd. Novost v novem zakonu je tudi, da mora matičar opraviti poseben preizkus znanja za vodenje matičnih knjig, prav tako biciozno naložbeno leto. Za investicije bodo namenili nekaj manj kot dve milijardi tolarjev. Največ bodo namenili za izgradnjo trgovskega centra Šentjur, sestavni del tega plana je zaključek izgradnje centra Rogatec, in investicija v skladiščno-distribucijski center, ki so jo v gradbeno-tehničnem pogledu zaključili v prejšnjem tednu. Opravili so tudi že poskusni zagon hladilnice velike 2300 m2. "Naša razvojna ambicija je poglobiti in razširiti blagovno skupino hlajeni programi in zamrznjeni program, po kateri je Mercator zelo razpoznaven, in jo bomo v celoti podprli preko skladiščno-distribucijskega centra. Uvajamo t.i. hlajene kontejnerje, ki predstavljajo nov standard v Mercatorju in tudi v Sloveniji, saj jih uvajamo kot prvi. Potrebovali jih bomo okrog tisoč, konec maja naj bi dobili prvih 300. S tem projektom smo se ukvarjali dve leti," je še o novostih v razvoju in poslovanju ptujskega Mercator-ja povedal Samo Gorjup. Ena od razvojnih ambicij je tudi povečanje število franšiznih enot, ki delajo po Mercatorjevih standardih, trenutno jih imajo devet. V strukturi realizacije naj bi ta dejavnost dosegla deset odstotkov realizacije. V PS Mercator je Mercator SVS, d.d., Ptuj, še vedno druga največja trgovska družba po velikosti in rezultatih. V lanskem letu je dosegel 64,4 milijarde bruto realizacije. Ostanek dobička po obdavčitvi je znašal 707 milijonov tolarjev. Družba Mercator SVS, d.d., Ptuj, je prvenstveno usmerjena v maloprodajo, vseh maloprodajnih enot je 116. Trenutno zaposlujejo 1423 delavcev. MG Ljutomer • Novi zakoni o matičnem registru Končno vsi podatki skupaj V prostorih občine Ljutomer je Upravna enota Ljutomer skupaj z Ministrstvom za notranje zadeve pripravila delovni posvet na temo zakona o matičnem registru. pa zakon določa, kdaj je možno pogledati v matične knjige. Po novem zakonu o matičnem registru je potrebno otroku - novorojencu ime določiti v 30 dneh; po prejšnjem zakonu je bilo to 60 dni. Bistveno je, da bo novi zakon velika pridobitev tako za državo kot tudi za državljane, vendar po obdobju, ko bodo vsi ti podatki vneseni v računalnik," je na posvetu dejal Bojan Trnovšek. Ko bodo ti podatki v računalniku ter povezani z drugimi registri, bo po Trnovškovih besedah enormno padla številka zahtev po raznih izpiskih, prav tako pa bo mogoče izpisek dobiti kjerkoli. Miha Šoštaric Teden je na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev minil v znamenju svežnjev in obveznic. Na velikost skupnega prometa so najbolj vplivali posli s svežnji, saj je bilo s svežnji ustvarjenega precej več prometa kot pa drugače. Slovenski borzni indeks, SBI20, je sicer na začetku tedna pridobival na vrednosti, toda ob koncu tedna se je vrednost ponovno spustila pod raven iz prejšnjega petka. Trenutno se vrednost indeksa SBI20 giblje okrog 3.160 indeksnih točk. Alternirajoče krivulje gibanja vrednosti indeksa pa ni imel indeks pooblaščenih investicijskih družb, PIX. Njegova vrednost je skozi celotno tedensko obdobje padala in pristala pri 2.620 indeksnih točkah. Podobno se je gibal tudi indeks prostega trga, IPT. Med najprometnejše vrednostne papirje so se uvrstile delnice Mercatorja, kljub temu pa je delnica izgubila nekaj več kot pol odstotka vrednosti. Sledila ji je delnica Krke, pri kateri se je tečaj znižal le za slab odstotek. V sklicu skupščine Krka predlaga dividendo v višini 1.050 tolarjev bruto na delnico. Delnica Merkurja, ki je izgubila skoraj dva odstotka vrednosti, bo prav tako svojim lastnikom prinesla dividende. Višina predlagane dividende znaša 650 tolarjev bruto na delnico. Skupina Gorenje je v letošnjem prvem četrtletju, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, povečala prodajo za 10 odstotkov, konsolidirani čisti poslovni izid skupine, pa se je povečal za 20 odstotkov. Morda se je tudi zaradi tega tečaj nekoliko okrepil. Delnica Kompas MTS-a je zabeležila najvišji porast tečaja, in sicer za skoraj dva odstotka. V javnost pa je prišla vest, da namerava F. Gajšek, prvi mož Metalke Trgovine, prevzeti Kompas MTS po ceni 1.350 tolarjev. Trenutno se tečaj giblje okrog 1.210 tolarjev. Med PID-ovskimi delnicami je bilo največ zanimanja za delnice PID Zvon 1, ki so izgubile 1,7 odstotka vrednosti. Zlata moneta PID 1 je bila najdonosnejša pidovska delnica s skoraj štiri odstotnimporastom tečaja. Delnica Triglav steber 1 pa je pridobila le dve desetinki odstotka. Na trgu obveznic je ponovno "kraljevala" obveznica Slovenskega odškodninskega sklada, SOS2E, s katero je bilo ustvarjenega kar 650 milijonov tolarjev prometa, tečaj pa se ji je povečal le za malenkost. Sledile so ji republiške obveznice 48., 53. in 39. izdaje. Najbolj seje izkazala republiška obveznica RS36, pri kateri se je tečaj povečal za skoraj 5 odstotkov, največji padec tečaja, 3,1 odstotek, pa je zabeležila obveznica Stanovanjskega sklada Slovenije. Nizozemska družba Aktiva Holdings je objavila namero o prevzemu Aktive investa po ceni 22 tisoč tolarjev na delnico. Komisija za prodajo družb v sistemu Slovenskih železarn bo sredi junija začela pogajanja z italijansko družbo Valbruno, za nakup 80-odstotnega deleža v Acroniju. Jaka Binter, Ilirika BPH, d.d. jaka.binter@ilirika.si Slovenska Bistrica • 5. seja občinskega sveta Kamnolomi - krajevni ali občinski problem? Minuli ponedeljek so se slovenjebistriški občinski svetniki sestali na peti redni seji. Dnevni red, obsegal je 17 točk, so dopolnili še s problematiko financiranja in izvajanja programa javnih del. Svetniki so namenili največ pozornosti amandmaju, ki ga je k ~etrti to~ki dnevnega reda - spremembam in dopolnitvam odloka dolgoročnega in srednjeročnega plana občine -vložila skupina svetnikov ter krajevna skupnost Poljčane. Živahno pa je bilo tudi pri predlogu povišanja cen programov vrtca. Nič posebnega, bi rekli, za začetek 5. redne seje občinskega sveta. Svetniki so soglasno sprejeli zapisnik prejšnje seje, prav tako razširitev dnevnega reda. Živahna razprava pa se je pričela po uvodnih besedah Danice Sagadin — Leskovar, vodje oddelka za okolje in prostor, ter Janje Židanik, predstavnice podjetja ZUM iz Maribora, pri odloku o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega in srednjeročnega prostorskega plana občine, še posebej pa ob predložitvi amandmaja skupine svetnikov o tem, da se "negativno opredeljujejo do koriščenja in sanacije opuščenega kamnoloma Hace v dolini potoka Bele" ter ob negativnem mnenju sveta krajevne skupnosti Poljčane o isti problematiki, saj je po njihovem mnenju do- lina potoka Bele ekološko že tako dovolj obremenjena. Pomisleki o kamnolomih v tej dolini so bili različni. Tako so eni menili, da je potrebno dati možnost še komu drugemu in ne samo Granitu, saj je po njihovem konkurenca zdrava. Drugi so bili spet mnenja, da ekološko sporna proizvodnja in konkurenca ne gresta skupaj. Tretje je pri tej problematiki zanimalo mnenje stroke o odprtju kamnolomov. Židaniko-va je povedala, da strokovno o tem posegu v prostor odločajo in presojajo posamezna ministrstva oziroma agencije. Tako nimajo nekatere nič proti takemu posegu, druge pa takšnim posegom nasprotujejo. Nekateri so se spraševali, čigavo mnenje je pri tem odločujoče, ali krajevne skupnosti ali občinskega sveta. Alojz Vez-jak, svetnik iz Poljčan in sočasno podžupan občine Slovenska Bistrica, je odločno dejal, da imajo Poljčančani pravico do svojega življenja, saj zaradi prahu, ki se kljub novi tehnologiji dviga iz kamnoloma, ne morejo zračiti stanovanj, zelenjava na vrtovih pa je prekrita z belim prahom. Franc Valant, prav tako iz Poljčan, pa je menil, da to ni toliko bistriški, ampak bolj poljčanski problem. Ko je potem župan vprašal, kdo je za sprejetje tega amandmaja, je samo en svetnik glasoval proti, drugi so bili za, odlok pa so potem svetniki sprejeli soglasno. V prvem branju so sprejeli še odlok o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, v drugem pa pravilnik o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva. Cene povišali pogojno Predlogu za povišanje cen v Vrtcu Otona Župančiča Slovenska Bistrica je sledilo dokazovanje ravnateljice Ivice Leskovar o nujnosti zvišanja cen ne eni, in odpor svetnikov, da zvišanje potrdijo, na drugi strani. Tudi o dolžnikih je bilo govora. Nekateri svoj dolg že poravnavajo, drugim preprosto nimajo kaj vzeti, spret tretje pa morajo postaviti pred sodišče, da lahko dolg izterjajo. Vsem pa je kmalu postalo jasno, da bi se s Ormož • Koalicija Slovenija Proračun predvideva skoraj 2,5 milijarde tolarjev prihodkov, Alojz Sok pa je opozoril, da je tukaj vštetih za 340 milijonov dohodkov, ki jih znašajo razne postavke, kot so: kanalščina, čiščenje odpadnih voda, vodarina, pobiranje odpadkov, kotlovnice in podobno. Realno naj bi torej znašal proračun za omenjeno vsoto manj in prav na to so na seji OS želeli opozoriti, a niso imeli možnosti. Ob upoštevanju tega podatka pa se po izračunih koalicije investicijski delež v proračunu niža vsako leto. V aktualnem proračunu jih moti tudi veliko število postavk, s skupnim imenom "drugi operativni stroški" predlagajo njihovo črtanje. Ker podžupana nimata nobenih pristojnosti, ne moreta dobivati nobenega denarnega nadomestila, drugače pa naj bi bilo, če bosta imela delokrog zadolžitev, so mnenja v Koaliciji Slovenija, kjer so predlagali znižanje postavke plače za delo podžupana za milijon SIT. Predlagali so tudi znižanje sejnin udeležencem odborov in komisij za 600.000 in članom posebnih komisij, nadzornemu odboru za 1 milijon tolarjev. Mnenja so, da ni razloga, da bi se povečevale sejnine za delo odborov, ker so ti nepopolni, saj Koalicija Slovenija v njih ne sodeluje, torej je petina mest nezasedenih. NO pa še vedno ni podal poročila k zaključnemu računu za lansko leto, člani se niso udeležili seje o proračunu, zato ne vidijo razloga, da dobijo več denarja kot lani. Milijon bi privarčevali tudi na sejninah članom sveta KS. Predlagali so črtanje postavke nadomestila članom volilne komisije v višini 1,1 milijon SIT, ker so mnenja, da volitev za leto 2002 ni mogoče plačevati iz proračuna za leto 2003. To bi morali narediti iz proračunske rezerve za leto 2002 oziroma z rebalansom proračuna za 2002. Skoraj 3 milijone bi privarčevali tudi pri reviziji proračuna, saj so prepričani, da mora nadzor nad proračunom opravljati NO občine Ormož, ki v skladu s tem naj tudi prevzame odgovornost, ne pa da to delajo revizijske hiše. Zdi se jim neprimerno, da revizijo vrši ITEO-ABECEDA d.o.o., ki je povezana z revizijo banke SIB. V tem kontekstu je bilo omenjeno tudi prijateljevanje župana Trofenika z direktorjem ome- njene revizijske hiše Vilijem Pernerjem. So tudi proti investicijskim vlaganjem v opremo za občinske organe, ki je z lanskih 4,5 zrasla na letošnjih 10 milijonov. Za 1,5 milijona SIT pa bi zmanjšali tudi stroške za krasitev v mesecu decembru. Povedali so tudi, da je ob vsakoletnem padanju investicijskega deleža v proračunu nesmiselno izdelovati množico urbanističnih načrtov in planov, ki jih potem ni možno realizirati. "Gre le za hranjenje določenih služb, ki se na lokalni ravni s tem ukvarjajo in v kateri je zaposlen županov sin", je še izjavil Alojz Sok, ki bi za 3 milijone zmanjšal tudi dokumentacijo za komunalno infrastrukturo. Predlagali so ukinitev 13,5-milijonske postavke nadomestilo za vzdrževanje notranjega bazena. V obrazložitvi so navedli, da se bazen mora vzdrževati z drugimi sredstvi, ne pa iz občinskega proračuna. "Le močno gospodarstvo in zasebni interes pa bi morala potem opravljati dejavnost, kot je kopališka, vse drugo je neracionalno trošenje denarja," sploh če gre "za malo večjo bano". Prav tako bi za 4 milijone zmanjšali pokri- temi problemi morale ubadati vladne službe oziroma resorna ministrstva, ne pa toliko občinski svet. Cene storitev v vrtcu, kjer je v letu 2003 vpisanih 920 otrok, od tega 825 s stalnim bivališčem v občini, za te pa je občina po zakonu dolžna iz občinskega proračuna poravnati razliko med ekonomsko ceno programa in plačilom staršev, naj bi se od 1. junija v povprečju povišale nekaj malega nad 5 odstotkov. Svetniki so jih sicer pogojno potrdili, vendar jih bodo v vrtcu lahko dvignili šele, ko se bo poleg bistriškega o dvigu cen pozitivno izrekel tudi oplotniški občinski svet. Občinski svetniki so brez razprave sprejeli še investicijski program za projekt adaptacije in dozidave Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica. Protest zoper zmanjševanje obsega javnih del Med dodatne točke so na dnevni red uvrstili problematiko financiranja in izvajanja programov javnih del v občini Slovenska Bistrica. Trenutno je v razne programe vključenih 132 udeležencev. Največ proračunskih sredstev je namenjenih za programe socialnega varstva in kulture, pri obojih pa nastajajo zaradi vsebin programov največji stroški. Javna dela potekajo tudi drugje: v osnovnih šolah, vrtcih, na področju komunalnega urejanja, turizma in domače obrti. 13. marca so predstavniki Zavoda za zaposlovanje seznanili župana in občinsko upravo z nameravanimi spremembami pri izvajanju javnih del v letu 2003. Bistveni spremembi sta zmanjšanje obsega sredstev za 30 odstotkov in subvencioniranje rednih zaposlitev: za zaposlitev najmanj dveh delavcev za določen čas lahko delodajalec pridobi dve leti sredstva v višini milijon tolarjev v enkratnem znesku. Če pa delodajalec zaposli najmanj dva delavca za nedoločen čas, pa lahko pridobi v enkratnem znesku sredstva v višini poldrugega milijona tolarjev. Zavod za zaposlovanje pri tem predlaga, da izvajalci z udeleženci javnih del pogodbe, ko se jim iztečejo, prekinejo, namesto teh pa ne zaposlijo novih delavcev. Izva- jalci pa bodo morali sami odločiti, katere programe bodo krčili in katerim udeležencem bodo prenehale pogodbe. Zaradi vsega navedenega je župan 20. maja sklical sestanek z izvajalci programov javnih del na območju občine Slovenska Bistrica, skupaj z Zavodom za zaposlovanje in Uradom za delo Slovenska Bistrica. Napoved ukrepov je vse prisotne zelo prizadela in se z njimi ne morejo strinjati. Vsi programi so potrjeni s strani občine, kar pomeni, da zanje obstaja javni interes in so bila sredstva za njihovo financiranje za leto 2003 zagotovljena v proračunu občine. V sklepu, ki so ga oblikovali, je zapisano, da slovenskobistriški občinski svet odločno nasprotuje predvidenemu zmanjšanju obsega programov javnih del in finančnih sredstev za njihovo sofinanciranje iz državnega proračuna. Od Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pa zahtevajo, da za ta namen zagotovi sredstva, kot izhaja iz obsega programov, dogovorjenih s pogodbami med Zavodom za zaposlovanje, izvajalci in občino. Vida Topolovec Napihnjen proračun Potem ko so sejo OS, na kateri se je sprejemal proračun, protestno zapustili, "ker njihova prisotnost v ničemer ne bi spremenila v naprej dogovorjenih odločitev župana in njegovih, tudi plačanih satelitov, temveč bi dajala le podporo demokratični farsi", so člani Koalicije Slovenija na tiskovni konferenci pojasnili svojih 30 vloženih amandmajev in poglede na proračun 2003, za katerega pravijo, da je prenapihnjen. Po njihovem izračunu je občina Ormož po novem zadolžena za 177 milijonov tolarjev. vanje izgube letnemu kopališču, saj se po njihovem mnenju na ta način stimulira k čim večji izgubi. Za 7 milijonov bi zmanjšali vzdrževanje zunanjih športnih objektov, črtali vzdrževanje notranjih športnih objektov in za 1,5 milijona znižali postavko za zdravstvene preglede športnikov. Ne zdi se jim prav, da se zvečuje postavka za projekt Ormoško poletje, zagovarjajo stališče, da bi se prireditev morala v večji meri sama pokriti. Če pa ni interesa s strani občanov, pa naj razmislijo, kaj je narobe s samo prireditvijo. Za 4 milijone manj bi namenili tudi za knjižnico. Zavodu za informiranje bi namenili za 3,5 milijone SIT več, saj mu stanje, v katerem je, ne omogoča neodvisnosti. Prav tako bi za 1,6 milijona povečali sredstva za financiranje političnih strank. So tudi mnenja, da bi bilo treba prevoze v šolo organizirati racionalneje, ne pa da v 9 mesecih za to dejavnost potrošimo 60 milijonov sit. S predlaganimi amandmaji bi okvirno privarčevali okrog 70 milijonov tolarjev, kar pomeni, da se občini za tak znesek ne bi bilo treba zadolžiti. V končni obrazložitvi so menda vsi amandmaji ciljali na to. Sicer pa bi ta sredstva lahko namenili za povečanje postavke izboljšanje cestne infrastrukture, predlagajo tudi, da bi spodbudili nataliteto v občini z enkratno denarno pomočjo ob rojstvu otroka. Nerazumno se jim zdi enormno povečevanje subvencij domu za ostarele in na drugi strani pa zmanjševanje subvencioniranja vrtcev. V koaliciji so prepričani tudi, da so investicije na področju izgradnje pločnikov, razsvetljave in vodovoda predrage. Ker nimajo svojega predstavnika v NO sumijo, gre za prisvajanje občinskih sredstev "tako s strani naročiteljev, kot s strani izvajalcev." Izrazili so tudi svoje nasprotovanje načrtovanemu povečanju zaposlitev v občinski upravi. Lani jih je bilo na občini 34 zaposlenih in trije pripravniki, letos pa naj bi se število zaposlenih dvignilo na 40. viki klemenčič ivanuša PTUJ • Ponovni otvoritveni zbor MLD Ne samo politika V petek, 16. maja, je v Gasilskem domu v Spuhlji pri Ptuju potekal ponovni otvoritveni zbor Mladih liberalnih demokratk in demokratov Ptuja. MLD je bil ustanovljen že maja 1991, vendar je njegovo delovanje sčasoma zamrlo. Ker so se interesi mladih na tovrstnem področju ponovno okrepili, so se odločili za intenzivno vključitev v mladinsko politiko in politiko nasploh. Zbora so se udeležili v precejšnjem številu, med gosti pa je potrebno posebej omeniti župana MO Ptuj dr. Stefana Čelana, predsednika MLD Slovenije Staneta Strausa, generalnega sekretarja LDS Petra Jamnikarja, predsednika LDS na Ptuju Milana Čučka, sekretarja LO Ptuj Emila Mesariča, mestnega svetnika Konrada Rižnarja in predsedni- ka mestne četrti Jezero Edvarda Strelca. Ključni dogodek otvoritvenega zbora so bile volitve predsednika MLD Ptuj, za katerega je bil izvoljen Vasja Strelec, študent teoretične fizike v Ljubljani. Soglasno pa so se strinjali še s predlogom izvolitve sekretarja, kar je postal Gregor Smigoc, in izvršnega odbora v sestavi: Mojce Horvat, Alenke Florjančič, Saše Lončarja, Petra Cafute in Gora-zda Oreška, ki se je odlično izkazal tudi v vlogi predsednika delovnega predsedstva. Sledila je predstavitev programa MLD, ki se v prvi vrsti zavzema za omogočen študij Ptujčanov v lastnem kraju, za zmanjšanje velike brezposelnosti Ptuja in bližnje okolice, za razvoj turizma, v okviru katerega si bomo prizadevali za očiščenje Ptujskega jezera in porast športnih ter gospodarskih aktivnosti v njegovi neposredni bližini. Prvič bo prisotnost mladih članov LDS čutiti na Ptujski noči, kjer bodo prostovoljno prevzeli skrb nad otroci staršev, ki bi se radi brezskrbno zabavali. Za tem bo organiziran športni turnir med podmladki vseh strank, nato pa še okrogla miza na tematiko čiščenja in gospodarskega razvoja okrog Ptujskega jezera. Vanja Stermšek Ptuj • Še o ptujskem turizmu Drobnarije, ki se manjkajo O ptujskem turizmu, njegovih kratkoročnih in dolgoročnih ciljih, je bilo v zadnjih letih napisanega veliko. Tudi o tistih, ki se dajo narediti skorajda brez denarja, zgolj z občutkom in posluhom, da bi gosta maksimalno zadovoljili. Pa se zacuda zatakne že na začetku, pri turistični vzgoji. Prejšnjo soboto je na Ptuju mrgolelo turistov, doma~ih in tujih. Po mestu jih za~uda {e niso vodili lokalni vodniki, ~eprav je to praksa v vseh turisti~no urejenih državah, ki stavijo tako kot mi na turizem. Lani sprejet odlok o lokalni vodniški službi še ni meso postal. Izobraževanje šele poteka oziroma se v teh dneh zaključuje. Ko bodo prvi lokalni vodniki dobili licence, bosta dva najbolj turistična meseca na Ptuju, maj in junij, že minula. Drugi naval je jeseni. Do takrat pa menda ja že bodo v funkciji! Medtem pa bo mimo turističnega Ptuja še odteklo nekaj denarja. Turistično podobo mesta v teh dneh kazijo nekatera de-lovišča, kot da na primer talnih označb ne bi mogli "risati" aprila. Tudi delovišče v Lackovi, kamor v prostore bivše prodajalne Jelen prihaja avstrijska banka, mestu ne more biti v ponos. V soboto, ko je bilo na Mestnem trgu največ obisko- Foto: Črtomir Goznik "Delovišča" v turistični sezoni, to na sliki se nahaja v Lackovi, naj bi kmalu postala preteklost? valcev, jih je streslo. Delavec, ki je polnil kontejner z odpadnim gradbenim materialom, ga je nekritično vsipaval in povzročal velik trušč tako, da jih je dobesedno pregnal, čeprav Foto: Črtomir Goznil< Delovi{~e v Vo{njakovi - obnova Narodnega doma imajo na osrednjem Mestnem trgu kaj videti. Nihče ga namreč ni podučil, kako se mora obnašati v mestu, ki želi živeti s turizmom in od turizma in kjer je vsaka malenkost lahko odločujoča. Kje je že zgodba o tem, da bo vsak Ptujčan tudi turistični delavec? Na turistično vzgojo danes v tem mestu nihče več ne stavi, le velike de-narce bi imeli in udobno živeli. Dokler pa elementarnih stvari ne bomo obvladali, tudi bogati ne bomo. Pa tudi odloka, ki bi "prepovedoval" začetek investicij v mestu sredi turistične sezone, mesto nima. Drugje po prvem juniju takšnim in drugačnim investicijam na turistično najbolj občutljivih mestih znajo reče ne. MG Ptuj • Pomladna vetrnica "Vodo potrebujemo vsi" Tradicionalna vetrnica DPM in CID Ptuj se bo to pomlad vrtela pod geslom "Vodo potrebujemo vsi, otroci, živali in mi!", v soboto, 7. junija, od 16. do 19. ure na prostoru Kinološkega društva pri Ranci ob Ptujskem jezeru. Otroke in odrasle bodo zabavali: čarodej Jani, glasbenica Melita Osojnik, plesalci kluba Mambo, pod vodstvom mentorjev bodo obiskovalci v ustvarjalnih likovnih delavnicah izdelovali vetrnice, ladjice, ribe, lutke z lepo rastočimi zelenimi lasmi (če so dobro zaliti seveda), delavnico bosta imela tudi Ptujska knjižnica in Pikapolonica. Vstopnine za otroke NI, odrasli, ki bi se radi igrali, pa bodo prispevali za delno po- kritje stroškov materiala za delavnice 500 tolarjev. Udeležba je priložnost za lep sprehod ob Ptujskem jezeru, pa "deko" za na travo vzemite s sabo - deževalo ne bo! Majda Fridl Ptuj • Šola hujšanja Izgubili skoraj 441 kg Maja je šolo hujšanja v ptujskem zdravstvenem domu uspešno končalo 55 udeležencev, ki so pod strokovnim vodstvom spreminjali svoje prehranjevalne navade in se tudi sicer "učili" zdravega načina življenja. Skupaj so v 16 tednih, kolikor traja šola hujšanja, izgubili skoraj 441 kg. Rekorder v prvi letošnji šoli hujšanja je izgubil 35 kg, v tem času je tudi prepe-šačil 612 km, druga pa je ženska, ki je izgubila 17,4 kg. Še petnajst udeležencev pa je izgubilo več kot 10 kg. Jeseni bodo pričele šolo hujšanja nove štiri skupine. Vanje jih bodo vključili izbrani zdravniki na podlagi ugotovitev sis- tematskih pregledov, lahko pa se vključijo tudi tisti, ki pregleda še niso opravili, imajo pa občutno preveliko telesno težo. Opraviti ga morajo v prvem mesecu šole hujšanja. Anka Moro, višja medicinska sestra, odgovorna za zdravstveno vzgojo odraslih v ptujskem ZD, mora imeti za vsakega udeleženca šole ustrezne dokumente, ki jih za njeno delovanje potrebuje zdravstvena zavarovalnica, ki je tudi plačnik. Eden od "pogojev" za vključitev je indeks telesne teže čez 30. Indeks je lahko tudi nižji, če je pri posamezniku ugotovljena več kot 20-odstotna srčno-žilna ogroženost. Šolo hujšanja uspešno končajo vsi, ki vedo, za kaj to delajo: za svoje zdravje, dobro počutje in izboljšanje kvalitete življenja! MG IMaročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - popuste v obliki bonov v vrednosti 10.000 sit - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Podravski gospodarski kompas, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. Z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________ss_________ MAROaLNlCA ZA V Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Pošta: Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. V Štajerski TEDNIK Ta teden prejmeta osem brezplačnih obiskov Centra aerobike: me in priimek: Msgda Karo «aslov: Placar 81,8283 Destmik ime in priimek: Franc Eijavec naslov: Belski Vrh 35,2283 Zavrč Nagrajenca pr^imeta nagrade po pošti. Ptuj • Najmodernejše skladišče pnevmatik Ptuj za Korejce vse bolj zanimiv Za podjetje Paam Auto, d.o.o., Zavrč, ki je z delom začelo leta 1991 v zelo skromnih razmerah, danes pa upravlja z milijardo kapitala, je bil 30. maja izredno pomemben dan. Svečano so odprli najmodernejše skladišče pnevmatik Kumho v JZ Evropi, katerega gradnja je stala 4,7 milijona evrov. Do odprtja novih, sodobno urejenih skladišč so imeli pnevmatike skladiščene na petih lokacijah. Direktor Paam Auta Robert Furjan se je ob otvoritvi, ki sta se je udeležila generalni direktor Y. D. Yoon in direktor J.SD. Kim iz družbe Kumho Europe GmbH za srednjo Evropo zahvalili Kumho Evrope, ki mu je zaupalo "cesto" JV Evrope. Zahvalil se je tudi poslovnim bankam, ki so znale prisluhniti njihovim potrebam, prav tako tudi kupcem in Interevropi Koper, ki je prevzela v gospodarjenje nova skladišpča. Generalni direktor Kumha Europe Y. D. Yoon je ob odprtju pomembne gospo- darske pridobitve tudi za Mestno občino Ptuj povedal, da so izredno veseli, da lahko prisostvujejo tako pomembnemu dogodku, kot je odprtje logističnega centra za JV Evropo, ki predstavlja pomemben korak k uspešnemu poslovanju podjetja. Čestital je tudi k zelo dobro izpeljani gradnji. Na otvoritveni slovesnosti je govoril tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je uvodoma poudaril, da so v Mestni občini Ptuj veseli vsakega dogodka, ki predstavlja novo razvojno priložnost za občino. Zlasti pa so veseli, če se takšne priložnosti odpirajo na gospodarskem področju. "Podjetje Paam Auto je vzpostavilo poslovni odnos s podjetjem Kumho, ki je Slovencem lahko velik vzor. Podjetje izvira iz Južne Koreje, ki je v zadnjih letih postala ena razvojno najbolj uspešnih držav, kljub svoji pretekli zgodovini. Smela razvojna politika države in še zlasti drzna inovativna razvojna usmerjenost korejskega gospodarstva sta dokaz, da je možno biti razvojno uspešen ne glede na velikost in lego države. Razvojni dosežki podjetja Kumho so v primerjavi s svetovno konkurenco naravnost osupljivi. Čestitke veljajo tudi podjetju Paam Autu, za katerega verjamem, da bo poslovne vezi s podjetjem Kumho v prihodnje še bolj utrdilo," je še povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je 30. maja tudi v ptuj- Foto: Črtomir Goznik Robert Furjan, direktor Paam Auta, d.o.o., se pozdravlja s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom, ki je zelo ponosen, da se je to podjetje uspelo povezati s tako znanim in uspešnim svetovnim podjetjem. ski Mestni hiši sprejel direktorja Paam Auta Roberta Furjana in njegovega namestnika Andreja Hladnika s poslovnima partnerjema Kumho iz Južne Koreje, generalnim direktor- Foto: Črtomir Goznik Naložba v najmodernejše skladišče Kumho pnevmatik v JV Evropi je stala 4,7 milijona evrov. Varaždin • 10. sejem obrti in malega gospodarstva Pomemben delež slovenske obrti Od 29. maja do prvega junija je v Varaždinu potekal 10. jubilejni sejem obrti in malega gospodarstva. Na 900 m2 razstavnega prostora so se predstavili obrtniki in mali podjetniki iz enajstih hrvaških županij, Italije in Slovenije, skupaj 186. Foto: Črtomir Goznik Genarelni direktor Kumho Europe GmbH za srednjo Evropo Y.D.Yoon: "Ptujska lokacija je za nas zelo zanimiva ..." jem Y. D. Yoonom in direktorjem prodaje J. S. Kimom iz družbe Kumho Europa GmbH za Srednjo Evropo. V strategiji razvoja je za podjetje Kumho evropski trg zelo zanimiv, z vstopom novih držav v EU, med katerimi je tudi Slovenija, se bo le-to angažiralo še v večji meri, je poudaril generalni direktor Kumha za Srednjo Evropo Y. D. Yoon. Med bodočimi lokacijami, kjer bodo v prihodnosti zrasle njihove tovarne, je zanimiva tudi ptujska, kjer se ponašajo z veliko tradicijo gumarstva, tovrstnimi znanji in kjer že več kot pet desetletij poslujejo z Evropo. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je prepričan, da je petkov obisk predstavnikov Kumha za Srednjo Evropo na Ptuju prvi korak o zgodbi k uspehu, v kateri želi aktivno sodelovati tudi lokalna skupnost. MG Od slovenskih obrtnikov so bili na sejmu najbolj opazni Pomurci, ki so se predstavili na skupnem razstavišču, na katerem so razstavljali obrtniki iz obrtnih zbornic Lendava, Gornja Radgona, Ljutomer in Murska Sobota. Skupaj so se predstavili že drugič zapored, je povedala sekretarka OOZ Murska Sobota Marija Rogan. V štirih pomurskih območnih obrtnih zbornicah imajo skupaj v 26 občinah 3000 obrtnikov. Dobro sodelovanje, ki so ga vzpostavili v zadnjih desetih letih, predstavlja tudi dober zametek za bodočo regijo, še dodajajo v OOZ Murska Sobota. Na skupnem razstavišču pomurskih obrtnih zbornic je svoje stroje za obdelavo kamna predstavil obrtnik Ernest Lu-kman iz Ljutomera, ki se je za delo v obrti odločil pred enajstimi letih. 60 odstotkov proizvodnje proda v Sloveniji, drugo izvozi. Tržišče varaždinske županije se mu zdi zanimivo, zato se je tudi odločil Foto: MG Varaždinski župan dr. Zvonimir Sabati se pozdravlja s sekretarko OOZ Murska Sobota Marijo Rogan. za sodelovanje na sejmu. Sejmi so za vsakega obrtnika v prvi vrsti poslovna priložnost, ki je ne kaže zamuditi, zato se redno udeležuje tudi vseh sejmov v Sloveniji. Na območju varaždinske županije imata obrt in malo gospodarstvo okrog 60-odstotni delež. Ministrstvo za obrt, malo in srednje podjetništvo Hrvaške bo letos samo za sejemsko dejavnost namenilo pet milijonov kun. Letošnji 10. jubilejni obrtni sejem v Varaždinu je eden od petih regionalnih sejmov v Hrvaški, katerega pokrovitelj je Hrvaška obrtna zbornica. Sejem je namenjen predstavitvi obrtništva, malega in srednjega podjetništva, obenem pa tudi predstavlja skupno gospodarsko aktivnost na širšem območju SZ Hrvške. Kot je povedal predsednik Obrtne zbornice varaždinske županije Rado Kušen, si prizadevajo, da bi varaždinski sejem obrti in podjetništva postal osrednje mesto srečevanja ponudbe in povpraševanja za vse oblike podjetniških aktivnosti. Delegacija OOZ Ptuj, v kateri sta bila podpredsednika Jože Milošič in Slavko Šega ter sekretar Janez Rižnar, je varaždinskim obrtnikom in podjetnikom prinesla tople pozdrave iz prijateljskega Ptuja ter razsta-vljalcem zaželela čim več poslovnega uspeha. Varaždinčanom so s tem tudi vrnili njihov obisk na tradicionalni razstavi obrti in podjetništva na Ptuju leta 2001, ko so obrtniki s Ptujskega tudi praznovali 30-letnico Območne obrtne zbornice Ptuj. V imenu ptujske delegacije je na Na sejmu v Varaždinu se je predstavil tudi ljutomerski obrtnik Ernest Lukman, ki izdeluje stroje za obdelavo kamna. otvoritveni slovesnosti 10. jubilejnega sejma obrti v Varaždinu govoril podpredsednik Slavko Šega, ki je ob tej priložnosti posebej izpostavil dobro sodelovanje med ptujsko in varaždinsko obrtno zbornico, ki se bo v prihodnjih letih še poglobilo. Ptujčani so v Varaždinu vzbudili posebno pozornost, njihovo navzočnost so zaznali tudi številni gostje od drugod, saj so bili ob domačinih tudi edini govorniki. Obiska Ptujča-nov se je razveselil tudi župan Varaždina dr. Zvonimir Sabati, ki je prepričan, da bo v novih razmerah obrt in malo gospodarstvo obeh območij znalo izkoristiti možnosti in priložnosti. MG Foto: MG Predstavniki OOZ Ptuj so predsedniku Obrtne zbornice varaždinske županije Radetu Kušenu izročili sliko Ptuja in kurenta. Foto: MG Ormož • Uresničile so se jim sanje Odprli prostore nujne medicinske pomoči Minuli petek so svečano odprli center nujne medicinske pomoči, nove prostore uprave, prostore za sistematske preglede otrok in prostore za sterilizacijo ter pralnico pri zdravstvenem domu Ormož. Pridobitve so skupno veljale 100 milijonov SIT. Zagotovil jih je zdravstveni dom sam iz amortizacije in z varčnim gospodarjenjem. Najeli pa so tudi 15 milijonov SIT kredita, za katerega je jamstvo prevzela občina. Direktorica Vesna Mele, dr. med. spec., je v slovesnem nagovoru povedala, da so se jim uresničile sanje. Končno bodo lahko na sodoben način pomoč nudili tudi takrat, ko je zares najbolj potrebna. Povedala je, da so v preteklosti morali pogosto dokazovati, da znajo in zmorejo. Da bi bile sa- Ob tej priložno^sti so predstavili tudi nov logotip zdravstvenega doma, ki je delo akademskega slikarja Zlatka Gnezde. Avtor združuje elemente zgodovine oziroma geografske pripadnosti, zdravstva in besedne znake. Na beli podlagi je upodobljen obrambni stolp iz ormoškega grba s soncem in luno, ki hkrati ponazarja tudi kratico ZD ter napis Zdravstveni dom Ormož. Znaki so upodobljeni v modri barvi. foto vki Čast, da slovesno razvije zastavo z novim logotipom zdravstvenega doma Ormož, je pripadla dolgoletnemu pediatru Borisu Vouku, dr. med. nje popolne, potrebujejo le še nov reševalni avto in morda ga kmalu tudi dosanjajo. Začetki organiziranega zdravstva v Ormožu segajo v leto 1907. Leta 1948 se je organiziralo javno zdravstvo. Z delom je začel znani ormoški zdravnik Jurij Čarf ob pomoči medicinskih sester Mire Sagadin in Zlatke [koršič. Ormoško zdravstvo dolgo ni delovalo samostojno. Pred dobrimi 15 leti pa so se osamosvojile vse tri zdravstvene organizacije -zdravstveni dom, bolnišnica in lekarna. In rezultati so danes vidni. ^"Vsa-ka je na svojem področju dosegla uspeh," je bil zadovoljen župan Vili Trofenik, ki je povedal tudi, da je zdravstveni dom jedro javne službe na primarni ravni. Čeprav so pogledi na privatizacijo v zdravstvu različni, po njegovem zagotovilu v Ormožu je prostor za privatne dejavnosti. To menda kažeta uspešna praksa patronaže in nujnih voženj. Danes v sklopu zdravstvenega doma Ormož deluje poleg splošnih ambulant še otroški dispanzer, šolski dispanzer, medicina dela, dispanzer za žene, rentgen, patronaža, fizioterapija, laboratorij, zobozdravstvene ambulante in otroško zobozdravsto. viki klemenčič ivanusa Destrnik • 5. občinski praznik Otvoritev asfaltne ceste in športne igre Na Destrniku potekajo prireditve ob 5. občinskem prazniku že od 3. maja. V petek, 23. MAJA, je bila v okviru praznovanja slavnostna seja občinskega sveta, v osnovni šoli pa so odprli likovno razstavo in razstavo vseh delujočih društev v občini. Tokrat je slikalo kar dvajset slikarjev, ki so postavili svoja dela na ogled v destrniški šoli. Azstav-ljajo: Jerica Basle Vivat, Cecilija Bernjak, Drago Božičnik, Elfri-da Brenčič, Karl Della Pietra, Irena Gajser, Branko Gajšt, Marija Gregorc, Herbert Gun-šek, Bernarda Kos, Jelka Lesko-var, Gerhard Mernik, Mihaela Omladič, Bernarda Paj, Branko Pungartnik, Dragica Petek, Franc Simonič, Berta Urbanc, Rizona [ebetič in Anica Zupa- Modernizirano cesto so skupaj odprli župan občine Destrnik Franc Pukšič, občinski svetnik Ivan Karo in najstarejši krajan vasi Vintarovci 90-letni Ignac Bračič. nič. Zvečer je v večnamenski dvorani v šoli nastopil ansambel Dinamika ob svoji desetletnici z gosti, v soboto pa so se nadaljevala športna tekmovanja. V soboto, 31. maja, je potekala osrednja prireditev ob prazniku, ki so jo letos organizirali v volilni enoti, ki obsega naselji Destrnik in Vintarovci. Odločili so se namreč, da osrednja prireditev ob občinskem prazniku ne bo več v centru občine, ampak se bodo vsako leto selili po volilnih enotah. Tako je bila letošnja osrednja prireditev v Vintarovcih pri Soku. Slovesnost, ki so se je zraven občanov udeležili številni gostje, se je pričela s kulturnim programom, ki so ga pripravili krajani obeh vasi. O zgodovini vasi Vintarovci je spregovorila Jelka Pšajd, o zgodovini Destrnika pa Lojzika Ha-uptman. Zbrane je pozdravil tudi predsednik vaškega odbora vasi Vintarovci Ivan Haup-tman in župan občine Destrnik Franc Pukšič. Ob tej priložnosti so odprli tudi modernizirano cesto v dolžini 1,6 kilometra. Kot je povedal predsednik gradbenega odbora Albin Murko, je vrednost investicije znašala 26,7 milijona tolarjev. Modernizirano cesto so skupaj slovesno odprli župan občine Destrnik Franc Pukšič, občinski svetnik Ivan Karo in najstarejši krajan vasi Vintarovci 90-letni Ignac Bračič. Po uradnem delu je bilo družabno srečanje s športnimi igrami. V nogometu sta se pomerili ženski nogometni ekipi vasi Vintarovci in Destrnik. Kosci iz Vintarovc in iz Destrnika pa so se pomerili v košnji na bližnjem travniku. Občinskih priznanj letos niso podelili, saj v občinski upravi niso prejeli nobenega predloga. Prireditve ob 5. občinskem prazniku se bodo na Destrniku zaključile v nedeljo (8. junija), ko bo pred lovskim domom na Drstelji potekalo tekmovanje med lovskimi družinami v streljanju na glinaste golobe za prehodni pokal občine Destrnik. Zmago Šalamun Z METAIKO Od 5 d015 junija smo vam pripravili odlično ponudbo 2.399. NovilidpliSni Metalka Trgovina d. d. Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00 TRGOVINA Rabljena vozila TIP LETNIK CENA AUDI A4 2,6 TIITRONIC 1997 2.400.000 DAEWOO NUBIRA WAGON 1,6 2000 1.750.000 FIAT PUNTO 1,2-16VELX3V 2000 1.650.000 KIA SPORTAGE 2,0 MRDi 1998 1.680.000 OPEL VEaRA 1,8 - 16V, KAR 1998 1.900.000 R LAGUNA 1.6 - 16V RXE 1998 1.900.000 R LAGUNA INITIALE 3,0 AVT 2001 4.520.000 SEAT LEON 1,4/16V, SV 2000 1.950.000 Testna vozila VEL SATIS EXPRE. 2,2 dCi 2002 6.990.000 CLIO EXP 1,5 dCi, 5V 2002 2.290.000 TV\/ING0 1,2-16V 2002 1.600.000 MEGANEEXP. CONF. 1,6 2002 3.300.000 MEGANPRIV. LUX. 1,9dCi 2002 4.245.100 KANGOOPRIV. 1,5dCi,80KM 2003 2.990.000 LAGUNAGRA.PRIV. 2,0-16V 2002 4.850.000 REItAULT OBUUBA KUPCU: - Brezplafen preizkus - lOStoCk kontrole na vozilu - Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih - Pomoč na cesti, vleka ali popravilo - 3 mesečna tehnična garancija (za določena vozila) Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si Od tod in tam Ormož • Dan družine na Jeruzalemu 15. maja je Občinska zveza prijateljev mladine Ormož v sodelovanju z občinskimi vrtci organizirala že tradicionalno srečanje družin na Jeruzalemu. Gostišče Brenholc nam še vrsto let brezplačno odstopa svoje prostore ter prispeva elektriko in inventar. Srečanja se je udeležilo približno 60 otrok s starši in vzgojiteljicami. Prireditev je vodila Gabrijela Kukovec iz agencije Potujoči škrat, ki je za otroke pripravila obilo igric, plesa in zabave. Posamezni vrtci so se tudi predstavili s svojim programom, v katerem so ponekod sodelovali tudi starši. Na koncu so otroci skupaj s starši izdelali vsak svojo sliko iz školjk, ki so si jo potem odnesli domov. Vsem, ki so pomagali pri organizaciji in izpeljavi prireditve, se prisrčno zahvaljujemo in se priporočamo še naprej. Marina Novak Veržej • Učenci proti drogam Na osnovni šoli Veržej so potekale zaključne delavnice krožkov mladih članov Rdečega križa z osnovnih šol upravne enote Ljutomer. Učenci in mentorji so najprej po skupinah predelali različne vrste odvisnosti, za tem pa izdelali plakate in jih predstavili ostalim sodelujočim. Kot je dejala vodja mentorjev Vera Slavič, so učenci pokazali veliko znanja: "Želijo izvedeti čimveč o odvisnosti, zgrozijo se ob podrobnostih, in če jih je vsaj nekaj med njimi z delavnic v sebi odneslo tisto spoznanje o škodljivosti drog, je bilo to srečanje, kar se tiče preprečevanja uporabe drog, zelo uspešno." Zaključne prireditve so se, razen ene, udeležile vse šole z območja upravne enote Ljutomer. Na vseh šolah so o odvisnosti govorili že od začetka šolskega leta, tako učenci kot mentorji pa so v projekt vložili veliko dela, saj so bila po šolah skozi vse leto organizirana osveščanja o delu Rdečega križa, predavanja strokovnjakov, interne aktivnosti ob posameznih dnevih, posvečenim dejavnostim Rdečega križa, posvetovanja in prva pomoč. Delavnic sta se udeležili tudi predsednica območne organizacije Rdečega križa Vera Bogdan in sekretarka Manja Kuhar, skupna ugotovitev vseh udeležencev pa je bila, da se za prihodnost Rdečega križa ni bati, saj so tudi mladi še vedno pripravljeni pomagati, sodelovati v raznih akcijah ter pomagati pri osveščanju in vzgoji. Natalija Škrlec Dornava • Lukja za mlade Pred enim letom so se mladi v Dornavi povezali v Klub mladih, ki ga vodi Milan Šilak. Ker doslej niso imeli svojih prostorov, so se manj družili, pripravili pa so že nekaj aktivnosti. Še posebej je izstopala prireditev ob valentinovem. S pomočjo občine Dornava so si uredili svoje začasne prostore v stari šoli. Prostor so poimenovali Lukja in odprli so ga sredi maja. To naj bi bil kraj za druženje, klepet, zabavo, pripravili pa naj bi tudi okrogle mize, kulturne večere in druge izobraževalne prireditve. Mladi se bodo pri svojem delu povezovali s sorodnimi organizacijami v domači in sosednjih občinah. Predvsem želijo ponuditi različne oblike dejavnosti za kvalitetno preživljanje prostega časa. Ob otvoritvi so v kulturnem programu so sodelovali: kvartet saksofonov pod mentorstvom Antona Horvata in duet kitar pod vodstvom Liljane Hrga Novak iz glasbene šole Ptuj, pihalna godba iz Dornave, katerim so se ob zvokih pridružile še mažoretke iz Ormoža, pevki Sara Sambo-lec in Mili. Kaj mladi čutijo in mislijo, pa je povedal Matjaž Vrtič. Župan občine Dornava Franc Šegula je pohvalilpriza-devanje mladih ter jim tudi v prihodnje obljubil podporo s strani občine. Na sobotni prireditvi pa smo pričakovali več mladih, ki so jim novi prostori namenjeni. M. Slodnjak Ljutomer • Zbralo se je okrog 350 motoristov V organizaciji MK Samorog Prlekija iz Ljutomera je v maju na prostoru pri tovarni Krka v Ljutomeru potekalo tretje srečanje tega motorističnega kluba. Zbralo se je okrog 350 motoristov iz Slovenije, Nemčije, Avstrije, Italije, Hrvaške in Madžarske. Na tridnevnem srečanju so za zabavo skrbele skupine Demiron, You Too Band, The Drinkers, Evil Kind in Boardwalk Casino, prikazana sta bila moški in ženski striptiz, udeleženci srečanja pa so se pomerili v številnih družabnih igrah ter se odpravili na krožno vožnjo po Prlekiji. MŠ Sv. Tomaž • Aktivni upokojenci Društvo upokojencev iz Sv. Tomaža šteje 292 člana. Delujejo v več kulturnih in športnih sekcijah. Njihovo folklorno sekcijo radi povabijo na nastope, ubrano pa pojejo tudi člani mešanega pevskega zbora. Športniki se ukvarjajo s streljanjem z zračno puško, pohodništvom, kolesarjenjem, dva člana pa sta bila lani celo na Triglavu. Kegljači so pred kratkim dobili novo kegljišče, da bodo imeli še boljše pogoje za vadbo in tekmovanja. Na nedavnem občnem zboru so pregledali lanskoletno delovanje in se dogovorili za letošnje aktivnosti. Predsednik društva Janez Voršič je povedal, da jih je po nastanku regijske zveze Ptuj, ki ji pripadajo (prej so bili člani občinske zveze Ormož), strah, kaj bo z ormoškim domom upokojencev, prostorom, ki ga ima v lasti nekdanja zveza. Letos so za vzdrževanje doma namenili 50 SIT po članu. vki Ptuj • Policisti so spoznavali mesto Biti turist v svojem mestu Počitniško Društvo Peregrin Ptuj je letos prvič pripravilo turistično izobraževanje za policiste ptujske policijske postaje. Vključili so predvsem policiste, ki pri svojem delu uporabljajo kolesa, in tudi druge, ki so to želeli. Izobraževanje so pričeli v ptujski kleti in ga končali na ptujskem gradu. ■oto: MG Ptujski policisti po končanem turističnem izobraževanju v družbi s predsednico počitniškega Društva Peregrin Ptuj Andrejo Črešnjevec Kot je povedala predsednica počitniškega Društva Peregrin Ptuj Andreja Črešnjevec, je bil njihov prvenstveni cilj turistično izobraziti policiste, kot zelo pomembne dejavnike v turistično-informacijski verigi. Tovrstno izobraževanje vključuje tudi program priprave policistov na novo turistično sezono, je povedal pomočnik komandirja PP Ptuj Slavko Kolar. Letošnje izobraževanje je bilo prvo, z njim bodo nadaljevali in po možnosti vključili tudi tiste policiste, ki se manj gibljejo po mestu. Policisti lažje svetujejo ljudem, če svoje okolje tudi dobro poznajo. V majskem izobraževanju so jim izkušeni ptujski turistični delavci pokazali veliko, tudi tisto, česar prej niso opazili. Dobili Benedikt • Uvajajo uli~ni sistem Naselje Benedikt brez pristavka v Slovenskih goricah V občini Benedikt so se v letošnjem letu lotili spreminjanja meja vasi, preš-tevilčenja in uvedbe uličnega sistema v naselju Benedikt. V Benediktu pravijo, da je naselje Benedikt v Slovenskih goricah v zadnjem obdobju utrdilo svojo prepoznavnost v Sloveniji. Poleg tega je Benedikt edino naselje v Sloveniji, zato so sklenili, da je najbolje pristavek "v Slovenskih goricah" ukiniti. Postopek preimenovanja bodo izpeljali sočasno z uvedbo uličnega sistema v Benediktu. Ob uvedbi ulične- ga sistema pa bodo zaradi lažje orientacije v prostoru prestavili mejo med Benediktom in [tajngrovo. S to spremembo se bo šest hiš izločilo iz Benedikta in se bo pripojilo naselju [tajngrova. Ob uličnem sistemu pa se ukinja tudi naselje Ženjak, ki bo zaradi jasnejše orientacije pripojen k naselju Benedikt in bo po uvedbi uličnega sistema ulica Ženjak. Na- selje Benedikt, ki ima nekaj več kot 200 hiš, pa bo ob uličnem sistemu razdeljeno na 21 ulic s priključenim Ženjakom. Ulice se imenujejo: Čolnikov trg, Radgonska cesta, Mariborska cesta, Slatinska cesta, Lovska cesta, Prešernova ulica, [olska ulica, Cvetlična ulica, Vrtna ulica, Trubarjeva cesta, Cankarjeva ulica, Kocbekova pot, Industrijska cesta, Strma so drugačno sliko o mestu, ki jo bodo poslej lažje predstavljali tudi turistom. Po končanem izobraževanju so vsi skupaj ugotavljali, da je včasih lepo biti turist v svojem mestu. Počitniško Društvo Peregrin jim je podarilo tudi precej žepnih zloženk o Ptuju, ki jih bodo poslej nosili med svojimi obhodi po mestu in jih po potrebi tudi dajali turistom. V Peregrinu ugotavljajo, da bi se v turistično izobraževanje morali vključiti vsi, ki so na nek način potencialni informatorji. Do več turističnega znanja o Ptuju so ptujskim policistom pomagali ob počitniškem društvu Peregrin še v Termah Ptuj, Pokrajinskem muzeju Ptuj in Ptujskih vedutah. MG ulica, Vinogradniška pot, Nasipna ulica, Drvanjska cesta, Be-nediški Vrh, Breznikova cesta in Na klancu. Ob tem pa bodo preštevilči-li tudi naselje Štajngrova, v katerem je 34 hišnih številk, ob tem pa imajo še 26 hišnih številk s pristavkom (a, b, c, d), šest hiš pa se izloči tudi iz naselja Benedikt in se priključi k Štajngrovi. Kot je povedal be-nediški župan Milan Gumzar, so omenjene spremembe nujne, saj orientacija v občini Benedikt po hišnih številkah ni več možna. Občina pa bo tudi občanom povrnila stroške izdelave enega novega osebnega dokumenta in stroške zamenjave hišne tablice ob predložitvi stare. Zmago [alamun Sv. Trojica • Prostorske težave zaradi devetletke Dodatne učilnice v kulturnem domu? V OS Sv. Trojica se enako kot v Voličini in Jurovskem Dolu ukvarjajo s pomanjkanjem učilnic ob prehodu na devetletno šolanje. Investicija prizidka pri OŠ Sv. Trojica je uvrščena na seznam državnega sofinanciranja, drugo dejstvo pa je, da tudi v tej krajevni skupnosti število rojstev upada. Po besedah ravnatelja osnovne šole Darka Škergeta pa bodo zaradi upada števila rojstev dodatne učilnice v Sv. Trojici primanjkovale še največ pet let, potem pa bo po demografskih podatkih v obstoječi šoli dovolj prostora. En razred trojiških osmošol-cev ima že od lanske jeseni pouk v kletnih prostorih kulturnega doma. Do jeseni pa morajo, da se izognejo dvoiz-menskemu pouku, v Sv. Trojici poiskati še primerne prostore za dve dodatni učilnici. V lokalni skupnosti razmišljajo, da bi ti dve učilnici uredili še v trojiškem kulturnem domu. Predsednika kulturnih društev Drago Lipič in Milica Klam-pfer pa pravita, da kulturniki ne nasprotujejo, da bi otroci nekaj let obiskovali pouk v kulturnem domu, vendar so prepričani, da si njihovi otroci zaslužijo boljše prostore. Pomisleke imajo tudi glede ustreznosti prostorov, ki so od šole oddaljeni 200 metrov in ležijo na drugi strani zelo prometne krajevne ceste, kar pomeni za šolarje dodatno nevarnost. Predsednik sveta KS Sv. Trojica Franc Rojko je prepričan, da s tem, če uredijo v kulturnem domu še dve učilnici, tro-jiška kultura ne bo okrnjena. Meni tudi, da je to dobra naložba za kraj, saj bodo tako uredili del starega dotrajanega kulturnega doma. Rojko pa tudi pravi, da kulturnima društvoma, ki imata prostore v kulturnem domu, to sta KD Ernest Golob Peter in KD Trojica, ponujajo v kulturnem domu nove prostore, ki so vsaj tako dobri, če ne boljši od obstoječih in še vedno ostajajo v kulturnem domu. Da bi predstavniki lokalne skupnosti in društev ter šole dosegli dogovor, je bilo sklicanih že več sestankov, zadnji je bil v prostorih občine Lenart, vsi so neuspešni. Predstavniki lokalnih skupnosti od kulturnikov zahtevajo, da vrnejo ključe od prostorov v kulturnem domu v Sv. Trojici. Predstavniki obeh društev pa so županu mag. Ivanu Vogri- nu izročili pismeno zahtevo, da obema društvoma omogoči nadaljnjo uporabo prostorov kulturnega doma za opravljanje kulturnih potreb, ki so s sklepom občinskega sveta občine Lenart, z dne 30. marca 1995, določeni za javno kulturno infrastrukturo. Kulturniki so se z dopisom obrnili tudi na Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo in šport, v katerem se Drago Lipič, predsednik Kulturnega društva Ernest Golob Peter, sprašuje, ali je krajevna kultura res tista, na kateri naj se za vsako ceno zgradi devetletka, še posebej v tem primeru, ko stvari "zamo-čijo" lokalni veljaki, imenovani župani, ki bi jim že lahko rekli "šerifi". Zmago [alamun Ptuj • Z 8. seje sveta Mestne občine Mestno ali pokrajinsko - to je zdaj vprašanje? Ptujski svetniki so 2. junija razpravljali o sedemnajstih točkah dnevnega reda; prvotno so jih načrtovali trinajst, a so štiri dodali. Med dodatki so bili predlog sprememb občinskega statuta, sklep o digitalizaciji družbenega plana ter predlog sklepa o podpisu pogodbe o ustanovitvi konzorcija za projekt medicinske fakultete v Mariboru; zanjo bo občina Ptuj v treh letih zagotovila 24 tisoč evrov ali okrog 5,8 milijona tolarjev. V prvem delu seje je svetnike najbolj razvnela razprava o spremembah in dopolnitvah občinskega statuta, ki se nanašajo na bodočo organiziranost četrti Jezero. V pogodbi o pravicah in obveznostih pri gradnji Gajk v Spuhlji je namreč zapisana zahteva o tem, da občina začne postopek ugotavljanja volje krajanov naselja Spuhlja po samostojni četrti. Na zboru občanov za Spuhljo v marcu so krajani nedvoumno izrazili interes, da se organizirajo kot samostojna četrt. V razpravi okrog bodoče organiziranosti mestne četrti Jezero so nekateri svetniki izrazili bojazen, da bodo po poti delitve šle tudi druge četrti v Mestni občini Ptuj. Svetnik NSi Peter Pribožič je na predlog sprememb in dopolnitev statuta vložil amandma, naj bi se dosedanje ime četrtne skupnosti Jezero nadomestilo z imenom Budina - Brstje, a ta ni bil sprejet. Se v dveh točkah 8. seje so ptujski svetniki sledili uresničevanju pogodbe o medsebojnih pravicah in obveznostih pri izgradnji centra za ravnanje z odpadki. Gre za program gradnje prve etape kanalizacije Spuhlja, ki bo v tej fazi, končana naj bi bila do konca letošnjega leta, stala 150 milijonov tolarjev. V celoti naj bi bilo kanalizacijsko omrežje v mestni četrti Jezero zgrajeno do konca leta 2006. Dela bodo veljala okrog pol milijarde tolarjev. Ustanavljanje gledališča Pri osnutku odloka o ustanovitvi javnega zavoda Gledališče Ptuj je bilo največ razprave glede bodočega imena te ptujske kulturne ustanove. V odboru za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo, ki ga vodi Robert Križanič, so mnenja, da če ga že spremeniti, naj se imenuje "Mestno gledališče Ptuj", ne pa "Pokrajinsko gledališče Ptuj", za kar se zavzema ptujski župan, češ da je takšno poimenovanje "neestetsko"", pokrajin-skost v imenu pa tudi ne bo prineslo več denarja, čeprav je župan prepričan, da je z njegovim predlogom opredeljeno tudi širše delovanje v prostoru, pa tudi prizadevanja za pokrajino. Vlado Cuš (Zeleni Ptuja) pa je prepričan, da sta vsebina in kvaliteta dela gledališča tista, ki bosta tudi opredeljevala njegovo vlogo in pomen v prostoru. Direktorica kršila zakon Potem ko je ptujski župan na 6. seji sveta 24. aprila v razpravi Pokrajinsko ali mestno gledališče? Foto: Črtomir Goznik o poročilu nadzornega odbora MO Ptuj o porabi sredstev v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj v letu 2001/2002 ocenil, "da do danes tisti, ki so pregledovali zadeve v knjižnici, niso ugotovili in rekli, da je po 33. členu zakona o javnih naročilih ali po 5. členu zakona o javnih zavodih direktorica prekoračila ta in ta pooblastila, kršila ta in ta člen zakona, zato je materialno odgovorna in se mora proti njej sprožiti disciplinski postopek," je na 8. sejo prišla tudi ta ugotovitev Nadzorni svet, ki mu predseduje Dragica Palčic, je ugotovil, da ob podpisu pogodbe za nakup bib-liobusa sredstva niso bila v celoti zagotovoljena, s čimer je bil kršen zakon o javnih naročilih. Svetnica DeSus Meta Puklavec je v zvezi z ugotovitvijo NO dejala, "da je potrebno vse subjekte obravnavati z enakimi merili", Marija Magdalenc (ZLSD) pa, da so dobili tisto, kar so zahtevali. Posebej jo je še zanimalo, ali vse občine na Ptujskem financirajo dejavnost knjižnice in katere ne. Majšperk, Destrnik in Sv. Andraž prispevajo le delež, ki jim ga zagotavljajo ministrstvo za kulturo, iz občinskih poračunov pa ničesar, Podlehnik pa niti tega ne, smo izvedeli. Ob tem Podlehnik in Zavrč nista ničesar prispevala za nakup bibliobusa, kar naj bi pomenilo, da se v teh občinah ne bo ustavljal. Mirka Kekca (SDS) je zanimalo, kakšni bodo ukrepi v zvezi z ugotovitvijo nadzornega odbora in kdo po pokril manjkajoči znesek; po vsej verjetnosti MO Ptuj, je ugotavljal. Že od 24. aprila "se ve", da je bibliobus v celoti plačan. Poročilo o nadzoru v knjižnici so svetniki sprejeli, ob koncu leta pa naj bi se vedelo, ali bo investicija v bibliobus pokrita, če ne, bo potrebno na mestnem svetu sprejeti ukrepe; prav tako se bo ob koncu leta vedelo, ali bo knjižnica uspela zbrati planirana sredstva za svojo dejavnost, to je okrog 160 milijonov tolarjev, in za to je direktor tudi materialno odgovoren. Ptujski mestni svetniki so v ponedeljek tudi soglašali, da ministrstvo za kulturo RS da soglasje k imenovanju Knjižnice Ivana Potrča Ptuj za osrednjo območno knjižnico na območju Spod- njega Podravja. Na podlagi tega soglasja bo knjižnica opravljala posebne naloge za splošni knjižnici Ivana Potrča Ptuj in Franca Ksavra Meška Ormož. Za financiranje posebnih nalog, gre za povečan in zahtevnejši izbor gradiva in informacij, strokovno pomoč vsem knjižnicam s svojega območja, koordinacijo zbiranja, obdelavo in hranjenje domoznanskega gradiva in usmerjanje izločenega knjižničnega gradiva, bodo sredstava zagotovili v državnem proračunu. O delitvi dobička na izredni seji Bolj zavzeto in odgovorno kot pri knjižnici pa so svetniki razpravljali o letnem poročilu Komunalnega podjetja, d.d., Ptuj za leto 2002, s predlogom o delitvi bilančnega dobička za leto 2002, da dobiček ne bi bil "nepravilno" razdeljen. Odbor za finance, ki ga vodi Marija Magdalenc je glede delitve dobička pripravil tri sklepe, o tem, da ga ne bi delili, in bi celoten znesek v višini nekaj manj kot 77 milijonov tolarjev namenili za dokapitalizacijo podjetja, da bi ostal nerazporejen oziroma, da bi upoštevali predlog uprave in nadzornega sveta glede delitve. V odboru za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo, vodi ga Milan Cuček, pa so bili mnenja, da naj bi bila prioriteta dana izdelavi projektov, ki pomenijo zaščito podtalnice na širšem območju Dravskega in Ptujskega polja in s tem tudi bolj čiste vode. Za te projekte, ki bodo stali 161 milijonov tolarjev, ima ta trenutek Mestna občina Ptuj zagotovljenih le 24 milijonov od 82 milijonov Ker se svetniki v ponedeljek niso mogli poenotiti glede delitve dobička v Komunalnem podjetju Ptuj za leto 2002, tudi mnenja in stališča odborov so obšli, so sklenili, da občinska uprava prouči, ali je v zvezi s tem odločanjem možno sklicati izredno sejo mestnega sveta pred sejo skupščine Komunalnega podjetja Ptuj, ki bo 16. junija. Ce to po zakonu ni mogoče, bo potrebno skupščino podjetja prestaviti. MG Foto: M. Ozmec Foto: M. Ozmec Občinski inšpektor - svetovalec je postal Egon Repnik. Za komunalni nadzor v občini bo skrbel Igor Premužič. Kidričevo • 5. seja občinskega sveta Odslej občinski inšpektor in komunalni nadzornik člani sveta občine Kidričevo so na 5. redni seji v četrtek, 29. maja, po tretji obravnavi sprejeli letošnji proračun, v katerem je predvidenih 898,5 milijona prihodkov in 1,1 milijarde tolarjev odhodkov. Proračuna so sprejeli soglasno, brez bistvenih pripomb in z amandmajem župana Zvoni-mirja Holca, da kupijo šotor v vrednosti 10 milijonov tolarjev ter da za ta znesek zmanjšajo postavko gradnja lokalne ceste Kungota - Prepolje, saj naj bi za ta odsek dobili vrnjena državna sredstva. Za šotor bo skrbela občinska uprava, operativno skrb za postavitve naj bi prevzele ekipe gasilskih društev, skladiščili bi ga v župniji Lovrenc, možna pa bi bila tudi vključitev v delokrog bodočega režijskega obrata. Po besedah predsednika odbora za družbene dejavnosti Antona Leskovarja je nakup prireditvenega šotora nujno potreben zato, "ker v občini trenutno nimajo dvorane, v kateri bi izvedli kakšno prireditev". V ki-dričevski občini je do konca leta predvidenih vsaj 5 večjih prireditev: sredi junija občinsko praznovanje, dan gasilcev v Sta-rošincah, 110-letnica PGD Sikole ter Lovrenška nedelja in srečanje upokojencev v Lovrencu. Nekaj pomislekov ob predlaganem nakupu je imel vodja poslanske skupine LDS Vladimir Forbici, ki je menil menil, da bo v izogib morebitnim nevšečnostim in sporom potrebno izdelati poseben pravilnik o pogojih in načinu koriščenja, stroških za vzdrževanje in plačilu najemnine. Tudi svetnik Zelenih Slavko Fegus je menil, da se nakupa šotora lotevajo na horuk. Po krajši prekinitvi zaradi posveta poslanskih skupin ni bil nihče od svetnikov proti nakupu šotora, v njem pa naj bi bila prva prireditev že sredi tega meseca ob občinskem prazniku. Računovodkinja Jožica Podgoršek je opozorila na nekatere spremenjene in popravljene postavke iz dokončnega predloga proračuna. Med prihodki je ena največjih sprememb okoli 10 milijonov tolarjev, ki naj bi jih prejeli iz komunalne takse, namenili pa za gradnjo centra za ravnanje z odpadki Gajke. Proračun je bil dokončno sprejet soglasno. Po krajši obrazložitvi so brez Ko^ zanimivost velja omeniti, da se je ob obravnavi pravilnika o finančnih intervencijah ter pridobivanju sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva razvila precej zanimiva in na ~ase komi~na razprava. Svetnica Neodvisne liste proti sežigalnici Marija Škafar je namreč poleg regresiranju umetnega osemenjevanja pogrešala tudi regresiranje osemenjevanja s plemenjaki, rekoč: 'Zakaj ne bi regresirali tudi pravega osemenjevanja, vsi plemenjaki morajo biti licencirani, pa jim pustimo malo veselja ...", kar je sprožilo predvsem med svetniki plaz smeha. pripomb sprejeli odlok o nadzorstvu in izvajanju občinskih predpisov, s katerim so uvedli funkcijo občinskega inšpektorja - svetovalca ter to nalogo zaupali univ. dipl. pravniku Egonu Repniku. Ta je svetnikom že zaupal, da je od policije prejel vsaj tri zadeve, ki jih bo vzel v obravnavo in ustrezno sankcioniral. Za kršitelje so predvidene dokaj visoke kazni od 100 do 300 tisočakov za pravne osebe ter od 70 do 200 tisočakov za posameznike. Isti odlok uvaja tudi funkcijo komunalnega nadzornika, ki pa jo že opravlja gradbeni tehnik Igor Premužič. V drugi obravnavi so se svetniki strinjali s pravilnikom o dodeljevanju sredstev za ohranjanje in pospeševanje podjetništva in obrti,podeljevanju nagrad za inovacije, o finančnih intervencijah v kmetijstvu ter pridobivanju sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini. Predsednik komisije za priz- nanja in odlikovanja Anton Ba-bšek je svetnike seznanil, da ob letošnjem občinskem prazniku 21. junija ne bodo imenovali častnega člana, ker za to niso prejeli predloga. Za podelitev plakete občine so prejeli 13 predlogov, a da ne bi najvišjega občinskega priznanja razvrednotili, so se odločili, da predlagajo za podelitev le tri plakete občine. Čeprav je bil svetnik Vlado Forbici ogorčen, ker med predlaganimi ni nihče s področja gospodarstva, ne nazadnje so v Talumu dokončali največjo investicijo v Sloveniji, so svetniki soglašali s predlogom komisije. Tako bodo plaketo občine prejelo PGD Sikole, ki letos praznuje 110-letnico delovanja, dolgoletna aktivistka Rdečega križa Marija Dovnik iz Stražgonjce ter vsestransko aktiven občan, zaslužen na področju kmetijstva in komasacij, Milan Unuk iz Zgornjih Jablan. M. Ozmec Sveti Jurij • Proračun za leto 2003 sprejet Ravnateljici manjša plača Osrednja točka 5. redne seje občinskega sveta občine Sveti Jurij ob Ščavnici je bila obravnava odloka o proračunu občine Sveti Jurij ob Ščavnici za leto 2003. Glede na prvo obravnavo proračuna so se prihodki s 349 povečali na 355 milijonov, in sicer iz naslova prejetih donacij od občanov za investicije, tri milijone in pol pa občinskemu proračunu prinaša tudi prodaja občinskega stanovanja v Gornji Radgoni; namenili jih bodo za izgradnjo ceste Zagorci-Kutinci. Med odhodki proračuna je slab milijon dodatno namenjen zavarovanju osnovne šole in vrt- ca, donacije društvom in političnim strankam se bodo znižale za 5 odstotkov, za požarno varnost in zaščito pa bodo neme-nili 3,8 milijona tolarjev. Med drugim bodo 500.000 tolarjev namenili za izdajo občinskega glasila, zaradi dejstva, da se je doslej plača ravnateljice vrtca obračunavala po previsokem količniku, kar je potrdilo tudi Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, pa se postavka plač in drugih stroškov zaposlenih v vrtcu zmanjšuje za 1.209.000 tolarjev. Odhodki tako letos znašajo 360 milijonov tolarjev, primanjkljaj pa bodo pokrili s sredstvi, ki so na računu ostala od lanskega leta. Takšen proračun občine Sveti Jurij ob Sčavnici za leto 2003 je potrdilo 8 svetnikov, proti so bili trije. Natalija Škrlec četrtek • 5. junija 2003 Od tod in tam ŠtajmkiTÍBHÍK 11 Zetale • 5. gozdarsko tekmovanje Zmagovalna ekipa v Gornjo Radgono Pravila letošnjega tekmovanja so bila strožja, usklajena z državnimi pravili tekmovanja sekačev. V Žetalah je bilo v soboto 5. tradicionalno tekmovanje gozdarjev, tokrat v prijetni senci gozda ob domu tamkajšnje lovske družine. Organizator tekmovanja je bil tudi letos Strojni krožek Žetalanec, v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije, Krajevno enoto Ptuj, Lovsko družino Žetale in ob sponzorski pomoči občine Žetale. Tekovanja se je udeležilo 5 ekip oziroma 16 posameznikov, ki so se pomerili v gozdarskih disciplinah, kot so podiranje na balon (podiranje z določanjem smeri padanja), kombiniran rez, kleščenje ter zasek in podžagovanje. Komi- Ena od tekmovalnih disciplin: zasek in podžagovanje. sija, ki so jo sestavljali strokovnjaki Krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije iz Ptuja, je letos delala po strožjih pravilih, usklajenih z državnimi merili za tekmovanje sekačev. Med posamezniki so bili najboljši Franc Stojnšek iz Nadol z 881 točkami, Anton Butolen iz Žetal (851 točk), Marjan Ko-drič iz Strajne (823 točk) Avgust Pulko iz Žetal (809 točk in Stanko Pulko iz Žetal (803 točke). Ekipno je bila najbolja ekipa "Grče" iz Žetal, druga je bila ekipa GG Maribor obrat Ptuj, tretje ekipa Kočic, četrta ekipa Varvasel in peta ekipa iz Nara-pelj. Na državnem prvenstvu gozdnih posestnikov z motorno žago, ki bo v okviru Kmetijsko živilskega sejma avgusta letos v Gornji Radgoni, bo Območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije Maribor zastopala ekipa, ki jo sestavljajo: Franc Stojnšek, Anton Butolen, Avgust Pulko in Stanko Skledar. JB Ljutomer • Sadeži v steklenici Hruške viljamovke Različna, predvsem domača, unikatna darila, ko se v lepo oblikovani steklenici z žganjem nahaja, denimo tudi popolnoma zdrav sadež hruške, niso več nobena redkost, saj prodajalci spominkov vedo, kaj mika turiste, žganjepivce in zbiralce suvenirjev. Toda gotovo je veliko tistih, ki jim nikakor ni jasno, kako je velika hruška lahko "prišla" v steklenico z majhnim grlom. In ravno opravilu, ko sadež hruške pride v steklenico, smo prisostvovali na Stari Cesti pri Ljutomeru, kjer ima gostilničar Branko Kolbl (Ribiški dom Trnek na Moti), posajenih okoli 120 hrušk, predvsem sorte vil-jamovka, starih okoli osem let. In medtem ko je pred leti le nekaj steklenic najprej "napolnil" s sadežem, pozneje pa z vi-ljamovko, se je letos odločil za nekoliko večji "poseg". Skupaj s prijatelji je namreč na drevescih, na sedaj še majhne sadeže, namestil nad 800 steklenic velikosti 750 ml. Ob tem so steklenice z fasadnimi barvami zaščitili pred soncem, tako da hruška ne bi dozorevala na preveliki vročini, po drugi strani pa ji je potrebno veliko zraka. "Gre za opravilo, ki ga je potrebno opraviti, ko ima sadež hruške velikost lešnika, to pa je nekje konec maja. In potem se sadež v steklenici razvija in konec avgusta doseže svojo velikost in dozori. Sledi "nežno" pobiranje steklenic s sadeži, njihovo pranje in polnjenje z viljamovko, katero žgemo iz preostalih hrušk. Navadno je uspešnih okoli 80 odstotkov sadežev v steklenici in mislim, da tudi letos, ko so drevesca dobro obložena, ne bo slabše," nam je povedal Branko Kolbl, ki poudarja, da je viljamovka zelo "iskana roba", zlasti pa so zanimive steklenice s sadežem, ki ga mnogi kupujejo kot darilo ali suvenir. On sam največ steklenic razdeli prijateljem, ki mu pomagajo delati in tudi drugim, nekaj pa seveda tudi proda kot poslovna in druga darila. ob Branko Kolbl ima s svojimi hruškami precej dela. Ptuj • Iz kulturne dediščine Izvirni izdelki za obnovo starih mest V prostorih Opekarne Opte Ptuj je 23. maja osem institucij z območja Ptuja svečano podpisalo pogodbo o partnerstvu za izvedbo projekta "Izdelava glinenih izdelkov iz kulturne dediščine Ptuja", ki ima za končni cilj ustanoviti socialno podjetje. Direktorica Območne službe Zavoda za zaposlovanje RS na Ptuju Vlasta Stojak je v petek povedala, da gre za prvo tovrstno partnerstvo v tem okolju, ki odpira nove delovne priložnosti tudi za težje zaposljive ljudi, saj jim s tem ponujajo nove priložnosti in nova delovna mesta ter vključevanje na trg dela. Zavod si prizadeva za to, da išče in zagotavlja zaposlitvene možnosti za vse skupine iskalcev zaposlitve. Koordinatorica projekta je Bistra Ptuj, v projekt se vključujejo še Ozara, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Pokrajinski muzej Ptuj, Mestna ob- čina Ptuj, Center za socialno delo Ptuj, Opte Ptuj in Umarh, d.o.o. Kot so povedali ob podpisu pogodbe, široko lokalno partnerstvo daje projektu še posebno težo. Ciljev je veliko, v prvi vrsti je projekt namenjen zaposlovanju težje zaposljivih oseb, še posebej tistih z izkušnjo duševne bolezni, obolelih z mišičnimi oziroma živčno-misičnimi boleznimi, zdravljenih odvisnikov, epilepti-kov, invalidnih oseb in drugih. Matjaž Gerl iz Bistre Ptuj, ki je koordinator projekta, je predstavil cilje projekta, ta pa je predvsem vključiti oziroma vrniti brezposelno osebo v delo- Foto: Črtomir Goznik Koordinator projekta Matjaž Gerl: "Naša želja je, da bi vrnili brezposelne osebe v delovno okolje ..." Foto: Črtomir Goznik Gabriel Berlič, vodja ptujske Ozare: "V projektu gre za ročne izdelke, pri katerih bomo iskali izvirni način izdelovanja ..." Ptuj • 52. občni zbor ZSAM vno okolje, kjer se bo počutila koristna in bo imela možnost, da se delovno potrjuje. S projektom razvijajo model socialnega podjetja, ki bo z manjšimi socialnimi korekcijami možno preživeti na trgu. Trenutno je v projekt vključenih 15 oseb in dve mentorici. Proizvodnja glinenih izdelkov, ki je namenjena specifičnim potrebam, nastaja v delavnici, ki so jo uredili in opremili v opuščenem proizvodnem obratu Opekarne Opte Ptuj. V njej bodo uporabniki Ozarinih storitev oblikovali in izdelovali izdelke, potrebne za obnovo in restavriranje najstarejših sloven- skih in drugih zgodovinskih mest. To so strešniki, tlakovci, zidna opeka in podobno. Kot je na predstavitvi partnerstva povedal vodja Ozare Gabrijel Ber-lič, gre za ročne izdelke, pri katerih bodo iskali način izdelovanja, kot je bil nekoč, in ga obogatili z energijo naših ljudi. S projektom želijo pridobiti tudi Pharova sredstva. Umetniški vodja projekta "Izdelava glinenih izdelkov iz kulturne dediščine Ptuja" je akademski slikar Tomaž Plavec. V petek je predstavil prve rezultate iz letošnjega projekta, ki poteka pod naslovom "Žabica". MG Nepravilnosti skoraj pozabljene Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije združuje 52 društev po Sloveniji in med ta se uvršča tudi ptujsko z več kot 50-letno tradicijo. Kljub številnim spremembah in grenkim trenutkom, ki so jih v zadnjih letih okusili v ZŠAM Ptuj, je združenje vendarle ostalo na trdnih temeljih in združuje ljudi dveh, med seboj tesno povezanih poklicev - šoferje in avtomehanike. Število članov je zadnja leta upadlo, nekaj so jih pridobili na novo, po zadnjem štetju pa jih je 238, od tega sedem častnih članov. Pred mesecem in pol so se člani ZŠAM Ptuj srečali na že 52. občnem zboru, uradni del srečanja pa pričeli s pesmijo moškega pevskega zbora Komunala Ptuj pod vodstvom Jožeta Dernikoviča. Predsednik ZŠAM Ptuj Milan Belšak je v svojem poročilu o delu za lansko leto med drugim omenil, da je bilo to leto, ki ga želijo v združenju čim prej pozabiti, saj so jih pestile številne težave, ki pa so zdaj na srečo že preteklost. Med drugim je dejal: "Že od vsega začetka leta smo se ubadali s problemom delovanja avtošole. Iz meseca v mesec se je čutilo upadanje kandidatov, še posebej za voznike C-kategorije, imeli smo zastarelo tovorno vozilo, za novega pa ni bilo finančnih sredstev. Obnoviti bi morali celotni vozni park, a se za ta korak nismo odločili, ker smo imeli premalo prijavljenih kandidatov. Nato smo bili prisiljeni prodati vsa vozila, ki smo jih imeli na razpolago za učenje, delavce smo prijavili na zavod za zaposlovanje. Verjemite, da nam ni bilo lahko, saj smo zmeraj zagovarjali tezo, da je avtošola nujno potrebna za delovanje društva, a po 30 letih delovanja smo na žalost dejavnost av-tošole dali v mirovanje. Nismo še preboleli tega, ko me je vodja avtošole obvestil, da je ugotovil nepravilnosti pri delu naše delavke, inštrukto-rice in tajnice. Tudi sestanek nadzornega odbora je pokazal na precejšnje nepravilnosti pri finančnem poslovanju, potrebna je bila prijava kriminalni policiji, ki je po opravljeni preiskavi vse skupaj predala sodišču. Potem se je v preiskavo vključila še davčna inšpekcija, dobili smo milijon in sto tisoč tolarjev kazni, nato pa smo zadevo ob strokovni pomoči in še z dodatnimi stroški nekako izpeljali do konca. Veliko raje se spominjam zdaj že tradicionalnega srečanja z družinskimi člani na letališču v Moškanjcih, kjer nas je gostil naš član Ivan Čuček. Nekateri naši člani so nato sodelovali še na regijskem tekmovanju v Slovenski Bistrici, prisrčno je bilo srečanje šoferjev in avtomehanikov Slovenije na Rogli, uniformirani člani združenja pa so se v lanskem letu ponovno vključili v akcijo varovanja poti v šolo v prvih šolskih dneh. Pohvalil bi klub veteranov, ki je zelo aktiven, člani pa vsako leto znova obiščejo naše bolne in starejše prijatelje, stare nad 80 let, pri tem pa sta še posebej prizadevna Jelka Zupanič in Ivan Čeh, ki tudi prispevata darila. In kakšni so naši načrti? Udeleževali se bomo srečanj, sodelovali v vseh dosedanjih akcijah, tudi tistih v prvih dneh pouka, ko je naša pomoč še kako potrebna, vse obveznosti pa bomo izpolnjevali v okviru finančnih zmožnosti." Za humano in odgovorno delo v preteklem letu se je članom ZŠAM Ptuj zahvalil mag. Janez Merc, svetovalec ptujskega župana, dobro sodelovanje med policijo in združenjem je izpostavil tudi Boris Kozenbur-ger, pomočnik komandirja na Policijski postaji Ptuj. Z zanimivim razmišljanjem je na srečanju postregel še Zlato Zaletel, sekretar Zveze ZŠAM Slovenije, ki je dejal, da v združenju niso uspeli slediti spremembam, ki jih je v zadnjih 10 letih prinesla samostojnost Slovenije. Med cilji, ki se dotikajo združenja, je izpostavil sodelovanje v nacionalni varnosti v cestnem prometu in dodal, da se mu zdi vloga združenja na tem področju pomembna, le opravljati jo bo potrebno še bolj zavzeto. "V letu, dveh želimo doseči status posebnega pomena, kajti naše poslanstvo je pomembno v družbi, pa tudi v sami organizaciji nas čaka še veliko dela. Obema poklicema - tako šoferju kot tudi avtomehaniku - moramo vrniti čast, ki sta jo nekoč že imela," je še dodal Zaletel. Na srečanju šoferjev in avto-mehanikov na Ptuju so podelili značke zaslužnim članom, ki so tej prostovoljni organizaciji zvesti 5 in več let, nekateri celo 50. Podeljenih je bilo kar 53 stažnih značk, posebno priznanje v obliki plakete pa so tokrat podelili dolgoletnemu članu Francu Grilu, ki mu je predsednik združenja Milan Belšak podelil srebrno plaketo z vencem - simbolom vseslovenskega Združenja šoferjev in avtomehanikov. Tatjana Mohorko Foto: ob Gorišnica • Koncert ob koncu sezone Večer s tamburico in plesom V petek, 23. maja, so gorišniški tamburaši povabili ljubitelje svoje ustvarjalnosti na Večer s tamburico in plesom. Na pestri prireditvi so nastopili domači tamburaši, ki jih vodi Drago Koren, in občinstvo - žal skromno po število, a veliko po ljubezni do amaterske kulture - s prijetnim tambura- njem popeljali v svet glasbe, od tiste klasične tamburaške do priredb ljudskih skladb, v Foto: Laura Gorišniški tamburaši so se v zadnjem času izredno pomladili; na desni njihov dirigent Drago Koren. Ljutomer • Razstavlja Jože Foltin zadnjem času pa na vzpodbudo tamburaškega podmladka, ki je številčno že povsem "premagal" gorišniške tamburaške veterane, segajo tudi po ever-grinih. Na svoj koncert so Gorišniča-ni povabili mandolinski orkester kulturnega društva Varteks iz Varaždina ter domače folklorno društvo, ki deluje šele leto dni, a je pripravilo res prijeten svatbeni splet. Obiskovalce prireditve in nastopajoče sta pozdravila predsednica gorišniškega društva Bernarda Kolar in starosta go-rišniškega tamburaštva Ivan Vojsk, dirigent Drago Koren pa je tamburaše seznanil, da so konec junija povabljeni, da nastopijo v Varaždinu. j{ mm m ■■ V V ■ ■ ■ ■ ■ ■ Najdišča in Perujski zapisi V petek je bilo v galeriji Ante Trstenjak v Ljutomeru odprtje likovne razstave Ptujča-na Jože Foltina, ki se tokrat predstavlja z že znanimi Najdišči ter z novim ciklom Perujski zapisi. V delih iz letošnjega Perujskega cikla se Foltin vrne k svojim realističnim koreninam in ga tukaj prvič srečamo kot figuralika in vedutista na isti slikovni površini. Nenadna sprememba je očitno posledica svežega navdiha, ki ga je Jože Foltin O Foltinovem slikarskem delu je govoril likovni kritik Mario Berdič iz Maribora. minulo leto črpal v pacifiškem delu Južne Amerike, v Peruju in Boliviji. Razstavo je odprl direktor galerije Anton Ratiznoj, v kul- turnem programu pa je nastopil Komorni moški zbor iz Ptuja pod vodstvom Franca Lačna. Fl Tednikova knjigarnica Ob svetovnem dnevu varstva okolja Peti junij je posvečen varstvu okolja: mediji se bodo malo razpisali o problemih onesnaževanja, morda bodo kje organizirano počistili kakšen gozdni rob - ponavadi se takih akcij lotijo osnovnošolci - morda bo kakšen zanemarjen potok dobil prijatelje, ki bodo odvlekli nesnago z brega, morda bodo potapljači postrgali nesnago v izbranem jezeru - O človeškem svinjarjenju po naravi bodo morda opozarjali plakati ali pa reklamni spot s TV ekrana - Okoljevarstveniki bodo imeli priložnost glasno potarnati nad prezbrižnostjo vlad in lokalnih politikov in vse večjim brezupom matere narave, ker ne zmore celiti ran, ki jih povzroča najbolj nevarna žival na zemeljski obli. In dalje bo šla karavana, pa če bodo psi še tako vneto in glasno lajali! V današnji knjigarnici bom tudi sama malo pobevskala o varstvu okolja, a ne tistega, očem bolj ali manj vidnega, v mislih imam mentalno okolje - ali bolje: mislim na človeško notranjščino, na tisti prostor znotraj lobanjskih kosti, kjer nastaja vse, kar je potem vidno očem. Kajti zdi se mi, da bi bilo nujno posvetiti več časa "naglavnim smetem'. K onesnaževalcem glav prištevam predvsem hrupno dinamiko vsakdanjika, ki ji ljudje povsem podlegajo. Kričavost potrošniške družbe postaja neznosna, trdi kapitalizem v ovoju "vulgarnega liberalizmů' pa maliči človečnost v otopelo gmoto nakupovalcev in preprodajalcev ter bleferjev, ki prisegajo na globalizacijo, informacijsko družbo, tehnološki, družbeni, gospodarski razvoj - "Te konje bo treba ustaviti!" In razmišljati o bistvu stvari in dejanj. Zatorej vam priporočam, dragi bralci, poljudno novost s področja filozofije, ki je pred nedavnim izšla pri založbi Mladinska knjiga. Avtor Bryan Magee v knjigi Poti filozofije (A Story of Philosophy, prevod Zdenka Erbežnik, strokovni pregled dr. Marko Uršič) uvodoma vabi k filozofiji - le-ta mu pomeni spraševanje o temeljih, ki jih imamo navadno za samoumevne. Večina izmed nas se v vsakdanjem življenju sooča s stvarmi, ki nas nenehno zaposlujejo. A od časa do časa se umaknemo vase in se čudimo vsemu, kar nas obdaja. Tedaj si lahko začnemo postavljati tista temeljna vprašanja. V politiki, denimo, se ljudje nenehno prepirajo o besedah, kot so: svoboda, enakost, družbena pravičnost itn. Tu in tam pa kdo vpraša: "Že, že, a kaj pravzaprav mislimo s svobodo? In kaj mislimo z enakostjo?' - "Mar svoboda in enakost nista v nasprotju? Ce bi lahko živeli, kakor nam bi bilo všeč, se mar naposled ne bi znašli v zelo različnih in neenakih razmerah?' Ljudje si lahko postavljajo temeljna vprašanja o katerem koli področju človeške dejavnosti - ali z drugimi besedami, možna je filozofija o čemer koli. Knjiga Poti filozofoje (240 strani, večji format) je enostaven, slikovno bogat prerez zgodovine in tematskega razvoja filozofije Knjiga zelo nazorno osvežuje šolsko znanje ter pelje bralca skozi temeljna filozofska vprašanja. Kratka poglavja so polna ilustracij, poudarjenih misli in povzetkov, slovarček izrazov in kazalo sta natančna, za bolj vedože-ljne pa je ob koncu knjige še seznam priporočenega nadaljnega branja. Knjigo priporočam vsem, tudi kot predbranje tistim, ki segajo po uspešnicah s področja uporabne filozofije in življenjskih modrosti, zadnji taki uspešnici na slovenskem knjižnem trgu sta deli Alaina de Bottona: Utehe filozofije (Ljubljana: Vale-Novak, 2001) in Kako ti Proust lahko spremeni življenje (Ljubljana: Vale - Novak, 2003). Prijetno branje in razmišljanje vam želim. Liljana Klemenčič Povabilo na pravljico z jogo Danes, 5.junij 2003, je prvi četrtek v mesecu in vabimo vas na zadnjo pravlji~no uro te sezone. Veselimo se snidenja ob 17.uri v pravlji~ni sobici mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, mali grad, Prešernova 33. Kot vedno: otroci naj imajo lahna športna oblačilca in co-patke. Vstopnine ni! Spoznavajmo novejšo zgodovino Ptuja Skozi kroniko dogajanj /6 Utrjevanje narodne zavesti na ptujskem območju je bilo po prvi svetovni vojni za slovensko učiteljstvo prvenstvena naloga. Učiteljsko društvo za ptujski okraj, ki se je od svoje ustanovitve leta 1869 zoper-stavljalo nacionalističnemu šta-jercijanstvu, je zborovalo na 3. pokrajinski skupščini 14. in 15. julija 1923 v Društvenem domu. Sprejeta izhodišča razprave dr. Franja Žgeča so pomenila prelomnico društvenega delovanja. Poslanstvo učiteljev je poslej slonelo tudi na proučevanju socialnega okolja in njegovega vpliva na otroke in na vzgojnih vrednotah šole. Pred 75 leti se je v Ptuju razvnel boj za vodstvo mestne občine. "Ptujčan" - volilno glasilo liberalne Narodne gospodarske stranke za občinske volitve v Ptuju, je ostro napadel SLS in socialiste, ki so odprli vrata nemškim odbornikom in onemogočili sestavo slovenskega občinskega sveta. Mariborski Večernik Jutra je leta 1928 poročal, da je Ptuj "s pomočjo nemških glasov" dobil novo občinsko vodstvo in z njim podžupana tovarnarja Paula Piricha. Manifestativni pohod ciril-metodijcev, sokolov in aka- demikov - Triglavanov je ob 20-letnici septembrskih dogodkov opozoril na nova politična razmerja v občinskem odboru. Vodstvo Mestne občine se je odločilo za "abstinenco" narodne svečanosti, da ne bi bila ta "naperjena proti kaki stranki ali naciji". Leta 1928 je Mestni občinski svet pridobil prostore vojašnice v nekdanjem dominikanskem samostanu in tja iz gimnazije preselil Ferkov muzej. Pridobitev novih učilnic naj bi pripomogla k ohranitvi popolne gimnazije, ki bi sicer na zahtevo ministrstva obdržala le nižje razrede. 21. avg. je bila po sklepu Ministrstva za prosveto ukinjena Dekliška meščanska šola. Ustanovljena je bila mešana Državna meščanska šola v Ptuju. S poukom je pričela 1. sept. v prostorih Mladike pod upra-viteljstvom Dragotina Kvedra. Na šoli je bilo 187 učencev, od teh 60% deklic. Avgusta 1928 je bila na pobudo Ivana Spolenaka ustanovljena celica KP v železniških delavnicah. "Ustanovni" sestanek je bil v gostilni "Pri pošti". V strogi konspiraciji so se člani KP ob navzočnosti dr. Jožeta Potrča dogovorili o bodočem delu pri Leopoldu Vodi v Novi vasi. Tega leta je mariborska oblastna skupščina sprejela Viničar-ski red, katerega vinogradniki niso upoštevali. Nadaljevala se je viničarska beda po Halozah in Slovenskih goricah. Prehod v trideseta leta preteklega stoletja, povezan s sve- tovno gospodarsko krizo in šestojanuarsko diktaturo, je poglobil družbena nasprotja. Dr. Ljubica Šuligoj ■ ■ "li'-.r. I'r^^n, ó^vl.íír Pfyjian Volilno glasilo narodno-gospodarslie stranke za obĚinske vollive v Pluju. Vabilo aa narodno-gospodarslte siranke ki se vrši v sredo, dne 4» jan. 1928 ob 20. uri {S. uri) zvečer v gostilniških prostorih Narodnega doma. Sporad: 1. Poročilo Jiir. poslanca g. dr. L. Pivka o spinšnřm politiĚticir. položaju s pci.sphnjjn Ptujski Slovenci! Nciiici so Vas v pred- lii medvojni dtibl vw brej izjeme: tako slovenskega tirjJnika, jlovenskeja trgovca, obrtnika in dfiavca zaliravaJl ir zaiilůcvaEi: vo naSera osvDtoícn.řii so zaiSasnji prEkrivall .««-ojo nacijonalTio mrinjfl. seJa; Pi zopet zbirajo i" orgatilzirajo poti iieniSki) ofertlju svoiečastic siovsiwkí rcinigaic Iti iiarodnc iiihCiititr. 2lt>!;[j.sna Omiknvc iiiçtode ptiilsiši Kcmci iK-s ïopol z vsemi silami uveljnvljajo v srasnoto lir narodno in g-ospodarsko Škodo Sioieiiûev. lOleiiiLCd rr:ijskc ítcřrlar:icííe sino vsi Slovc-ici Hiťti v i'iui» ncdrtvtîo rnílostno slaviii. t. j. deklar,!-Cijf. ïopcr kaiiîl-o Je divje |)rí!lesliral in SkťcnCe na liuiiajskern Jvoru denurciral takraiiii priijskí obiiii-&)íi odbor píJd íiipanpin Ornis-Om ín POdžupaiiQin i- Sicudic £1. — Jatia^iijim iio^ikeiE; kutididatnc SI-(jctijskih Nqmcťv ÍTI Fototeka Zgodovinskega oddelka PMP "Ptujčan", glasilo liberalne Narodno-gospodarske stranke, je v volilnem boju za vodstvo mestne občine leta 1928 ostro napadel koalicijo SLS, SSJ, NRS in nemške Domače gospodarske stranke. (Domoznanska zbirka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj) Foto: Ozmec Ptuj • Evropa v šoli Različni in enaki "Različni in enaki živimo skupaj v Evropi in na planetu Zemlja. Na svetu smo taksni in druga~ni, vsi pa imamo pravico, da smo, da lahko hodimo v vrtec, solo, službo. Ni pomembno, kaksen je kdo od zunaj, pomembno je, da si dober v srcu. Ne moremo vsi biti najlepši in najboljši, lahko pa vsi mislimo najlepše in najboljše v svojem srcu." (Odlomek iz knjige Dase Grdina). Svet Evrope kot tudi Evropska unija promovirata koncept evropske dimenzije v izobraževanju in učenje za demokratično državljanstvo. Natečaj Evrope v šoli je postal zanimiva oblika vzpodbujanja mladih k razmišljanju o temah, pomembnih za mlade in za vse prebivalce Evrope in našega planeta. Letos je Nacionalni odbor že četrtič pozval k sodelovanju šole na temo Različni in enaki živimo skupaj v Evropi in na planetu Zemlja. Koordinatorica natečaja na ptujskem območju je bila Nevenka Gerl iz Centra interesnih dejavnosti Ptuj. Šole iz ptujskega področja so sodelovale na likovnem in literarnem natečaju v kategoriji učencev od 1. do 4. razreda ter na predmetni stopnji. Za likovni natečaj se je prijavilo osem šol (OŠ Ljudevita Pivka Ptuj, OŠ Cirkovce, OŠ Ljudski vrt Ptuj s podružnico Grajena, OŠ Podlehnik, OŠ Žetale ter Oš Videm). Komisija, ki so jo sestavljali Jože Foltin, Lea Kralj in Tomaž Plavec je za regijski nivo izbrala na razredni stopnji izbrala tri dela, ki so jih prispevali: Andrej Kuko-vec, Rok Robnik in Prek Matič (vsi iz OŠ Ljudevita Pivka) ter Petra Grabrovec iz OŠ Podleh-nik. Na predmetni stopnji so izbrali osem del, ki so jih ustvarili: Andrej Zajc (OŠ Videm), Denis Krajnc, Matic Valentan, Barbara Munda (OŠ Cirkovce), Gregor Tašner, Dejan Caf (OŠ Grajena), Brigita Hriberšek in Robi Kolenc (OŠ Ljudevita Pivka). Na literarnem natečaju je sodelovalo pet šol (Ljudski vrt, Kidričevo, Mladika, Podlehnik in Žetale). Komisija, ki so jo sestavljali: Liljana Klemenčič, Alenka Zenunovič in Majda Korošec, je za regijski izbor na razredni stopnji izbrala naslednje avtorje: Nadjo Oman, Dašo Gr-dina, Jano Filipič (OŠ Ljudski vrt), Petro Grabrovec (OŠ Pod-lehnik) in Urško Kolarič (Mladika), na predmetni stopnji pa: Gregorja Bočiča (Mladika), Sla-vico Gašparič (Ljudski vrt), Katjo Krošl in Majo Hazenmali (OŠ Kidričevo). Na regijskem nivoju sta se s svojimi deli posebej izkazala Andrej Kukovec s sliko Ptički brez gnezda in Daša Grdina s knjigo Jaz, Drevo Daša. Prejela sta prvi nagradi, ki jih je v Mariboru podelil veleposlanik Evropske unije v Sloveniji Erwan Fouere. Franc Lačen Foto Langerholc Andrej Kukovec in Dasa Grdina z mentoricama Jasno Veber in Jožico Repic Ivanjkovci • Kaj veš o prometu? M. Kaluža državni prvak V soboto je na OŠ Toneta Čufarja na Jesenicah potekalo 12. državno zaključno šolsko tekmovanje za učence osnovnih in srednjih šol Kaj veš o prometu. Sodelovalo je 51 tekmovalcev iz vse Slovenije, ki so se pomerili na kolesih in kolesih z motorji. Matjaž Kaluža učenec OŠ Ivanjkovci je v kategoriji osnovnih šol med 21 tekmovalci osvojil prvo mesto in s tem naziv državnega prvaka. Pokazal je zelo dobro znanje in dosegel odličen rezultat, saj je imel izmed vseh državnih prvakov, ki so se zvrstili v minulih enajstih letih, najmanjše število kazenskih točk. Drugouvrščeni je za njim zaostal za 16 točk. Mentor prvaka je bil Andrej Primožič, ki je povedal, da je šlo za splet znanja in srečnih okoliščin. Tekmovanje je namreč sestavljeno iz teoretičnega dela, vožnje v cestnem prometu in spretnostne vožnje, ki jo je Matjaž, kljub ožinam in oviram prevozil, ne da bi sestopil. Za tekmovanje se je pripravljal v okviru krožka, veliko pa so mu pomagali tudi starši. vki Markovci • Kaj veš o prometu? Dijaki ekonomske šole regijski prvaki Na regijskem tekmovanju na temo Kaj veš o prometu, ki je bilo na Osnovni šoli Markovci, je v kategoriji srednjih šol zmagala ekipa prometnega krožka Ekonomske srednje šole Ptuj, ki ga že 23 let vodi profesor zgodovine Janez Janžekovič. A Mentor Janez Janžekovic z dijaki: Boštjanom Korošcem, Alešem Mlakarjem, Andrejem Cvetkom in Janom Žgečem Dijaki so povedali, da je tekmovanje potekalo v dveh delih, najprej so morali svoje znanje o poznavanju prometa pokazati pri izpolnjevanju prometnih testov, nato so imeli spretnos-tno vožnjo z mopedi. Šola tudi nima več poligona za treninge, ker je njihovo parkirišče vedno polno, zato trenirajo na poligonu Osnovne šole Ljudski vrt. Mentor, Janez Janžekovič, je dejal, da krožek sodeluje s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki tudi organizira šolska tekmovanja. Njihov krožek se razen vsakoletnih šolskih tekmovanj udeležuje tudi drugih prometnih akcij, organizirali so tečaje za kolo z motorjem, prvo pomoč in pripravljali dijake za izpite A in B kategorije. V zadnjem času pa so ostala zgolj tekmovanja. Na regijskem tekmovanju srednjih šol je ekipa prometnega krožka srednje ekonomske šole tudi pri posameznikih zasedla prva štiri mesta. Prvi je bil Andrej Cvetko, drugi Jan Žgeč, tretji pa Boris Šimenko iz Kmetijske šole. Pri osnovnih šolah, ki tekmujejo s kolesi, je prvo mesto zasedla ekipa Osnovne šole Videm, druga je bila ekipa iz OŠ Mladika, tretja pa ekipa iz OŠ Dornava. Pri posameznikih je zmagal Rok Fajt iz OŠ Ljudski vrt iz Ptuja, drugi je bil Boštjan Šel iz OŠ Videm, tretji pa Rudi Knehtl iz Grajene. Državnega prvenstva, ki bo na Jesenicah, se bosta udeležila zgolj zmagovalca v posameznih kategorijah, saj na državnem prvenstvu ni ekipnih tekmovanj. Franc Lačen Kidričevo • Mladi raziskovalci Za odgovornejše obnašanje do okolja V sejni sobi občine Kidričevo je bil v četrtek, 15. maja, krajši sprejem, ki ga je za mlade raziskovalce iz osnovne šole Cirkovce pripravil predsednik občinskega odbora za varstvo okolja in požarno varnost Slavko Feguš ob predstavitvi uspešne raziskovalne naloge "Do okolja sem prijazen, kaj pa vi". Mladim raziskovalcem in mentoricama so čestitali tudi župan občine Kidričevo Zvonimir Holc ter člani odbora in občinske uprave. Ni naključje, da so se na OŠ Cirkovce v raziskovalni nalogi najprej lotili ekološke problematike, saj je ta šola že vključena v nacionalni program EKO šol. Mladi raziskovalci Tadej Medved, Nastja Sagadin, Dominik Turk, Špela Vogrinc, Maja Jur-tela, Marjanca Babšek in Anja Planinšek so pod vodstvom mentoric Jožice Jurgec in Tatjane Novak v omenjeni raziskovalni nalogi podrobneje obdelali področje problematike ekologije v občini Kidričevo, pri čemer so največ pozornosti namenili ravnanju z odpadki. Namen njihove naloge je predvsem vzpodbuditi občane k odgovornejšemu obnašanju do narave in okolja, v katerem živijo. O predvidenih projektih in nalogah, ki jih bo odbor skupaj z ustreznimi občinskimi službami poskušal realizirati, pa je Slavko Feguš povedal, da na področju varstva okolja načrtujejo nadaljevanje izgradnje ekoloških otokov. Nadaljevali bodo z reševanjem problematike divjih odlagališč, sanacijo gramoznic, izgradnjo zaščitnih ograj in podobno. Tudi z obveščanjem občanov o problematiki s področja varstva okolja bodo nadaljevali in o tem izdajali zloženke, obveščali v časopisih in prek kabelske televizije. Poleg tega bodo organizirali nekaj izrednih akcij, ki imajo namen olepšati bivalno okolje, razdeljevali bodo sadike cvetja in okrasnih grmovnic, vzpodbujali in podpirali bodo akcije za varstvo okolja, sodelovali z javnimi zavodi glede varstva okolja v okviru občine, predvsem z vrtci in osnovnimi šolami. Ob vsem tem pa bodo budno spremljali tudi aktivnosti glede morebitne izgradnje še vedno načrtovane sežigalnice, čeprav so se prebivalci na referendumu z veliko večino opredelili proti njej. -OM Pa brez zamere Vodene ideje Nekaj čudnega je v tem mestu Zadnjič mije določena oseba rekla, češ kaj ti pa je, da se zadnje čase posvečaš samo bolj ali manj političnim temam. Da to baje bralstva ne zanima preveč. Sicer moram tukaj takoj dodati, da v to trditev rahlo dvomim, a je vseeno bila vzeta na znanje. Torej, če ste ali pa niste politični džanki, danes bomo za spremembo prakticirali vzdržnost od političnih tem. Okej, pa vžgimo eno tako, kako bi rekli, poletno temo. Morda ne bo tako lahkotna, kot znajo biti tisti ovčicam podobni oblački na poletnem nebu, morda tudi ne bo tako osvežilna kot prvi štrbunk v morje (če si to lahko finančno privoščite, seveda), ampak obljubim, da se bomo potrudili, da bo čim-manj obremenjujoča. In da bo mera polna, bo celo lokalno obarvana. No, pa k stvari. Se še spomnite, to je bilo pred kakimi dvanajstimi leti, pa ne me držati za besedo, ko je v našem malem mestu naenkrat prišlo do strahovite kontaminacije pitne vode, ter so nam le-to morali voziti gasilci v cisternah, saj je bila voda iz pip neprimerna za uživanje, z njo smo se lahko le tuširali? Se spomnite? In kako je potem naenkrat ta voda po nekaj dneh spet čudežno postala užitna, čeprav vsi vemo, da mati narava za samoočiščevalne procese potrebuje krepko več časa, ne pa zgolj nekaj ušivih dni? Glede tega bi lahko slavili naše vrle politike, kakšni naravnost čudodelniki da so, ko imajo takšno moč nad vodami, kakršno bi jim zavidal celo sam Mojzes, da jih tako čez noč očistijo (pa čeprav zgolj tako, da pač zvišajo dopustne meje vsebnosti škodljivih snovi), a kot smo rekli, politiko bomo tokrat ignorirali. Zakaj pa potem sploh govorimo o tem? Zato ker je v teh poletnoturističnih mesecih voda na Ptuju spet postala problem. Pa ne glede tega, če je užitna ali ne, to itak vemo, da že od omenjene vodne krize ni, ampak zato ker se voda v Ptuju po novem prodaja. Ja, prodaja se. Pa ne mislimo položnic za vodo, ampak nekaj čisto drugega. Par ustanov v centru mesta (kolikor mi je znano, dve, če sem katero izpustil, se opravičujem), ki so zadolžene za to, da vam servirajo težko prisluženo kavico, si je namreč omislilo, da vam bo tista obvezna dva deci vode zraven kofeja zaračunalo. Pa ne samo zraven kofeja, tudi če si naročite sok z vodo, boste vodo plačali. Skratka, vodo vam bodo po novem zaračunali. Deci po deci, kot bi pili kakšno buteljčno substanco. In to, da ne bo pomote, ne vodo iz plastenke, ampak tisto iz pipe. Javno dobrino, bi lahko rekli. In če so se včasih ameriški staroselci (Indijanci) čudili belcem, kako lahko imajo zemljo za stvar, ki jo prodaš ali kupiš, je sedaj naše začudenje popolnoma enako. Kriza. Gregor Alič Razkrižje • Skupaj do zdravja Zdrava hrana in gibanje V domu kulture na Razkrižju so se zbrali udeleženci projekta Skupaj do zdravja, v katerem je sodelovalo deset lokalnih skupnosti iz Slovenije in Madžarske, preko številnih delavnic pa so od lanske jeseni spoznavali zdravo prehranjevanje in pomen gibanja. Kot je dejala sekretarska na Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije Jožica Maučec Zakotnik, akcija ni bila samo projekt, ampak način življenja, skozi katerega so se udeleženci seznanili, kako lahko sami poskrbijo za svoje zdravje. Ob zaključku projekta je zadovoljstvo izrazila tudi predsednica Pomurskega društva za boj proti raku Branislava Belovič: ""Uspeli smo in mislim, da je to največja nagrada celotni skupini, vsem nam, kateri smo v tem projektu veliko delali. To pa je lahko tudi spodbuda vsem drugim, da se lotijo takšnih stvari." Letos so sodelovali z madžarskim krajem Alsonemesapati, in sicer ne samo na področju promocije zdravja, ampak je projekt pomenil tudi medsebojno sodelovanje ter povezovanje ljudi in strokovnjakov. Odziv je bil zelo dober, zato organizatorji upajo, da bo tako tudi v drugih krajih, kamor se bo projekt razširil. Jeseni bodo krog sodelavcev še razširili, saj se že dogovarjajo za pomoč pri razširitvi projekta na Hrvaško. Sicer pa je na prireditvi Društvo za boj proti raku podelilo tudi priznanji dr. Štefana Gru-škovnjaka, kateri sta za sodelovanje v projektu prejela dr. Jožica Maučec Zakotnik ter dr. Šemeci Kami iz Madžarske. Natalija Škrlec rulu. Fi Gorišnica • Jubilejna revija pevskih zborov Peli so invalidski zbori V ponedeljek je bila v večnamenski dvorani v Gorisnici 5. jubilejna revija pevskih zborov društev invalidov ZDIS. Nastopilo je štirinajst pevskih zborov, vsak je zapel dve pesmi. Nastopile so najrazličnejše pevske zasedbe, v glavnem manjše pevske zasedbe, med katerimi se mnoge zadovoljijo z Ijudskim prepevanjem ob spremljavi instrumentov. Na sporedu so bile v glavnem priredbe slovenskih ljudskih pesmi, pri čemer bi pevovodji morali zaradi pestrosti programa biti bolj inovativni pri podajanju kitič- nih pesmi, saj postane enako petje vseh kitic dokaj dolgočasno. Po zvoku, intonaciji in pestrosti programa je nedvomno izstopal Mešani zbor iz Vrhnike pod vodstvom Jožeta Jese-novca. Tudi ženski zbor Klasje iz Mute z zborovodkinjo Bernardo Rak je zvenel čisto in s polnejšim tonom, paziti pa je potrebno pri sopranih na tresenje glasu. Lepo so se predstavile tudi Žene iz Dornberka s Heleno Baša, Mavrica iz Radelj ob Dravi s Katjo Rek in ženski zbor iz Dravograda pod vodstvom Alenke Mori. Ptujčane je vodil Maks Kampl, ženske iz Logatca Karolina Me-dvešek, Lenarčane Rudi Tetič-kovič, Rimljanke, Rifniški oktet Suzana Rožanc, komorno skupino iz Zagorja ob Savi Zinka Kos, Rožmarin iz Lendave Jože Feher, Vesele kmetice iz Šentjurja Nada Pungeršek, Mariborčane Milan Vovk. Ob koncu so združeni zbori pod vodstvom Jožeta Jesenovca zapeli dve pesmi. Nastopajoče so pozdravili tudi markovški kopjaši. Pozdravne nagovore so imeli: Jožef Kokot, župan občine Gorišnica, Zdenka Ornik, predsednica medobčinskega društva invalidov Ptuj ter Miran Krajnc, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije. Slavnostna govornica je bila Stanka Tutta, državna podsekretarka v Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Prireditev je vodil Marjan Nahberger. Franc Lačen Razmišljamo Ptuj • Letni koncert FS Bolnišnice Plesali so tudi meščanske plese člani odrasle in otroške folklorne skupine Bolnišnice z gosti so se 20. maja predstavili v gledališču s plesom, pesmijo in prikazom ljudskih običajev, šeg in navad. Odrasla folklorna skupina Bolnišnice DPD Svoboda deluje že 27 let, nastopa doma in v tujini, njena kakovost pa se kaže tudi na folklornih revijah, ki jih pripravlja Območna izpostava JSKD Ptuj; letos so se uvrstili tudi na medobmočno revijo, ki bo 7. junija v Mar-kovcih. Na medobmočno revijo pa so se uvrstili tudi člani otroške folklorne skupine Klo-potec. Obe skupini vodi Cvetka Glatz. Koreografijo letnega nastopa je pripravila Jelka Pšajd. Folkloristi so na svoj letni koncert povabili tudi goste, pevsko skupino Spominčice, ki tudi sicer redno spremlja folkloriste, Akademski pevski zbor Kluba ptujskih študentov, kot gosta pa sta iz Velike Planine prišla tudi planšarica Eva in planšar Peter. Odrasla folklorna skupina je zaplesala meščanske, goričke, štajerske in gorenjske plese. Kako so se nekoč igrali otroci, so predstavili najmlajši člani otroške folklorne skupine Klo-potec, v kateri plešejo otroci od četrtega leta do drugošolcev. Starejša skupina pa je predstavila meščanske plese, ki so sploh posebnost ptujskih folkloristov, saj je v Sloveniji le nekaj skupin, ki so obudile tudi te plese. gre za še dokaj neraziskano področje plesov samih kot noše slovenskega meščanstva v drugi polovici 19. stoletja. Pevke pevske skupine Spo- minčice DPD Svoboda Ptuj, ki jih vodi Marija Stoger, so poleg spremljajočih pesmi folklornih nastopov zapele tudi samostojno. Folklorna skupina pa ima tudi bolj ali manj stalno zasedbo godbenikov: violinistki Ana Vurcer, Polona Kapun, kontra-basist Alojz Čič in harmonikar Vojko Vidovič, ki delajo pod vodstvom prof. Mete Trop. Gostje folklorne skupine so bili tudi člani Akademskega pevskega zbora Kluba ptujskih študentov, ki jih vodi Robi Feguš; zapeli so pet pesmi. Ob koncu je obiskovalcem v nabito polni dvorani ptujskega gledališča spregovoril predsednik folklorne skupine Stanko Lepej, podpredsednik Franc Malek pa je najzaslužnejšim in gostom podelil priznanja. Prireditev so podprla mnoga ptujska podjetja, folkloristi se jim iskreno zahvaljujejo, želijo pa si, da bi njihovo delo cenili tudi v bodoče in pogosteje vabili na svoje prireditve, hkrati pa tudi, da bi našli več donatorjev in sponzorjev. Letos so povabljeni na folklorni festival v Mehiko, bojijo pa se, da bo povabilo ostalo le neuresničene sanje, saj si morajo pot plačati sami, poleg seveda nemalo prtljage s kostumi, cena letalskega prevoza pa daleč presega njihove materialne zmožnosti. Jim bo kdo v občini hotel prisluhniti? Nata{a Petrovi~ Ptuj • Festival SKUP Konec v soboto Kot smo že poročali, se je 27. maja na Ptuju začel 2. slovenski festival komornega gledališča, kjer so se in se še bodo predstavila vsa slovenska poklicna gledališča. Prejšnji četrtek je nastopilo mariborsko gledališče z delom Nickya Silverja Debeluhi v krilcih. Igro je režiral Samo Strelec, zaigrali pa so: Milada Kalezič, Tadej Toš, Peter Boštjančič in Pia Zemljič. V petek je Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane predstavilo Alberta Camusa Play it again, Caligula v režiji Matjaža Pograjca z igralci: Matejem Recerjem, Nedo Bric, Urošem Mačkom, Nikom Goršičem, Ba-tašo Matjašec in Željkom Hr-som. V soboto so bili na odru Go-ričani s tragikomedijo Bm te ubu Zorana Hočevarja. Režiser je bil Matjaž Latin, zaigrali pa so: Bine Matoh, Mira Lampe Vujičič, Branko Ličen, Iztok Mlakar, Primož Pirnat in Go-razd Jakomini. V ponedeljek so Boris Ca-vazza, Vojko Belšak in Stane Leban v režiji Borisa Cavazze predstavili Ionescovo Inštruk-cijo, v torek pa se je predstavilo Mestno gledališče ljubljansko z igro Ronalda Harwooda Na čigavi strani. Režiral je Boris Kobal, zaigrali pa so: Boris Os-tan. Tanja Ribič, Nadja Strajnar, Evgen Car, Aljoša Ternovšek in Danilo Benedičič. Včerajšnja predstava je bila v znamenju Prešernovega gledališča iz Kranja. Režiser Vito Ta-ufer je na oder postavil delo Harolda Pinterja Zabava za rojstni dan z igralci: Tinetom Omanom, Ivanko Mežan, Rokom Viharjem, Vesno Slapar, Borutom Veselkom in Gabrom Trseglavom. Danes bodo nastopili Trža-čani, v petek pa SNG Drama iz Ljubljane. V soboto bodo podelili nagrade. Kot zanimivost velja opozoriti, da skoraj pri vsaki predstavi sodelujejo Ptujčani. Fl Ptuj • Nastop upokojencev Življenje s pesmijo V sredo, 21. maja, so se v viteški dvorani na ptujskem gradu predstavili pevci Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev DPD Svoboda iz Ptuja pod vodstvom zborovodja Jožeta Dernikoviča. Zapeli so deset pesmi slovenskih avtorjev. V programu so nastopile tudi pevke istega društva, ki jih vodi Marija Zamuda, zadnjič pa so pod imenom Moški pevski zbor Komunala Ptuj pod vodstvom Jožeta Dernikoviča zapeli pevci tega zbora. V zboru namreč poje še samo en delavec Komunale Ptuj in pevci ne vidijo več pravega motiva, da bi še naprej prepevali pod tem imenom. Kakšna bo nadaljnja usoda tega zbora, bo pokazal čas. Program je vodila Nada Ko-ter. Fl O predsodkih predsodkovno Ste se že kdaj zalotili, da vam ni všeč črnec, ki se sprehaja po vaši ulici, ali da vam ni pogodu, da imate za soseda Bosanca, medtem ko po drugi strani na ves glas razglašate, da ste oseba brez predsodkov? Načeloma, kar se tiče besed, nas je strpnih in moralno brez predsodkov veliko. Ko pa se poglobimo v globino naših dejanj, pravzaprav ugotovimo, da nihče izmed nas ni brez predsodkov. Ne glede na inteligenco, doseženo stopnjo izobrazbe, razvitost uma in duha ima sleherni izmed nas predsodke. In ravno ti nam zameglijo realen pogled, saj stopajo pred nami, nas posrkajo vase in s tem onemogočajo, da bi stvari zaznali takšne, kot dejansko so, brez olepšav, življenjske in tuzemeljske. Mnogokrat rečemo, noben človek ni popoln. Res je, vendar ponavadi to rečemo takrat, ko sami naredimo napako in je potem to neke vrste tolažba. Za nas. Ko napako naredi nekdo drug, se zgražamo, kako je to lahko naredil. Ne pomislimo pa na to, da tudi on ni popoln. Verjamem, da vsak človek razmišlja v smeri biti čim boljši, biti všeč drugim in sebi. Pri tem pa pozablja, da si tudi drug želi biti všečen njemu. A ker so okusi različni, všečnost nikoli ne more biti všečnost večine. Ravno različnost pa je tista, ki pogojuje predsodke. Bodisi da gre za rasni predsodek - do Srbov, Muslimanov in Bosancev, do belih nogavic v črnih čevljih, do živordeče nalakiranih nohtov, do izobrazbe, do manjšega človeka, do revnega berača. Predsodki niso nič drugega, kot dobro prikazan sistem iz otroštva, prenašajo se iz roda v rod, so naučeni in pogojeni z miselnostjo drugih. Če drug misli tako, zakaj ne bi tudi jaz. Navsezadnje nas predsodki povezujejo in pomagajo vzdrževati vedno nove in nove predsodke. Tako postajajo iz generacije v generacijo močnejši in vedno več jih je. Najhuj^šipredsodek je ta, da si prepričan, da nimaš predsodka do nobene stvari. Upam si trditi, da ni človeka, ki ne bi imel predsodkov. In nikoli ne bomo vsi drugačni, vsi enakopravni. Idealizem ne obstaja, v besedah že, v naših glavah pa nikoli. Zato sije pred predsodki najbolje nadeti rožnata očala in opazovati svet skoznje. Tako je najbolje za vse. Tako bodo homoseksualci lahko živeli v sosednjem mestu, tako bodo berači lahko prosili za kruh, tako bodo pripadniki različnih verskih sekt lahko širili nemoteno svojo vero, ampak samo pod pogojem, da so daleč stran. Od nas, ki nimamo predsodkov. Spomnim se mamice iz premožne družine, ki je rodila umsko prizadetega otroka. Ni ga hotela obdržati. Ona, ki je visoko izobražena, dobro situirana in uživa velik ugled v družbi. Dala gaje v zavod. Predsodek, kaj bodo rekli ljudje, je bil močnejši od ljubezni do otroka. Žalostno. Bronja Habjani~ Mešani pevski zbor Društva upokojencev DPD Svoboda Lenart • Razstava učencev Pozdrav soncu V torek, 27. maja, je bila v avli Jožeta Hudalesa, v prostorih občine Lenart, otvoritev razstave izdelkov učencev z oddelkov s prilagojenim programom in z oddelkov vzgoje in izobraževanja OŠ Lenart z naslovom Pozdrav soncu. O namenu razstave pa je učiteljica Mateja Bela povedala: "Odločili smo se, da prikažemo delček naše ustvarjalnosti. S to razstavo se želimo še bolj povezati z našimi vrstniki, z ljudmi okoli nas in vsemi, ki nas razumejo in sprejemajo. Naše risbe izražajo naša čustva, našo notranjo moč, razposajenost, igrivost, spontanost in radost ter veselje do narave, ki nas obkroža in nam daje moč za nova ustvarjanja." Učenci na razstavi razstavljajo lepljenke s semeni, izdelke, ki jih šivajo s križci, izdelke, izdelane iz lesa, odpadne embalaže in iz ekomaterialov ter likovna dela, risana s temperami in voščenkami. Otvoritev pa so popestrili tudi z bogatim kulturnim programom, v katerem je nastopil šolski pevski zbor, deklice so pripravile plesno točko Moje sonce, v ekotočki pa so se lotili čiščenja potočka. Učenci oddelkov vzgoje in izobraževanja pa so pripravili plesno glasbeno točko z naslovom Pomlad. Razstava izdelkov pa si je možno ugledati še danes (5. junija). Zmagoslav Šalamun Foto: ZS Razstavljeni izdelki učencev Miklavž • Obletnica okteta Koncert ob 10 + 2 Nekoliko nenavadno obletnico so obeležili pevci Miklavskega okteta minuli konec tedna. Ob natančnem preštevanju let se je namreč izkazalo, da skupaj pojejo ne le 10, ampak že 12 let. Morda je prav zato njihovo petje zvenelo tako ubrano. V miklavški cerkvi, pred njenim mogočnim oltarjem, obdani s cvetjem so poskrbeli za izjemen glasbeni užitek. V prvem delu programa, ki so ga v veliki meri sestavljale umetne pesmi, so cerkev napolnile nabožne pesmi, v drugem delu pa so se srečale s posvetnimi. Koncert so zaključili s svojo himno Sem fantič veselega Štajerja, ki so jo zapeli skupaj z vsemi nekdanjimi člani. Kot gost je nastopil trio violončelistov iz Glasbene šole Slavka Osterca, ki so kljub svoji mladosti zveneli zelo ubrano. Miklavški oktet je leta 1991 nastal iz mešanega zbora. Ume- tniški vodja je Leon Lah. V oktetu pojejo: Milan Lukman, Leon Lah, FrančekJanežič, Drago Lukman, Joža Zemljič, Jožek Lah, Jožko Kolarič, Mitja Novak in Stanko Pesrl. Ker jih je devet, bi bilo bolj pravilno, da bi se preimenovali v nonet, ampak številk ne jemljejo preveč resno. To pa še ni največja težava. Na koncertu so svojim ženam končno priznali, da so pesmi zelo težke in se jih morajo učiti zelo, zelo dolgo, kar je vzrok za njihove pozne prihode z vaj domov. Pevce, ki zares znajo biti dobre volje, s svojimi besedili ves čas spremlja tudi deseti član okteta - Ciril Vnuk. vki Gorišnica • Letni koncert Pestro pevsko leto V OŠ Gorišnica delujeta kontinuirano dva šolska pevska zbora, ki ju že vrsto let vodi Slavica Cvita-nič. V njiju prepeva 83 otrok, to je skoraj četrtino vseh, ki obiskujejo gorišniško šolo. Otroci radi prepevajo, nastopajo in se družijo. Vsako leto pripravijo izbrani program za območno revijo, nastopajo na vseh prireditvah v šoli in občini ter pripravijo božični in spomladanski koncert. Letos je letni koncert že za njimi. Izvedli so ga skupaj z gosti - mešanim pevskim zborom PD "Ruda Sever" Gorišnica in Ženskim pevskim zborom Gasilske zveze Gorišnica. Otroški in mladinski zbor je na klavirju spremljala Tanja Kozar Stošič, na harmoniki Slavko Kosi, na kitari Jana Kovačec, na Orffove in- strumente pa so zaigrale Sonja Tramšek, Eva Reberc in Maruša Zorli. Mladi pevci so se zahvalili sponzorjem za nove zborovske obleke, ki so jih letos dobili. Zborovodkinja pa se je poslovila od desetih osmošolk, ki končujejo osnovno šolo in s tem tudi sodelovanje v pevskem zboru. Mlade gorišniške pevce še čakata v tem šolskem letu dva pomembna nastopa, saj sta oba zbora izbrana za medobmočno revijo v Ptuju in na Črešnjevcu. JC Ptuj • Prenehal delovati zbor Komunale Ptuj Pevski zaključek s prijatelji Moški pevski zbor Komunala Ptuj je nastal na pobudo pevcev - šoferjev, ki so v maju 1975 ustanovili svoj pevski zbor in si že takrat za pevskega učitelja vzeli priznanega zborovodjo Jožeta Dernikoviča. Vse do danes so se med pevci spletla trdna prijateljstva, nastale so zanimive "pevske" zgodbe, pevci so se zamenjali in le redki so vztrajali vseh 28 let, tudi zborovodja Derniko-vič, ki je s solzami v očeh s pevci zaključil 28-letno zgodbo. Zaključna prireditev, na kateri sta nastopila tudi kvartet 2x2 in Kvintet Dur iz Rogoznice, so pevci priredili v Dražencih. Stanko Vauda, predsednik zbora, ki je s tremi pevci zraven od vsega začetka, pa se takole spominja začetkov delovanja zbora: "Z našim zborovodjem Jožetom Dernikovičem smo delali od vsega začetka in z njim smo zapeli marsikatero slovensko narodno, umetniško pesem. Po 28 letih prepevanja, številnih nastopov in napornih ur vaj, lahko povem le, da nam je bilo skupaj zares lepo. Mnogo pevcev je prepevalo z nami, nekateri so odšli zaradi delovnih obveznosti, mladi so si ustvarili družine, spet drugi so se pridružili drugim pevskim zasedbam, a prijateljske vezi smo venomer ohranjali s pevci. Zanimivo je tudi, da nas je na začetku tam okrog pet let financirala temeljna organizacija združenega dela Avtopark, ki je delovala v sklopu Komunale Ptuj, kasneje se je podjetje malo preimenovalo, pa tudi zadnjih 15 let nas je podpiralo Komunalno podjetje Ptuj." Zgodbe s številnih nastopov bodo ostale "Vsak nastop je zgodba zase in veliko sem jih doživel s pevci. Z velikim veseljem se spominjam vseh. Četudi so se nekateri pevci od nas poslovili po nekaj letih prepevanja, so vezi med nami ostale, kajti pevec je pevec in petje pomeni druženje, prijateljstvo." Pevski zbor Komunale Ptuj je nastopil na vseh 28 pevskih revijah, prepevali so na sindikalnih zborih, na številnih pevskih srečanjih od Vurberka do Borla, mnogokrat so zapeli šoferjem in avtomehanikom, gasilcem, prepevali so na marti-novanju, kulturnih maratonih, povsod tam, kamor so jih povabili. Tudi številne pogrebne slovesnosti so mnogokrat obogatili s pesmijo, čeprav Vauda pravi, da je bilo ob takih priložnostih najtežje zapeti. Letos imajo pevci komunalnega zbora za sabo že nekaj tradicionalnih nastopov, a najpomembnejši je prav gotovo zadnji v vsej 28-letni zgodovini organiziranega prepevanja v zboru. V Dražencih so v prijetnem pevskem večeru pevci komunalnega zbora nastopili v družbi pevskih prijateljev, vsem zaslužnim članom pa so se zahvalili s posebnim priznanjem, kar je zvenelo kot ena sama velika zahvala. In še vzrok, zakaj je zbor prenehal delovati? Predsednik zbora Vauda pravi, da je bilo zraven težko pritegniti mlade pevce, dosedanji pa so se že postarali, pa tudi energije za petje je bilo vedno manj pri nekaterih pevcih. Zdaj dajejo priložnost še drugim, mlajšim, da se preizkusijo v petju, za kar jim prav gotovo nikoli ne bo žal. A četudi poslej ne bodo prepevali organizirano, se bodo pevci srečevali ob pesmi in ohranjali prijateljske vezi, ki jim od vsega pomenijo največ. Tatjana Mohorko Predsednik zbora Stanko Vauda se je posebej zahvalil zborovodju Jožetu Dernikovicu, ki je bil s pevci vse od začetkov. Skorba • Ljudske pevke z drugo kaseto Tam doli na polju Julijana Gvozdarevič, Andreja Purg, Marija Kolarič, Dragica Me-glič in Rezika Filipaja so tiste gospe, ki tvorijo skupino ljudskih pevk Kulturnega društva Skorba. Skupaj prepevajo dobrih pet let, veliko nastopajo in izkoristijo vsako priložnost, ko lahko s pesmijo obogatijo prireditve v domačem, pa tudi sosednjih krajih. Z letošnjo pomladjo pa so bogatejše že za drugo kaseto in zgoščenko, ki je izšla pri založbi Vejica. Skorbčanke so se našle sku- paj pred leti, ob pesmi, ko je kulturno društvo v kraju šele nastajalo in ko so kulturni zanesenjaki šele razmišljali, katere sekcije bodo ustanovili v okviru društva. Vse do danes jim idej, izvirnih ljudskih pesmi, katerih največ se najde v pesmarici Gvozdarevičeve, ki je tudi vodja skupine, ni zma- Volicina • Slavckov gaj 2003 Nastopilo 8 mladinskih pevskih zborov V petek, 23. maja, je v kulturnem domu v Voličini potekala območna revija mladinskih pevskih zborov občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana, ki so jo organizatorji poimenovali Slavčkov gaj 2003. Območno revijo sta organizirala Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Lenart, in OŠ Voličina v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev občin Benedikt, Cer-kvenjak, Lenart in Sv. Ana, is- timi občinami ter kulturnim društvom Gili iz Lenarta. Na reviji je nastopilo osem mladinskih pevskih zborov, revijo pa je strokovno spremljal Franci Kovač. Zmago Šalamun njkalo, ob tem pa sta jim kot najboljše vodilo dobra volja in pogum za petje pesmi, ki že tonejo v pozabo. Odločitev za drugo snemanje so pevke imele že nekaj časa, nov projekt pa so tako priložnostno povezale še z majhnim jubilejem - 5-letnico delovanja skupine. Na snemanje v profesionalnem studiu imajo lepe spomine, Gvozdarevičeva pa je povedala, da so se tam počutile kot prave zvezde, da pa so vesele, saj so pesmi hitro posnele, zdaj pa so te že našle poseben prostor pri domačinih, prijateljih in znancih, ki imajo radi slovensko ljudsko pesem. Pesmim je treba prisluhniti, pravi Filipajeva, ki o vsaki pesmi in pevki rada pove kako zanimivost, ob tem pa dodaja, da je ostalo še nekaj takih, ki bodo morda kdaj tudi na tretji kaseti, o kateri pa zdaj zares še ne razmišljajo. Ob izdaji kasete in zgoščenke je pevkam iz Skorbe pomagala občina Hajdina, svoj prispevek sta dodali tudi Zveza kulturnih društev občine Hajdina in vaški odbor Skorba, domačinka Silvestra Brodnjak pa je zaslužna za vse foto posnetke, ki krasijo kasete in zgoščenke. Ivan Ogrinc, predsednik KD Skorba, pa je prepričan, da bodo posnetki pesmi ohranile v trajen spomin na življenje iz naše preteklosti in morda jim bodo kdaj v prihodnosti z veseljem prisluhnili tudi naši zanamci, še dodaja Ogrinc, ki se je s pevkami že veselil na promocijskem koncertu v Skorbi. TM Foto: Silvestra Brodnjak Ljudske pevke iz Skorbe so s pomladjo dobile tudi nove posnetke pesmi. Foto: TM Foto: vk Portorož • Dnevi strokovnega izpopolnjevanja Tajnica leta je Mariborčanka V Portorožu so od 22. do 24. maja potekali letošnji dnevi strokovnega izpopolnjevanja tajnic in poslovnih sekretark. Letošnjega kongresa se jih je udeležilo 543, iz ptujskega kluba jih je bilo 18. V plenarnam delu so govorili o EU - z naslovom "Na poti v EU, prihodnost dela - prihodnost učenja" in o vrednotenju dela v tajništvu. Na okrogli mizi pa je bila osrednja tema "Kako uravnotežiti poklicno in zasebno življenje". Na praznik dneva tajnic - 21. maj - so podelili zlati znak Zveze klubov tajnic Slovenije tajnici leta 2003 Tanji Sever iz Maribora ter finalistkama Mariji Petrič iz Celja in Karin Tram-te iz Ljubljane. Del strokovnega izpolnjevanja tajnic in poslovnih sekretark je potekal tudi v sekcijah. Na občnem zboru Zveze klubov tajnic in poslovnih sekretark, ki je bil 23. maja, so podelili priznanja za prizadevno delo v tajniškem poklicu. Iz ptujskega Kluba tajnic sta zlato priznanje prejeli Verica Bra-čič, Tiskarna Ptuj in Renata Vodan, OŠ Kamnica, srebrno Mojca Lenart, Asfalti Ptuj, priznanji pa Martina Jakomini, Perutnina Ptuj in Majda Zadravec, Vargas Kidričevo. Iz ormoškega kluba je zlato priznanje prejela Tončka Perc, srebrni Marinka Vajda in Zdenka Golob ter pisna priznanja Danilo Lukner, Ana Ratek, Gabrijela Fafulič in Ivanka Govedič. Na občnem zboru so se slovenski klubi tajnic in poslovnih sekretark izkazali tudi s humanitarnostjo. Vsak klub je daroval za UNICEF hranilnik, poln kovancev. Pri tem je sodeloval tudi ambasador UNICEF-a za Slovenijo Tone Pavček. V zadnji temi letošnjega kongresa tajnic in poslovnih sekretark pa so govorili o kolektivnih pogodbah po novem, odnosu direktor - tajnica, kako obvladati svojega šefa in kako biti vpliven brez formalne avtoritete. Kot je povedala predsednica Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice Zora Pliberšek, so tudi z letošnjega kongresa članice prinesle veliko novih spoznanj o svojem delu in lepih doživetij, ki so jih delile skupaj s stanovskimi članicami iz cele Slovenije. MG Brez navijačev ne gre. Foto: M. Ozmec Sedem (ne)pomembnih dni Lakaji ali novinarji Predsednik Socialdemokratske stranke Janez Janša zares nima sreče z "dodatnimi pojasnili". Ko v zadnjem Nedelu poskuša pojasniti, zakaj je Društvo novinarjev Slovenije pred kratkim označil za Društvo vladnih lakajev, se je zapletel v nove problematične izjave in nesmisle. In to v zvezi s problematiko, pred katero ne more nihče (tudi novinarji ne) kratkomalo zamahniti z roko in ustvarjati vtis, da je na eni strani vse dobro in na drugi strani vse zanič. Janši je treba priznati, da je že vsa zadnja leta pravzaprav edini, ki kar naprej provocira pogovor o funkciji in dejanski vlogi slovenskih medijev in slovenskega novinarstva. V Janševih nastopih je seveda veliko na hitro izrečenih ocen, polresnic in skraj-nostnih sklepov. So pa tudi vprašanja in stališča, ki zahtevajo razpravo in odgovor. Če vzamemo samo najnovejši primer: Janša kot najboljši dokaz "vpliva LDS na medije" javno navaja "medijsko blokado poročanja o prodaji Slo- venske investicijske banke (SIB) pred lokalnimi volitvami." Na ta hud, konkreten očitek molčijo tako mediji kot LDS. O povsem določenih stvareh se ne more razpravljati kar na splošno, prav tako pogovarjanje o novinarstvu ne more biti zgolj enosmerno. Janez Janša nima prav, ko poskuša z ugotovitvijo, da se je predsednik Društva novinarjev z neko svojo izjavo poistovetil s predsednikom vlade Ropom, opravičiti svojo težko kvalifikacijo o novinarjih lakajih. Prav tako ne more za potrditev te svoje teze kot glavni argument navajati (ovaduški ali obveščevalni?) podatek, da naj bi se predsednik novinarskega društva Repovž "vsaj enkrat na teden dobival z Marjano Kanduti, Ropovo svetovalko". Nekdo naj bi bil torej sumljiv in kriv že samo zato, ker se z nekom dobiva, ker se svobodno giblje!? Kljub takšnim in podobnim "kiksom", s katerimi se Janez Janša (ne da bi se zavedal?) sam kompromitira, pa seveda ni razlogov, da bi kdor- Sv. Tomaž • Uspehi osnovnošolcev Drugačna tiskovna konferenca V prostorih OŠ Tomaž pri Ormožu so pripravili malo drugačno tiskovno konferenco, ki jo je vodila novinarka šolskega radia Čvek in predsednica ŠSU Jasmina Dovnik, na njej pa so mentorji in učenci predstavili vidnejše dosežke z različnih področij. PtuJ • IMale sive celice Mladika med štirimi naj- ■ ■■ Vb ■ V ■ ■ ■■■ boljšimi šolami v Sloveniji Gregor, Neža in Aljoša so sestavljali izbrano ekipo 7.a-razreda devetletne OŠ Mladika, ki se je odločila preizkusiti v kvizu Male sive celice. Z odličnim znanjem, pretkano taktiko in (seveda) malce sreče so naši trije tekmovalci uspeli zmagati tolikokrat, da so se med 450 slovenskimi osnovnimi šolami, ki so se prijavile na kviz, uvrstili med štiri najboljše. Razen znanja so jim do tako visoke uvrstitve pomagali še sošolci in predstavniki ostalih razredov na predmetni stopnji, mentorica Marjanca Kušar, učiteljica likovne vzgoje Mira Mi-jačevič, socialna delavka Tina Čeh ter razredničarka Mojca Poljanšek. Koliko učencev in učiteljev je pripravljenih žrtvovati svoj prosti čas (celo sobote in nedelje) za ročno poslikavo koli kar vnaprej zavračali različne njegove druge kritike, pobude in zahteve v zvezi s področjem informiranja. Pravzaprav bi se morali vprašati, zakaj je takšnih zahtev in takšnih razprav tako zelo malo. Zakaj so Janša pa morda še večno užaljeni Rupel in na trenutke užaljeni Drnovšek pravzaprav edini, ki si upajo kritično spregovoriti o slovenskem novinarstvu. So drugi politiki z vsem povsem zadovoljni ali pa tako preplašeni in preračunljivi, da rajši molčijo? Predvsem novinarji sami bi morali biti najbolj zainteresirani, da bi bilo takšnih razprav o njih (in o odnosu drugih do slovenskega novinarstva) čim več, med novinarji in mediji samimi bi morala potekati stalna diferenciacija in selekcija med "pravim" in problematičnim "novinarstvom". S tega vidika se mi zdi povsem nesmiselna in nerazumljiva tudi "politizacija" Janševe pobude za direktne TV prenose zasedanj državnega zbora s strani različnih novinarjev. V ideji je kvečjemu moč Na športnih tekmovanjih so na državnem prvenstvu v orientaciji dosegli ekipno tretje mesto, Lea Majcen pa 3. mesto posamično. V športnem streljanju z zračno puško so dekleta dosegla 5. mesto, v športni gimnastiki in akrobatiki pa je starejša ekipa osvojila 1. mesto v državi, akrobatska ekipa drugo. Tudi berejo na šoli zelo radi, Meškovo bralno značko je opravilo 82 učencev na razredni in 44 na predmetni stopnji, v 1. razredu 9-letke 18 učencev, za nemško bralno značko pa je tekmovalo kar 46 učencev. Dosegli so tudi drugo mesto na medobmočnem knjižnem kvizu. Eva Lorenčič je v okviru Vesele šole izdelala raziskovalno nalogo ^"Vsaka kapljica je potrebna". Poleg tega so učen- majic (z motivom, ki je avtorsko delo tekmovalke Neže Muhič), za izdelavo plakatov in transparentov, ropotuljic? A vzdušje, ki je preplavilo ne samo nas, ampak celo šolo, je poplačalo naš trud. Kurent Marko je namesto zime pregnal tremo in napetost, navijači pa so se na koncu z njim ponosno nastavljali pred svojimi fotoaparati. Voditelj oddaje Pavle Ravnohrib je vedno znova pozorno pozdravil maskoti naše trojice ovčki Metko in Cvetko, ki sta nam vseskozi prinašali srečo. Avtorja kviza Darko He-derih in Marjan Škvorc, ki sta vestno spremljala vsa tekmovanja, pa sta ugotovila, da je kljub zapletenim vprašanjem pravilnih odgovorov še vedno dovolj. Tako se je raven zahtevnosti iz oddaje v oddajo zviševala, male sive celice pa so počasi prerasle v VELIKE. MoJca PolJansek videti prispevek k boljšemu in predvsem tudi k še bolj drastičnemu prikazovanju resničnih sposobnosti in nesposobnosti posameznih poslancev in političnih grupacij. Šele popolna informiranost javnosti o dejanskem početju tistih, ki so jih volili, daje tudi novinarstvu izjemne dodatne možnost in za njihovo kreativno delo, za njihove analize in komentatorstvo. Glede na vse to, so prav tragikomične komentatorske puhlice, da bi takšni prenosi predstavljali nekakšno nezaupnico novinarjem in njihovemu odličnemu (?) poročanju, da bi ogrožali novinarsko samostojnost in podobno. Če denimo zunanji minister dr. Rupel na splošno toži (kar se je zgodilo pred nedavnim), da mu v Delu ne objavljajo njegovih člankov, je to premalo. In Rupel in Delo bi morala ob tem pokazati in dokazati, za kaj gre. Seveda nikjer ne piše, da bi moral vsak časopis objavljati vsakršno pisanje zunanjega ministra. Takšna zaveza je bila (za vse občane) tudi ustavno predpisana v prejšnjem sistemu, povzročala je najrazličnejše konflikte in nesporazume in v novem sistemu so jo nemudoma zavrgli. Sicer pa mislim, da bi morali drugače o slovenskem tisku še kako razpravljati. Jak Koprive ci osvojili dve srebrni Cankarjevi priznanji. S tekmovanja iz znanja o sladkorni bolezni so prinesli 3 srebrna priznanja, z matematike eno, dve pa s tekmovanja Vesele šole. Kulturniki so se udeležili srečanj in revij, še posebej vesele so bile lutkarice, ki so se uvrstile na Srečanje lutkovnih skupin Slovenije in starejša folklorna skupina, ki je bila uvrščena na medobmoč-no revijo. Mentorica Jožica Rakuša je še dodala, da je pri tekmovanjih levji delež naporov na učenčevih ramenih, da ga mentorji lahko le vzpodbudijo in usmerjajo, delo in rezultati pa so učenčevi. Ravnateljica Alenka Čurin Jan-žekovič je povedala, da so zelo ponosni na dosežene rezultate: "Še bolj pa sem ponosna na vse tiste drobne napredke posameznikov znotraj oddelkov, o katerih javnosti ne govorimo veliko, so pa neprecenljivega pomena za posameznega otroka, strokovnega delavca in tudi starša." Šolo obiskuje 221 otrok, v 12 oddelkih, od tega 1. in 7. razred devetletke, v vrtcu pa so vpisane tri skupine otrok. Šolo gradijo na reku dr. Glasserja, da srečni ljudje nenehno vrednotijo sebe, nesrečni pa druge. Med težavami, ki jih pestijo, je ravnateljica izpostavila ureditev otroškega igrišča za vrtec in šolo, neurejena avtobusna postajališča, neurejeno športno igrišče v kraju in regionalno cesto, ki pelje mimo šole, pa ima premalo označb, ki bi opozarjale voznike na šolo. vki Slov. Bistrica • Revija zborov Zapelo je sedem zborov V soboto je bila v Osnovni šoli Pohorskega odreda v Slovenski Bistrici medobmočna revija odraslih pevskih zborov. Nastopilo je sedem zborov, ki jih je selektor Mitja Reichen-berg izbral na območnih revijah v Lenartu, Ormožu, Ptuju in Slovenski Bistrici. Zbori so se predstavili s programom, ki so ga pripravili za območne revije. Mešani pevski zbor KUD Štefan Romih iz Črešnjevca je pod vodstvom Darje Belič zapel pesmi Salierija, Reichenberga in Prelovca, Komorni moški zbor iz Ptuja pod vodstvom Franca Lačna dela Paletrine, Premrla in Pavčiča, Mešani pevski zbor PD Ruda Sever iz Gorišnice pod vodstvom Ernesta Kokota pesmi Rožanca, Brahmsa in Kokota, Dekliški zbor Okarina PD Janez Trstenjak iz Huma pod vodstvom Zlatke Puklavec Ban-janin skladbe Žgurove, Kramol-ca in Bacha, Mešani cerkveno - prosvetni zbor KD Sveta Ana pod vodstvom Matalije Šijanec dela Habeta, Presleya in Vodo-pivca, Akademski pevski zbor Kluba študentov Ptuj pod vodstvom Robija Feguša pesmi Rožanca, Buste in Vrabca ter Mešani zbor Glaska KUD Gaj iz Zgornje Polskave pod vodstvom Mateje Lešnik pesmi Ar-cadelta, Vremšaka in Goloba. Glede na to, da je na reviji šlo za izbrane pevske zbore, je tudi kvaliteta izvajanega programa bila na nivoju, programi so bili pestri, saj so bile na reviji izvajane skladbe prikaz zborovske klasike in sodobne zborovske literature.Revijo sta pripravila: Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti ter Zveza kulturnih društev Slovenska Bistrica. Fl Dekliški zbor Okarina Foto: Ozmec Knjiga meseca Trilogija o vesoljih Philip Pullman: Njegova temna tvar Po Harryu Potterju in Gospodarju prstanov je na tržišče prišla se berljivejsa trilogija, namenjena mlajšim bralcem, po njem pa lahko sežejo tudi odrasli bralci, saj ima ponuditi veliko doživetij. Njegova temna tvar izhaja pri založbi Epta v prevodih Jakoba J. Kende. Doslej sta izšla dva dela: prvi del se imenuje Severni sij, drugi del, ki je nadaljevanje prvega, je Pretanjeni nož, zadnja knjiga trilogije, na katero še čakamo, pa se imenuje Jantarni daljnogled. Dogajanje v Severnem siju je postavljeno v vesolje, ki je podobno našemu, a se od njega v mnogih potezah razlikuje. Pretanjeni nož pa se odvija v treh vesoljih hkrati: v svetu, ki nam je znan iz Severnega sija, v našem svetu, ter v tretjem svetu, ki se razlikuje od obeh. V obeh delih, ki sta doslej izšla, sta glavna junaka otroka, okoli katerih se plete dogajanje, oboje s temami našega posega v druge, nam oddaljene svetove ter razne znanstvene poskuse. Zgodba v Severnem siju se vrti okoliprotagonistke Lyre in njenega demona Pantalaimona. Lyra prisluškuje pogovoru učenjakov ter tako prvič sliši za izraz Severni sij ter Prah. Odloči se, da bo tudi sama odpotovala na sever in se seznanila z neznanima pojmoma. Nekako se ji posreči odpotovati, še pred tem pa se v njenih rokah znajde dragoceni predmet — resnicomer. Lyri uspe priti na sever in ugotoviti, kaj se dogaja z ugrabljenimi otroki. Na poti se ji zgodi mnogo stvari, njena zgodba pa se nadaljuje v drugem delu. Pretanjeni nož je še osupljivejša knjiga. Protagonist je dvanajstletni Will, ki je pravkar nekoga ubil, nato pa se odločil poiskati svojega očeta. Nenačrtovano odkrije okno v drugi svet, kjer se sreča z nenavadno deklico po imenu Lyra. Tako kot Will si je tudi ona naložila nalogo, ki jo hoče opraviti za vsako ceno. A drugi svet je nenavaden in srhljiv, saj v njem lebdijo smrtonosne obsene. Iz neba odmevajo udarci angelskih kril, ki se pripravljajo na boj. V Stolpu angelov pa je skrit nož, do katerega želijo priti ljudje iz drugih svetov. Ponovno je konec odprt, saj se nam bodo nekatere stvari povsem razjasnile šele v tretjem delu, v Jantarnem daljnogledu. Njegova temna tvar je izjemno delo, ki ga odlikuje tudi veličastni pripovedni slog. Napetost je ves čas prisotna in ne popusti niti za trenutek. Trilogija ima veliko prednosti v primerjavi s Harryem Potterjem. Po tretjem delu se ga že počasi naveličaš, saj se začnejo nekatere stvariponavlja-ti, Pullman pa vsebinsko napetost veča. Pomembna razlika je tudi konstrukcija oseb. Harryja je sama dobrota, njegovi nasprotniki pa predstavljajo zlo. Lyra pa se kaže v povsem drugi luči, njeni nasprotniki niso jasno definirani, saj tudi ob koncu drugega dela ne vemo, kako je z njeno mamo in očetom. Trilogija je v svetu že zelo znana, saj ima svojo internet-no stran. Tuji časopisi pa so zanjo dejali, "da je to tiste vrste knjiga, ob kateri prebediš celo noč, saj je ne moreš odložiti." Ponovno imamo na policah izjemno delo, ki se ga splača vzeti v roke in prebrati. Urška Hlupič Literarno kolo (15) • France Forstnerič - 3 Jabolko, rdeče kot v čitanki France Forstnerič je eden tistih ustvarjalcev, ki jih je usodno zaznamovala vojna. Izkušnja vsesplošne anarhije, nasilja, smrti in trpljenja. Kakor številni drugi slovenski avtorji je tudi Forstnerič doživetje vojne vtkal v svojo literaturo, pa naj gre za tisto, ki je namenjena odraslim, ali tisto, ki bi jo naj brali predvsem mlaj{i bralci. Pravzaprav je to svojevrsten podvig - pisati mladim o tako težkih temah, kot je vojna, kot je smrt in občutek tesnobe, ki ga ta povzroči. Morda bi zato, da bi lažje razumeli, kaj je posebnega in enkratnega v ustvarjalčevem pristopu v tem primeru, pogledali, kako so izkušnje vojne oblikovali nekateri drugi slovenski pisatelji. Peter Božič je tako vojno izkušnjo zabeležil še najmočneje v romanu Očeta Vincenca smrt, v katerem je uporabil modernistični pristop. Natrgana forma, zmeda v jeziku, ki pa je le navidezna, asociativni vložki - vse to so elementi, s katerimi je želel bralcem vtisniti občutek praznine in izgube. S smrtjo se na poseben način sooča tudi osrednji junak romana Deček in smrt Lojzeta Kovačiča, v katerem je opisana prav taka izkušnja. Svet mladega človeka postane votel in turoben. Vanj se naseli boleča praznina. Mlado bitje pač "ne razume" v okvirih običajne logike, "ne dojema" kot odrasli ljudje. No, Kovačič pokaže prav to - opozori na stisko, ki se razvije v otroku, bolečino, ki zadene ob smrti, ko izgubi dragega človeka, in predvsem, da bolečina pri otroku še zdaleč ni zanemarljiva stvar, čeprav nanje v takih primerih marsikdo tudi pozabi. Vojne izkušnje se je lotil v svojih delih tudi Pavle Zidar ali pa - če že govorimo o mladem človeškem bitju - Marjan Rožanc v romanu Ljubezen. V nobenem drugem delu ni tako zelo vidna matamorfoza mlade psihe kot tu. Sprva povsem nedolžni otroci, ki se z igro spuščajo v življenje, se nato preobrazijo v obremenjene osebnosti, ki jih je pritisnila vojna izkušnja in jim zadušila sproščenost v očeh. Otroci so izkusili marsikaj - predvsem pa so se soočili z nasiljem, s človeško požreš-nostjo in pohlepom, z izdajo Kulturne revije III Primorska srečanja, Mladika V jugozahodnem delu Slovenije lahko najdemo dve reviji, ki se ukvarjata z vprašanji kulture in literature. To sta goriška Primorska srečanja ter tržaška Mladika. PRIMORSKA SREČANJA - revija za družboslovje in kulturo. Revijo izdaja Kulturno društvo Primorska srečanja. Odgovorna urednica pa je Vida Gorjup - Posinkovič. Revija je zelo pestra, saj poleg raznovrstnih literarnih prispevkov najdemo tudi družbene dogodke. Veliko strani je namenjenih problemom in dogodkov v zvezi z primorsko pokrajino. Tako se v reviji nahajajo poglavja kot so Šola in izobraževanje, Otrok in družina, Iz zakladnice preteklosti, Gospostvo duha, Primorska kronika in še mnogo zanimivega. MLADIKA - je kulturna revija s slovensko-italijanskega obmejnega območja, saj izhaja v italijanskem Trstu. Izdaja jo od ljudi, od katerih tega nikakor ne bi pričakovali. To so le nekateri naslovi, na katere sem želel opozoriti. Seveda je tematika vojne izkušnje še marsikje, vendar so ti romani posebnost, saj celotno zgodbo vendarle gradijo skozi oči otroka. Je pa to zahtevno branje, ki praviloma ni namenjeno otrokom in mlajšim bralcem, tako kot je to v primeru For-stneričevih zgodb o Srakaču in v pesniški zbirki Bela murva. Na področju mladinske književnosti je tema vojne izkušnje še posebej problematična in le redki avtorji so se je lotili. Spomnimo se, kako imenitno je prispodobo vojne zastavil v svojem delu Drejček in trije marsovčki Vid Pečjak. V zgodbo, polno skrivalnic, akcije in zanimivih preobratov, je avtor "vmešal" vojno. Skozi srce otroka. Kako on to razume, kako doživlja. In nedvomno je taka tema za omenjeni otroški nivo prava mala literarna revolucija. Na misel mi je prišla tudi Seliškarjeva Deklica z junaškim srcem, kjer je v vojno prav tako vpletena majhna deklica in tudi tu avtor izkušnjo vojne oblikuje skozi njen čustveni in doživljajski svet. Pa še vrsta pozabljene literature, ki govori o malih kurirjih in partizanskih časih, časih, ki se zdijo danes že zdavnaj pozabljeni, predvsem pa oddaljeni od nas in našega bivanja. Ko se pogovarjam z mlajšimi, zlasti osnovnošolci, ugotavljam, da teh zgodb ne poznajo, še manj razumejo, saj je prav časovna oddaljenost tisti temeljni krivec in verjetno tudi slabo zgodovinsko poznavanje. Saj ne da bi morali "navleči" vse tiste stare pesmice in zgodbe, ki v današnjem kontekstu pač ne preživijo več, ampak je med njimi vendarle nekaj takih, ki zaslužijo pozornost. Zgodbe o Srakaču so že takšne. Pravzaprav je knjiga z naslovom Srakač izšla leta 1970, in sicer v zbirki Sinji galeb. Zanjo je pesnik prejel tudi Le-vtikovo nagrado, ki velja na področju mladinskega ustvarjanja za osrednjo. In kaj je tako posebnega na tem dečku, Sra- Mladika z.z.o.z. Uredniški odbor oblikujejo Slovenci, odgovorni urednik je Marij Maver. V svetu revije pa najdemo znanega slovenskega pisatelja Alojza Rebulo. Revijo sestavljajo: leposlovni del, podatki iz arhivov, pisma dopisnikov, ocene knjig in tekoči dogodki. Ur{ka Hlupič Srečanje literatov Od 23. do 25. maja je v Bovcu potekalo srečanje pesnikov in pisateljev, ki pogrešajo dialog med ustvarjalci. Udeležili so se ga številni literati, osrednja tema pa je bila kritika v odnosu do leposlovja in sodobni ustvarjalec kot takšen. Srečanje so popestrili tudi številni gostje. DB kaču? Nič. Je le običajne deček, ki ga je usoda vrgla v čas druge svetovne vojne in znotraj te se mu je razprl povsem nov svet. Forstnerič ga zastavi ostro in realistično, pa vendar dovolj nežno za mladega bralca. Ravnotežje, ki ga ni zlahka doseči. Srakačev svet je pravzaprav svet igre, v katerem je narava pojem lepega in poetičnega, človek v njej pa predstavlja grožnjo. Grožnjo sebi in drugim. Vendar Srakača in njegovo druščino oboje vleče v nekakšno navidez nedolžno igro. Posebno nazorna v tem ozi-ru se mi zdi zgodba z naslovom Jabolko, ki je izšla leta 1979, in to v zbirki Knjižnica čebelica. Nazorna iz dveh razlogov. Najprej, ker nam prav ta naslov pokaže, kako se nekateri prevladujoči motivi in simboli prelivajo z enega v drugi literarni koncept. Jabolko smo tako omenjali že pri pesniški zbirki Ljubstava in nič kaj drugačnega simbola ni nosila v sebi. Lepa, skoraj strupena poguba. Smrt v drevesu s slastnimi sadeži. In tu se že kaže druga plast nazornosti. Narava v zgodbah o Srakaču je lepa, na videz nedolžna, vendar v resnici diha v psevdoromantič-nem vzdušju in sledi človeškemu razpoloženju — kot privid. V resnici je narava gluha, neodvisna, odlepljena. Ali človek od nje, ni važno. Pomemben je razkol med obema — "Tisto, kar je visoko, kljubuje tistemu, kar je nizko, nizko pa sili kvišku s tako voljo, da palice ne poženejo samo mišice, ampak tudi živci." Tako opiše avtor Srakačevo prizadevanje, da bi sklatil jabolko — "Pozno jabolko, trdovratni bobovec". In tako nas pisatelj uvede v zasneženo pokrajino z jabolkom na drevesu, ki je "rdeče kot v čitanki". Medtem ko se ga deček takole trudi sklatiti, preparajo zrak topovi, ki "lajajo kot psi iz treh vasi", ko streljajo na letalo. Sra-kača nenadoma spreleti analogija med jabolkom in letalom. Spreleti ga želja, da bi sklatili letalo, da bi padlo na zemljo in bi videl, kako sploh zgleda, ko ga takole sestrelijo na tla. Prav s strastjo opazuje zloveščo igro med sikajočimi topovi in bežečim letalom, ki ga avtor primerja z bežečo ribico. Na tem mestu gre takoj poudariti, da drobno knjižico krasijo tudi odlične ilustracije — delo ilustratorja Zdravka Papi-ča. Črno-bela tehnika, ki poudari hladen, zasnežen svet, in temni topovi, orožje, letala ter ljudje, ki so onesnaženi od "vojne nesnage". In naposled se letalo zruši David Bedrač Gorišnica • 5. seja občinskega sveta Nič o podžupanu Svet občine Gorišnica je doslej sprejemal odločitve tako rekoč soglasno. Prvič se je navzkrižje interesov pokazalo ob poskusu imenovanja podžupana. Potem ko so svetniki z osmimi glasovi proti sedmim z dnevnega reda umaknili točko imenovanje podžupana, je bilo jasno, da ima župan v svetu, vsaj kar se podžupanstva tiče, močno opozicijo. O umiku točke z dnevnega reda so glasovali, še preden je župan Jože Kokot omenil ime podžupan-skega kandidata ali kandidatke. Zagotovo so svetniki za ime že vedeli, novinarjem pa je bila na voljo le informacija, da naj bi bil podžupan nekdo od svetnikov z desnega brega Drave, torej z območja Cirkulan. Od tam so svetniki: Jožef Klinc, Branko Majhen, Miroslav Šoba, Danica Ranfl, Anton Kokot in Elizabeta Korenjak. Med njimi bo župan svojega namestnika izbiral tudi v prihodnje, je poudaril vidno nejevoljen po izidu glasovanja o umiku omenjene-ne točke. Nekaj jeze je bilo v njegovih besedah tudi ob koncu seje, ko se je tistim, ki so glasovali za umik točke z dnevnega reda, "zahvalil" in požu-gal: ^"Vi se kar združujte proti meni, jaz vem, kakšne so moje pristojnosti!" Sicer pa je nadaljevanje 5. redne seje teklo po ustaljenem načinu, saj so svetniki vse ostale predloge v glavnem podprli z veliko večino glasov, če že ne soglasno. Najprej so poslušali poročilo policijske postaje Gorišnica, ki ga je predstavila komandir-ka Otilija Medved. Poročilo govori o izboljšanju varnostnih razmer na območju delovanja policijske postaje, delo policistov so pohvalili tudi župan in nekatere svetniki. Posamezniki so imeli nekaj pripomb na prepogostnost policijskega kontroliranja domačinov, drugi so potožili o težavah ob strožjem nadzoru meje. Vsi so se, tudi pri eni naslednjih točk, strinjali, da policijo v Goriš-nici potrebujejo, zato so podprli predlog, da občina ponudi primerno parcelo za gradnjo nove policijske postaje, ki bo kadrovsko okrepljena nadzirala del bodoče schengenske meje. Pri odloku o ustanovitvi Javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj so svetniki oklevali med odločitvijo, ali naj s knjižnico sodelujejo kot pogodbeni partnerji ali naj bodo med ustanovitelji. Slišati je bilo številne argumente za eno in drugo možnost, na koncu pa je prevladalo mnenje, da je bolje biti med ustanovitelji, saj bodo tako imeli tudi kaj besede pri odločitvah o delu javnega zavoda. Tako odločitev je podprlo 14 od 16 svetnikov. Na hitro, soglasno, so potrdili premoženjsko bilanco občine Gorišnica, ki je konec leta 2002 prikazovala za dobre 1,4 milijarde tolarjev premoženja, prav tako so se strinjali s prodajo skupnih počitniških kapacitet v Biogradu. Nekoliko zahtevnejše je bilo odločanje o planu občine Go-rišnica za sedanje mandatno obdobje, torej do vključno leta 2006. Čeprav gre za okvirni načrt razvoja celotnega območja občine, so svetniki v njem pogrešali konkretne projekte, v glavnem pa so bili zadovoljni z razlago, da bodo konkretni plan sprejemali vsako leto posebej. Med najpomembnejšimi nalogami tega obdobja bo vsekakor gradnja kanalizacije v delu občine na levem bregu Drave. Tej investiciji bo podrejena tudi modernizacija cest, ki bi bila sedaj na nekaterih mestih zaradi poznejšega raz-kopavanja nesmotrna. Gradnja kanalizacije je sicer predvidena za konec tega obdobja, najverjetneje v letih 2005 in 2006. Med večjimi nalogami tega obdobja so še gradnja občinske stavbe, obnova vrtca v Cirku-lanah, obnova cirkulanske večnamenske dvorane, ureditev centra Cirkulan, iskanje lokacije za nov vrtec v Gorišnici, sodelovanje v obnovi gradu Borl, že omenjena policijska postaja, manjša industrijska cona v Cirkulanah, idustrijska cona v Moškanjcih, modernizacija nekaterih cest in tako naprej. Realizacija plana bo odvisna od sredstev v občinskem proračunu, ki bodo odvisna tudi ob prilivov sedanje rente za dravski kanal. Ta se namreč ukinja, nadomestil pa jo bo nov, za občino manj ugoden način plačevanja odškodnine. Pri razpravi o planu tega mandatnega obdobja so svetniki opozorili tudi na nujnost, da del dejavnosti sedanjega doma ostalerih, ki se ukinja v Muretincih, ostane na območju občine Gorišnica. Kot sta svetnike informirala župan in direktor občinske uprave, so pogovori o tem že v teku, prav tako iskanje primerne lokacije. J. Bračič Ptuj • 30 let brodarskega društva Ranca V razstavišču Magistrat odprli razstavo Ob 30-letnici Brodarskega društva Ranca so na tiskovni konferenci v prostorih Mestne hiše nekateri nekdanji, in sedanji^ predsednik društva Emil Me-sarič, skupaj z županom Mestne občine dr. Štefanom Čelanom predstavili program prireditev, ki se bodo v počastitev jubileja vrstile do sredine junija. Na razstavišču Magistrat so pripravili jubilejno razstavo, na njihovo slavje pa v preddverju mestne hiše opozarja tudi čisto prava lesena Ranca. Kot je povedal Emil Mesarič, je v ptujski Ranci trenutno povezanih 80 članov, na tekmovalnem področju med sekcijami posebej izstopata veslaška in jadralna sekcija, precej aktivna je tudi motonavtična sekcija, v ponovnem zagonu je sekcija jadranja na deski, zadnja leta pa dajejo vse večji poudarek tudi vzgoji mladih in množičnim rekreacijskim aktivnostim. Evgen Cafuta, ki je bil kar 13 let tajnik društva, je povedal, da so se aktivnosti po Dravi povečale po nastanku ptujskega akumulacijskega jezera, predvsem po letu 1970, ko se je pojavilo vse več lastnikov najrazličnejših plovil. Večina sicer le na vesla, nekaj pa tudi motornih čolnov in jadrnic. Da bi se med seboj spoznali in povezali, so se 14. januarja 1973 zbrali v hotelu na ustanovni skupščini brodarskega društva, za predsednika izvolili Marjana Berliča in pričeli z aktivnostmi. Kmalu so v Budini zgradili betonski plato, pozneje še pomol ter društveno hišico s hanger-jem. Nekaj let je bil predsednik Rance dr. Mitija Mrgole, ki se je posvetil motorni sekciji, za njim Miro Cerjak, ki je oživel predvsem sekcijo jadranja na deski, od leta 1989 do 98 je Ranci predsedoval Drago Klobučar, ki je vzpodbudil tekmovalne športe, okrepil jadralno sekcijo in vzgojo mladih, za njim pa je pred sedanjim predsednikom Emilom Mesaričem drušvo nekaj časa vodil tudi Bojan Mislovič, ki je okrepil delo med mladimi in sodelovanje s sorodnimi društvi v Kopru in madžarski Nadž Kaniži (Nadj Kanisza). Po tiskovni konferenci so na razstavišču Magistrat odprli zanimivo razstavo, ki tri desetletja ptujskih Racnarjev predstavlja tudi v besedi, sliki, z nekaterimi dokumenti ter s številnimi pokali in priznanji. Osrednje prireditve ob 30-letnem jubileju pa bodo pripravili v soboto, 14. junija, ko bodo na ptujskem jezeru pripravili veslaško regato za kajak in kanu na mirnih vodah, dvodnevno jadralno regato v razredu optimist, tradicionalno veslaško regato z lesenimi rancami, na kateri je lani sodelovalo že 36 ekip, vse skupaj pa bodo zaokrožili z večerno svečanostjo ob čolnarni v Budini. M. Ozmec Osrednja slovesnost ob 30-letnici bo ob Rancini čolnarni v Budini. Veržej • Ob 4. občinskem prazniku Tatjana Rožmarič Poštrak in NK Veržej nagrajenca V četrtek, 29. maja, katerega so si v občini Veržej izbrali za datum praznovanja občinskega praznika, je poteklo 590 let od prve omembe imena tega kraja. Leta 1413 se je namreč prvič pojavil v pisnih virih trg Veržej. "Glede na to, da v naši občini s ponosom in z veliko odgovornostjo cenimo zgodovinske, kulturne in gospodarske vred-noste ter dosežke naših prednikov, si prizadevamo, da tudi mi pri doseganju teh ne bi zaostajali," je med drugim v svojem nagovoru na osrednji prireditvi ob 4. prazniku občine Veržej, ki je minulo soboto potekal v kulturni dvorani v Veržeju, povedal tamkajšnji župan Drago Legen. Praznovanja 4. veržej-skega občinskega praznika, v katero so vključene vasi Banovci, Bunčani in Veržej, so se pričela že meseca aprila, vse do 23. junija, ko se bo praznovanje končalo, pa bodo pripravili skupno več kot 25 kulturnih, zabavnih in športnih prireditev. Letošnje praznovanje so po- svetili spominu na rojaka, skladatelja in profesorja Slavka Osterca, saj prav letos mineva natanko 40 let od postavitve Osterčevega spomenika v središču Veržeja ter prvega Oster-čevega kulturnega večera. Na osrednji prireditvi minulo soboto so v Veržeju najprej pripravili posvet s predstavniki Ministrstva za kulturo, Zveze kulturnih društev Slovenije in Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Posveta so se poleg domačih kulturnikov in politikov udeležili še državni sekretar z Ministrstva za kulturo Vojko Stopar, predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije Franci Pivec, direktor Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Igor Tršar in tajnik Zveze kulturnih društev Slovenije Marjan Pungartnik, govora pa je bilo predvsem o Foto: Miha ; Nagrajenca občine Veržej Tatjana Rožmarič Poštrak (levo) in predsednik NK Veržej Borut Kapun (desno) v družbi z županom občine Veržej Dragom Legenom. vlaganjih občine Veržej v kulturo ter o kulturni dejavnosti v tej občini. Po posvetu je sledila slavnostna seja občinskega sveta z nagovorom župana občine Veržej Draga Legena ter podelitvijo nagrad. Občinsko priznanje z denarno nagrado v višini 100.000 tolarjev neto je prejela Tatjana Rozmarič Poštrak, ki se razdaja predvsem za glasbeno kulturo. Že kot dijakinja Srednje glasbene in baletne šole v Mariboru je ustanovila pevsko skupini, ki jo je poimenovala nonet. Kasneje je v Veržeju vodila mladinski pevski zbor, ki se je pozneje spremenil v mešani pevski zbor v komorni zasedbi. Tatjana Rozmarič Poš-trak, ki na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru poučuje glasbo, ob nedeljah kot orga-nistka popestri sveto mašo, ob otroških prireditvah pa na klavirju spremlja mlade pevce. Poleg občinskega priznanja z denarno nagrado je župan občine Veržej Drago Legen podelil tudi plaketo občine Veržej, in sicer tamkajšnjemu nogometnemu klubu. Nogomet v Veržeju se je pričel igrati pred natanko 40 leti, največji uspeh pa je doživel v prvih letih osamosvojitve Slovenije, ko je članska ekipa igrala v drugi slovenski ligi. Trenutno članska in mladinska ekipa tekmujeta v tretji slovenski nogometni ligi vzhod, z nogometom pa se v Veržeju ukvarja več kot 100 mlajših in starejših ljubiteljev tega športa. V imenu nogometnega kluba je plaketo prevzel sedanji predsednik Borut Ka-pun. Slavnostno soboto so v Ver-žeju zaključili z baletno predstavo E. Cluga, Tango, v izvedbi Opere in baleta SNG Maribor. Miha Šoštarič Ptuj • Po poteh Švedske popotnice s konjem Svedl Ptuj odkrivajo še danes Ptuj je že od nekdaj privlačil takšne in drugačne popotnike. Nekateri so vtise s svoje poti tudi zapisovali in jih objavili. Med temi je bila tudi "divja" hči plemiške družine Linde Klinckowstrom von Rosen iz Stafsunda na otoku Ekero jezera Malaren, ob katerem leži tudi Stockholm, ki je s konjem potovala po Evropi v letih od 1926 do 1932. Linde je bila mlajša hči. Že v zgodnjem otroštvu se je zapisala konjem. Tudi naslov knjige, v kateri je strnila svoje popotne jahalne in tekmovalne vtise, je povezan z njimi. "Ni je na svetu osebe, s katero bi jo lahko primerjali. Nihče ni pre-jahal šest dolgih jahalnih tur," nju, ki se jih je v deželah, skozi katere je potovala, redno udeleževala. Bila je ena redkih ženskih tekmovalnih jahalk, v tistih časih so bile tekme v jahanju bolj ali manj rezervirane za moške. S Castorjem je tekmovala v skokih preko ovir. Zapis o Ljubljani je skop, na- Avtorica knjige na Castorju, enim od dveh konjev, s katerima je obiskala tudi Ptuj. je v uvodu knjige napisal Anders Gernandt. Z zvestim konjem Castorjem je prejahala v letih 1926 do 1932 skoraj 13 tisoč km. V prvi turi 700 km, od Stockholma do Hornberga. Drugi njen popotni cilj je bil Pariz, tja je odjahala jeseni leta 1926 in se vrnila spomladi leta 1927. Leta 1928 se je odpravila v Rim, sledile so krožne ture po Evropi, zadnje njeno takšno popotovanje pa je bilo v letih 1930 do 1932. V tej turi se je za kratek čas ustavila tudi na Ptuju. Čez ozemlje današnje Slovenije, ki je bila že v tistih časih "Slavonija", je šla hitro, ker v tistih časih na našem ozemlju ni bilo tekem v jaha- pisala je le to, da je ob odhodu doživela največjo nevihto svojega življenje. "Snežinke, velike kot krizanteme, so kmalu pokrile zemljo. Nebo je bilo črno-modro. Ceste nisem videla, sledila sem telefonskim drogovom ... " Čudilo pa jo je, da še 12 let po razpadu Avstroo-grske v "Slavoniji" vsi govorijo nemško. Ptuj - prijeten kraj Po nekaj desetinah kilometrov je prišla na Ptuj. Kraj je bil prijeten kot večina krajev vzhodne Evrope, je zapisala v knjigo Spomini konja. Konja je postavila pred mestni hotel Ostergerger, Castorju in Indu pa še posebej naročila, naj stojita na miru. Do recepcijskega pulta je bilo nekaj metrov. Ko se je dogovarjala o najemu sobe, je Indo prišel za njo, postavil se je ob njej v upanju, da se bo v hotelu dobilo nekaj dobrega zanj, bolj previden Castor pa je stal ob vhodnih vratih. Hotelsko osebje jih je napotilo v hlev, ki je bil na dvorišču. Pri bližnjem trgovcu je kupila oves, tega pa je zanimalo, če bo zvečer kakšna predstava. Podobno je zanimalo še enega gosta v hotelu. Vsi so se šalili z njimi, ker so ob prihodu pripravili pravo cirkuško predstavo. Če je prvi večer bilo še vse mirno, pa se je naslednje jutro pričel pravi kraval. V Lin-dino sobo je privihrala temnopolta ženska z dolgimi črnimi kitami in širokim rumenim krilom. Po videzu je spominjala na Carmen iz opere. Približevala se ji je z nazaj upognjeno glavo in z rokami ob boku ter vpila: "Za hudiča, kako si upate priti sem in mi delati konkurenco? Takoj zginite od tod, sicer boste videli." Pomirila jo je, saj ona, Castor in Indo nimajo ničesar s cirkusom. To jo je tako razveselilo, da bi jo najraje takoj angažirala za svoje nastope. Odklonila je. Iz Ptuja jo je pot vodila v Windisch-Feisterlitz, kjer sta konja morala prebiti noč v preprosti staji, kjer sta v kotu hleva ždela dva starejša možaka. Eden je sedel v koritu, teliček mu je s hrbta lizal znoj. Nad njima so bile kokoši, ki Srečanje je bilo nadvse prisrčno, saj so se zbrali prvič po 50 letih. Od 28 jih živi še 26. Med drugim jih je pozdravil tudi ptujski župan dr. [tefan Čelan. Po krajšem ogledu mesta, večina si je življenjska gnezda spletla zunaj Ptuja, so obiskali tudi nekdanjo šolo, kjer ima danes sedež Osnovna šola Olge Meglič in kjer jih je pozdravil ravnatelj Ervin Hoj-ker. Družili so se še pozno v noč, oživeli so marsikateri spomini. Profesorjev, ki bi jih spomnili na vragolije v mladih dneh, pa žal med njimi ni bilo. Vsi so že umrli, njihov profesor je bil tudi maestro Jože Gregorc, ki so ga vsi nestrpno pričakovali, a je žal nekaj tednov pred njihovim srečanjem umrl. Organizacijski odbor v sestavi Jelka Zupanič Vesenjak, Sonja Černčič Lagerwal z možem Janom, oficirjem švedske kraljeve garde Foto: Crtomii uuiiiik nanju niso spuščale le jajc ... Bila sta prestrašena, v Castorje-vem privezu je stopila na nekaj mehkega. Zanimalo jo je, zakaj starčka živita med živalmi, zakaj nista v kakšnem domu za starejše. Za dom nista imela denarja, za ostanke iz gostilniške kuhinje pomagata pri delu, spita pa v hlevu. Zanimalo jo je, zakaj država ne pomaga takšnim starčkom, obenem pa jim je povedala, kako je za starejše poskrbljeno na [vedskem. Z vidno grenkobo je eden od njiju odgovoril: "Ja, tudi mi bi lahko imeli vse tako urejeno, če bi bila še Avstro-Ogrska. Ampak, kaj mislite, da si oni tam doli (pokazal je na jug proti Srbiji), delajo skrbi iz tega?" Sonja Černčič Lagerwall, Duplečanka na delu v Ljubljani, kjer uspešno vodi M hotel, je že dolgo časa povezana s [vedsko in njenimi ljudmi, pa tudi s Ptujem, kjer je na noge pomagala postavljati Turistično-informativni center in akcijo pleskanja starih vrat. Slovenija pa jo je najbolj spoznala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja z odmevno akcijo čiščenja slovenskih stranišč, ki so v tistem času najbolj "kvarila" turistično ponudbo Slovenije. Tudi njen mož Jan je [ved. Prav njemu gre zasluga, da je knjiga Spomini konja prišla v družino Lagerwall, podaril mu jo je prijatelj iz vojske, kratek zapis o Ptuju pa z njuno pomočjo prihaja v javnost. Prvi ptujski mestni hotel, v katerem so uredili tudi prvo ptujsko kavarno, pa je postal bogatejši za del zgodovine, ki bi sicer ostala skrita. Že na Visherjevi upodobitvi Ptuja iz leta 1687 je bila Gosposka ulica strnjeno pozidana, med hišami pa je viden tudi današnji hotel Mitra na Prešernovi 6, ki Naslovnica knjige Spomini konja Linde Klinckowstrom von Rosen je imel takrat številko 65. Prvo ptujsko kavarno je v leta 1785 uredil Jožef Kiperc. V začetku 19. stoletja se je gostilna in kavarna preimenovala Pri zlatem noju. Leta 1890 sta hišo na Gosposki 6 s pravico do kavarniške obrti kupila Franc in Kostance Osterberger. Stavbo sta posodobila, nadzidala, preuredila kleti in v njej uredila stranišča na vodno izpla-kovanje, da sta lahko začela s hotelsko dejavnostjo. Ime Os-terberger je hotel nosil do leta 1945. Zatem so ga zasedli oficirji. V zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa so mu ponovno vrnili nekdanjo vsebino. Pod novim lastnikom hotela Francem Mlakarjem hotel doživlja drugo pomlad, z njim pa ostaja povezana tudi Sonja Černčič Lagerwall, ki bo svoje dolgoletne turistične izkušnje, letos se bo namreč upokojila, skušala s pridom uporabiti pri utrjevanju slovensko-švedskih vezi. [vede bo vozila tudi na Ptuj, in dalje v vinogradniške Haloze in Slovenske gorice, ki so zanje že zaradi vinogradov nekaj enkratnega. Z njeno pomočjo se bo polnil tudi hotel Mitra. Prvi njegovi večdnevni gostje so bili prav [vedi. Sonja kot izkušena turistična delavka dobro pozna slovenski turistični utrip, za katerega pa pravi, da je katastrofalen, še posebej na promocijskem področju. Slovenija ne vlaga veliko v te namene, to se tudi pozna, saj nas po dvanajstih letih samostojnosti še vedno pogosto zamenjujejo s Slovaško in Slavonijo. Po njenem prepričanju bi lahko ta denar, ki ga je sicer malo, pametneje naložili, če bi ga namesto v oglase namenili za sprejemljivejše oblike promocije. Tudi tako, da bi v posameznih deželah, iz katerih želimo pridobiti nove goste, organizirali tekmovanja v poznavanju Slovenije. Zmagovalce pa nagradili z obiskom naše dežele. MG Ptuj • Srečanje nekdanjih sošolcev Oživel marsikateri spomin V hotelu Mitra so se 21. maja srečali nekdanji sošolci 4.D-razreda, ki so nižjo gimnazijo na Ptuju končali pred petdesetimi leti. Nežka Kurnik Unuk in Matevž Cestnik se je z organizacijo srečanja zelo potrudil. Nežka Kurnik Unuk je vsem v spomin na prvo srečanje izvezla lične prtič-ke. V prihodnje se bodo pogosteje srečevali, je bil eden izmed najpomembnejših sklepov prvega srečanja maturantov nižje gimnazije, 4.D-razreda, iz leta 1953 po petdesetih letih. MG Nekdanji sošolci, ki so se prvič srečali po petdesetih letih. Foto: Langerholc Program prireditev Junij 2003 Festival R)letje Gb Dravi festival naše de^e Prodajna mesta: Ptuj: Menjalnica Luna, Turistična agencija Sončel<, Radio-Tednik Ptuj, Terme Ptuj Celje: Turistična agencija Sonček Maribor: Turistične agencije Sonček, IVIenjalnica Luna Gorišnica: Bencinski servis Žiher Ormož: Blagovna hiša Mercator Kidričevo: Loterija Slovenija 111 Tm Hi Terme Ruj petek, 6.6.2003 Ob 20:00 □P^ECERB PDP^ECER ^nrriBifflřBBp ^pm Generalni pokrovitelj Perutnina Ptuj RAPIOTElEVlZUAjl SIOVEMIJA -moiuiiii cimiiiMiiiMi- VECER '^^i^^TEDNIK Eongsasaig MESTNA OBČINA PTUJ ... glas naSe dežele RADIOPTUJ 89.8-98.2-1043 Ptuj • Začel se je festival Poletje ob Dravi Izjemen kulturno-zabavni slovenski dogodek Z nedeljskim, izjemnim koncertom zbora in orkestra Opere in baleta SNG Maribor so pred {tevilnim ob~instvom v ve~namenski dvorani v Gori{nici odprli enega najve~jih leto{njih festivalov v Sloveniji. Festival Poletje ob Dravi bo v organizaciji družbe Radio-Tednik Ptuj trajal do 29. avgusta, ko se bo na razli~nih prizori{~ih na obeh bregovih reke Drave zvrstilo ve~ kot 40 kvalitetnih kulturno-zabavnih prireditev. Člani Opere in baleta SNG Maribor z dirigentom Simonom Robinsonom Foto: M. Ozmec Navdušeno občinstvo v Gori-snici so, kljub temu da je bila prireditev zaradi groze~ih nevihtnih oblakov prestavljena z borlskega gradu v dvorano, prevzeli odlomki in arije iz najlep-{ih, najpopularnej{ih Verdijevih oper Nabucco, Otello, Ernani, Macbeth, Trubadur, Aida in Tra-viata - tudi zaradi odlične izvedbe zbora in orkestra Opere in baleta SNG Maribor pod vodstvom dirigenta Simona Robinsona, ki je skupaj z zborovodjem Robertom Mra~kom in Vito Ro{ker v vlogi koncertnega mojstra svojo vlogo dobro opravil. Ob pri~etku festivala Poletje ob Dravi je njegov programski direktor, mladi režiser Peter Sr-pčič, povedal: "Program festivala ponuja barvito mavrico različnih kulturnih in zabavnih večerov, v katerih lahko vsakdo najde nekaj za svoj okus. Odločili smo se namreč, da to poletje popestrimo prav vsem prebivalcem naše dežele. Ponujamo vsebino za vse okuse, od klasike in zabavne glasbe do domače zabavne, plesne, elektronske in rock glasbe, pa evergrine, šansone, črnsko duhovno glasbo, različne gledališke predstave in celo balet. Od 1. junija do 29. avgusta se bo tako zvrstilo več kot 40 prireditev na prizoriščih, posejanih ob strugi reke Drave. Pričeli smo z enkratnim dogodkom, z najlepšimi Verdijevimi opernimi zbori, v odlični izvedbi Opere SNG Maribor z dirigentom Simonom Robinsonom in solisti, med katerimi smo posebej veseli našega ptujskega someščana, tenorista Janeza Lotriča. Izredno so navdušili tudi basist Valentin Pivovarov, sopranistka Ljudmila Vehova in mezzosop-ranistka Dragica Kladnik. Žal nas je vreme prvič pregnalo iz čudovitega ambienta gradu Borl v dvorano v Goriš-nici, ampak trdno smo se odločili, da bomo izvedli prav vse napovedane dogodke, saj imamo pripravljene vse rezervne lokacije in termine." Uspeha tega izjemnega kulturno-zabavnega dogodka se je veselil tudi direktor festivala in družbe Radio-Tednik Božidar Dokl: "Morda se kdo sprašuje, zakaj smo se za organizacijo tega festivala odločili prav mi na Radiu Ptuj in pri Štajerskem tedniku. Veliko razlogov imamo za to: do sedaj so bili kulturni dogodki v glavnem razdrobljeni, nam pa je uspelo združiti večino pomembnejših ponudnikov kulturnih in zabavnih prireditev na Štajerskem. Tako kot Drava povezuje levi in desni breg, tudi naša družba Radio-Tednik povezuje vse ljudi z levega in desnega brega in nam je uspelo vse to povezati tudi zaradi prednosti, ki jo imamo kot medij. Poleg tega je letošnje leto za nas pomemben mejnik, saj je že 55 let, odkar je pričel izhajati današnji Štajerski tednik, in 40 let, odkar je pričel oddajati radio Ptuj. Če k temu primaknemo še 110-letnico Pokrajinskega Solisti (od leve) Valentin Pivovarov, Janez Lotri~, Dragica Kla-dnik in Ljudmila Vehova muzeja Ptuj, je mera jubilejev kar polna. Odločili smo se, da praznujemo predvsem delovno, in mislim, da smo se odločili prav, da smo izbrali pravo pot." Še ta teden, v petek, se bodo na festivalu Poletje ob Dravi v ptujskih Termah predstavili Ma-gnifico in Sestre, med znanimi Direktor Družbe Radio-Tednik Božidar Dokl in programski direktor festivala Poletje ob Dravi Peter Srp~i~ domačimi in tujimi izvajalci pa se bodo predstavili še BePOP in Helena Blagne, Kingstoni, New Swing Quartet, Rok'n'band, Teater 55, Slovenska filharmonija in tenorist Janez Lotri~, Josipa Lisac, Colonia, Bajaga in instruktori, Doris Dragovi~, Goran Karan in drugi. Ob tem je treba dodati {e to, da so posamezne celove~er-ne prireditve festivala Poletje ob Dravi tematsko zaokrožene, tako da je zajeta le ena zvrst, pri čemer so izbrani le vrhunski izvajalci. Organizatorji želijo tako preseči parcialnost in nepovezanost prireditev na tem delu Štajerske, hkrati pa želijo ponuditi čimbolj pester in zanimiv progrma. Sicer pa je festival Poletje ob Dravi zasnovan kot regionalni ambientalni kulturno-zabavni festival z jasnim ciljem - da postane tradicionalna mednarodna prireditev. M. Ozmec 500SIT kupon za popust Festivd -- RJe^e ob Dravi Kupon uveljavite pri nakupu vstopnice za gledališlo\?o\:o m Kosilnic Škropilnic ) Motornih žag \Kultivatorjev Servis Peteršlčsp. iDornava 76a, tel.: 755-0941 SENČILA MARIBOR Ružica Levar, inž, gr, s.p. Suhodolčanova ui. 10 2204 iVIlKLAVŽ Tel.: 02 629 23 78 • MARKIZE (TENDE) • ALU ŽALUZIJE • ROLOJI SOLTIS Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize ŠtajerskiTEUHlK RADIOPTUJ 89,8 "98,2 "104,3 ... glas naše dežele PRERCKOVANJE §44'73 186,55 SIT/min ............... M svetovanje, strokovne izmere, montaža... IBHSiai strešna okna pvc okna in vrata sekcijska garažna ||,,, llll.l .llllllll vrata - DAUINSKI POGON ILiMlUiUilil okna, notranja vrata JELOVICA suhoimontažnIFiSB^H sistemi p™»"'" Klas^ Akcija! PODVINC115, PTUJ TEL 02 746 03 81 GSM 031 341 532 €lMOMTd '.O. O. & GRnDB€Nn MCHnNIZRCUn €L€KTROMONTflŽfl HL€KSnND€R GnBROV€C s.p. IZVnJRMO: - IZKOPC (bager, mini boger, JCB) - PR6BOJ6 C6STIŠČ - POLRGRNJC INFRRSTRUKTURNIH VODOV (lianolizocijo, vodovod, plinovod) - RUŠCNJC OBJCKTOV - UTRJCVRNJC TCRCNR, RCZRNJC RSFRLTR ŽNIDRRIČCVO NRBRCŽJC 18,8850 PTUJ, T6L: 08 / 748 18 90 FRKS: 08 / 787 74 58, GSM: 041 648 855,031 648 855 Od zdaj naprej bo verjetno pomivalni stroj. V Merkurju boste zagotovo našli pravega za svojo kuhinjo, dragoceni čas pa priliranili za bolj zabavna opravila! Na oddelkih z belo tehniko vas pričakujemo s celovito ponudbo blagovnih znamk. Pri nakupu samostojnega ali vgradnega pomivalnega stroja blagovnih znamk Bosch, Candy, Electrolux, Gorenje, Whirlpool in Zanussi vam od 2. do 21. junija priznamo 10 % popusti Popust ne velja za izdelke, ki so vključeni v druge Merkurjeve v akcije. Možnost nakupa na 12 obrokov! MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo Kolesarstvo • 2 dneva, 4 države, 6 dirk Ullrich gledal BončI v hrbet Sedem ptujskih profesionalcev je v soboto sodelovalo na tradicionalni enodnevni dirki TEAG Heinleite kategorije 1.3. UCI (kategorizacija Mednarodne kolesarske zveze) v Thueringenu v Nem~iji. Na 188 km dolgi dirki, kjer so sodelovali tudi najbolj{i svetovni kolesarji (npr. Jan Ullrich, že zmagovalec Toura, največje etapne dirke in olimpijski prvak), so se držali prav v "špici", na koncu pa jim je na žalost zmanjkalo nekaj sreče za vrhunsko uvrstitev. Boštjan Mervar je računal na zaključni šprint, kjer bi bilo možno poseči med deseterico, vendar se je v zaključnem delu dirke zapletel v padec večje skupine kolesarjev, kar ga je oddaljilo od vodeče skupine. Kljub temu je med zelo močno konkurenco hvalevredna uvrstitev Valter-ja Bonča med dvajseterico. Rezultati zadnjih dirk so dober kazalec forme pred prihajajočo ce-lotedensko etapno dirko po Avstriji s štartom prva etape v nedeljo. Mlada ekIpa je na pravI potI člani do 23 let so v soboto sodelovali na dirki za svetovni pokal mlajših članov kategorije 1.7.1. UCI v Canevi (Italija). Krožna dirka je bila dolga 140 km, proti koncu pa vse zahtevnejša, saj je zadnjih pet krajših krogov (od skupno desetih) potekalo po hribovitem terenu. Dobro formo v vožnji v klanec je pokazal Gregor Kodrič, žal pa ni mogel nadomestiti prednosti dvanajstih ubežnikov, ki so se odlepili od glavnine že v uvodnih kilometrih. V zaključnem delu je pripravil šprint Gregorju Gazvo-di, ki je v glavnini zasedel 7. mesto (skupno 19). Trener Boštjan Arnuš je zadovoljen z dirkanjem celotne ekipe, še posebej z mladim Kišerlovskim, lani še mladincem. MlajsI žanjejo ekipne, starejši mladIncI pa posamIčne uspehe Starejši in mlajši mladinci so v soboto tekmovali na kriteriju v Idriji, v nedeljo pa na cestni dirki v Zagrebu. Mlajši mladinci so v soboto vozili 21 krogov dolžine 1.2 km (skupno 25 km) s sedmimi točkovnimi šprinti, starejši pa tri kroge in en točkovni šprint več. Spet sta odlično formo pokazala Gorazd Bauer in Kristjan Đurasek z uvrstitvijo na drugo in peto mesto. Pernek, Brunčič, Ivančič in Robič so kolesarili v glavnini in pomagali svojima klubskima kolegoma do odličnega rezultata. Med starejšimi mladinci je konstantno formo s četrtim mestom potrdil Keršič. V nedeljo sta obe ekipi mladincev sodelovali na dirki ob dnevu državnosti v Zagrebu. Zahtevnost krožne 45 km in 68 km dolge trase je predstavljal dva kilometra dolg vzpon mimo ciljne črte, pogoje pa je v uvodnih kilometrih še oteževal dež. Pri mlajših mladincih je v zaključni kilometer pripeljala celotna skupina, kar je najbolj ustrezalo Gorazdu Bauerju, saj je zadnjih dvesto metrov dobesedno "eksplodiral" in prvi prevozil ciljno črto. Kristjan Đurasek je bil spet tik za stopničkami na četrtem mestu, Nelej Brunčič je osvojil 14., Matic Robič 28., Rok Vršič pa 30. mesto. Pri starejših mladincih je Tilen červek skozi cilj prikolesaril kot šesti. KolesarskI spek-takel v Halozah Zakl pri Podlehniku je letos že tretjič gostil najboljše slovenske tekmovalce v dvoboju z gorskimi kolesi. čeprav je bila proga kratka, najboljši tekmovalci so jo prevozili v dobrih 20 sekundah, pa zato ni bila nič manj zahtevna. To je glavni razlog, da se je na štartu zbralo le petnajst najneustrašnejših. Hitri ovinki, dolgi in tehnično zahtevni skoki ter "viteško" opremljeni kolesarji so razlogi, da gledalec ob progi ne ostane ravnodušen. Dobra zaščita tekmovalcev pa preprečuje, da padci niso tako nevarni, kot izgledajo. Včasih sicer poči kakšna kost v telesu, večkrat pa deli koles, ki po ceni prekašajo marsikateri avtomobil. Tekmovalci so se najprej pomerili v kvalifikacijah, kjer so tekmo- vali s samim sabo in časom. V finalno vožnjo se po sistemu tekmovanja uvrsti le najboljših šestnajst, v Zaklu so se torej vsi. Nato so se v parih pomerjali med seboj po turnirskem sistemu (na izpadanje). V naslednji krog so se uvrščali boljši iz para, najboljši štirje so napredovali od osmine finala, preko četrt- do polfinala. Boljši iz polfinalnega para se je potegoval za zmago, slabši pa za tretje mesto. Sistem na izpadanje ni prinesel nobenih presenečenj, najboljši štirje iz kvalifikacij so se uvrstili v polfinale in si po teh časih razdelili prva štiri mesta. Zmagal je 20-letni Mariborčan Jure Logar (KD Calcit Kamnik), drugo mesto je zasedel Velenj~an Miran Vauh (Fanatic Enduro), tretje Ljubljan-~an Dejan Gorenc (Sokol Tivoli), zmagovalec Siemens Mobile Bike Fighta pred tednom dni v Kamniku, ~etrto pa Grosupelj~an .Anže Čerin (Swatch Scott Novice Extreme). Potrebno je še povedati, da je proga v Zaklu edina v Sloveniji primerna za ~etveroboj in je zaradi svoje odli~nosti ve~krat na leto poligon za treniranje slovenskim, avstrijskim in madžarskim gorskim kolesarjem, organizatorji pa se trudijo, da bi bila zasedena ~im ve~ dni v letu. Uroš Gramc Kolesarski spektakel z gorskimi kolesi v Zaklu ftm i-oio: Miran ftrajnc Občni zbor ptujskih strelcev Leto strelskega kluba Ptuj Na volilnem ob~nem zboru strelcev SK Ptuj so v prostorih gostilne Lužnik izvolili novo vodstvo. SK Ptuj bo vodil, kot vseh deset let nazaj, Franc Simonie. Podpredsednik je Simeon Gonc, tajnica Francka Hojnik in tehni~ni vodja Marjan Gril, kordinator dela Ludvik Psajd st., predsednik nadzornega odbora pa dr. Teodor Pevec. Predsednik Simoni~ je v sklepni besedi povedal: "Klub letos proslavlja deset let, v vseh kategorijah smo uspešni, vsa zahvala staremu vodstvu. Za nove zmage rabimo novo vodstvo, ki bo tu za nadaljnje delo". Tehni~ni vodja Marjan Gril je bil bolj gostobeseden: "V minulih tekmovalnih sezonah smo ~lani v streljanju z zra~no pištolo zmagali v drugi državni ligi in si priborili pravico tekmovanja v prvi ligi, SK Ptuj - Petlja zmagala je v tretji ligi in je zdaj ~lan druge lige, tretja ekipa pa se iz regijske lige uvrstila v tretjo ligo. Ekipno so se uvrstili na državno prvenstvo. Za prvo ekipo jso streljali: Majda Ra-ušl, posamezni zmagovalec druge lige, Zlatko Kostanjevec, Franc Be-dra~ in mladinec Simeon Gonc. Najboljši posamezni uspeh je imela Majda Raušl, tretja na državnem prvenstvu, najboljša na kvalifikacijah za državno reprezentanco, solidni uspehi na mednarodni turnirjih Munchen in Ruše, reprezentant Slovenije in petega junija Franc Simonič nastop na Svetovnem pokalu v Zagrebu. Mladinska ekipa je državni prvak v streljanju z zra~no pištolo in zmagovalec v državni ligi. Sestava ekipe - Simon Fras, Sebastijan Molnar in Simon Gonc. Slednji je bil tretji na državnem prvenstvu. Mlajši mladinci so ~lani državne lige za mlajše mladince in na državnem prvenstvu so bili od devetih ekip drugi. Sestava ekipe: .Aleks Vajda, Domen Solina in David Hoj-sak. David je tretji na državnem prvenstvu posamezno. Mlajše mladinke Mateja Leva-ni~, Mojca Lazar in Suzana Vajda so ekipni državni prvaki. Na državnem prvenstvu in v državni ligi so bile ekipno pionirke zelo uspešne - Katarina Matic, Marija Gabro-vec in Suzana Vajda. Pionirji Nejc Žmavc, Jan Lešnik in Sandi Vre~ar tekmujejo v regijski ligi. V šolskem športu se je ekipa OŠ Olga Megli~ prek medob~inskega in regijskega prvenstva plasirala še na državno, kjer so bili sedmi v državi. Trenerski kader je soliden, zdaj smo dobili še dva nova trenerja: Majdo Raušl in Zlatka Kostanjevec. Sredstva Športnega zavoda niso zadostovala niti za prijavo na tekmovanje, zato tekmovalci sami pokrivajo stroške. Oprema je zelo draga, strelivo tudi. Na dan ustanovitve kluba smo imeli streliš~e z 18 strelnimi mesti za zra~no orožje, danes imamo streliš~e z 10 strelnimi mesti, za državno ligo bi potrebovali najmanj 12 strelnih mest. Zaradi tega vedno gostujemo. Dograjevali smo malokaliber-sko streliš~e (na isti lokaciji kot je bilo pred petnajstimi leti tekmovanje z avtomatsko in polavtomatsko puško), a vedno znava zadevamo ob ovire pri gradnji, zato treniramo v Mariboru. Organiziramo republiška tekmovanja z zra~nim orožjem za po~astitev dneva samostojnosti, Turnir samostojnosti in tekmovanje z velikim kalibrom Pokal Ptuja (5. avgust) ter Pokal upora (27. april). Štiri pokale smo organizirali v Ptuju, petega pa v Mariboru. Za Dan upora organiziramo za pionirje Pokal Star v streljanju z zra~no puško." Zaželimo novemu vodstvu veliko uspeha! SI Državne lIge v streljanju z velIkIm kalIbrom V Re~ici pri Laškem je bilo drugo kolo prve državne lige v streljanju z revolverjem in pištolo velikega kalibra. V streljanju z revolverjem je zmagalo SD Dušan Poženel Re~ica s 570 krogi. SK Ptuj (Milan Stražišar, Majda Raušl in Franc Simoni~) je bil s 528 krogi osmi in po drugem kolu sedmi. V tekmovanju s pištolo velikega kalibra je bil ekipni zmagovalec SD Policist Maribor s 559 krogi. SD Ptuj je v isti sestavi s 535 krogi zasedel deveto mesto, po drugem krogu pa sedmo. Tretje kolo je organizirala SD "Delta" Ravne na Koroškem. V ligi streljanje z revolverjem velikega kalibra je zmagala ekipa SD ZPE Ljubljana s 564 krogi, ekipa SK Ptuj v sestavi Majda Raušl, Slavko Ivanovic in Franc Simoni~ je bila s 551 krogi ~etrta. Posamezno je zmagal Damjan Cerar Ljubljana s 194 krogi. Slavko Ivanovic je dosegel 188 krogov, Franc Simo-ni~ 182 in Majda Raušl 181 krogov. V streljanju s pištolo velikega kalibra je bilo to kolo zmagovalno za SD Duplek Mobitel s 572 krogi, SK Ptuj je bil s 522 krogi osmi. Posamezno je zmagal Ernest Mežan iz Dupleka s 194 krogi. Franc Si-monic je dosegel 183 krogov, Slavko Ivanovic 176 in Majda Raušl 163. SI Judo • Evropski pokal Kolednik in Vogri-nec zmagovalca To soboto so bili judoisti Ptujske Drave izjemno uspe{ni na evropskem pokalu v Avstriji. Strametza, v polfinalu pa Rigutia iz Italije. V finalni borbi je odli~no zaklju~il svoj nastop in zmagal še proti Jiriju Pavelki iz Češke. V supertežki kategoriji nad 100 kg je Miran Plošinjak osvojil drugo mesto in srebrno medaljo. V polfinalni borbi je premagal Čeha Hornika, v finalu pa izgubil proti Moldavcu Danielu Racoviti, ki je na koncu osvojil prvo mesto. Pri ~lanicah je zelo dobro nastopila Tanja Žuran Putura, sicer že tudi ve~krat mladinska in ~lanska prvakinja Slovenije, ki je zasedla tretje mesto. Premagala je Nemko Stentzlovo in Čehinjo Jestrebsko, izgubila pa proti kasnejši zmagovalki Rietz Franziski iz Nem~ije. Nastopilo je preko 200 tekmovalcev iz 12 držav. Bruno Krajnc Rus tretjI Reprezentant slovenske mladinske judo reprezentance Danijel Rus (Impol) je na mednarodnem mladinskem A-turnirju v Avstriji po 5 dvobojih zasedel od-li~no 3. mesto ter tako osvojil svojo prvo medaljo na mladinskem A-turnirju. Donald Rus Foto: Kosi Sebastjan Kolednik V Grazu je Kolednik potrdil svojo uspešno vrnitev med najboljše slovenske judoiste po težji poškodbi kolena pred dvema letoma. V prvem kolu je prepričljivo premagal Samko iz češke, v drugem Kolara iz Avstrije in v borbi za prvo mesto še Tomasa Vrana prav tako iz češke. Vsekakor lep uspeh in potrditev odličnega nastopa iz državnega članskega prvenstva. V kategoriji do 73 kg je Dejan Vogrinec najprej odpravil Avstrijca Aikido Seminar z mednarodnim mojstrom Judo klub Drava Ptuj - Aikido sekcija je 17. maja v {portni dvorani Mladika organizirala seminar aikida. Seminar je vodil priznani mednarodni mojster iz republike Nemčije KLAUS KRUGER, 5. DAN. Predstavil je del širokega spektra znanja, ki ga je pridobival tekom tridesetih let treninga in na preko 120 mednarodnih seminarjih. Seminarja se je udeležilo nekaj ve~ kot 40 aikidok iz razli~nih slovenskih klubov. Sre~ali smo lahko aikidoke vseh pasov, posebej pa je potrebno poudariti, da so bili prisotni tudi mojstri, ki so gonilna sila razvoja in širjenja aikida v Sloveniji. Tako po oceni gostov kot tudi po oceni gostiteljev je semi- Rokoborba nar odli~no uspel in ob dejstvu, da je bil to prvi Aikido seminar, organiziran na Ptuju, je to samo potrditev dobrega dela Aikido sekcije ter vzpodbuda za nadaljnje delo. Tako se lahko Vsi, ki želijo spoznati skrivnosti aikida in ki želijo hkrati narediti nekaj koristnega tudi za sebe, pridružijo treningom ob torkih in ~etrtkih, in sicer ob 20.30h. Ve~ informacij na spletni strani http://aikido.ptuj.org/ Tomaž Majcenovi~ Zmaga CIrIčeve Rokoborci ljutomerskega Wrestling Teama Mlekopromet so se v Gab~ikovem na Slovaškem udeležili mednarodnega rokobor-skega turnirja, na katerem je nastopilo 420 rokoborcev iz Ukrajine, Slovaške, Hrvaške, Madžarske, Srbije in Črne gore, Češke, Belorusi-je in Slovenije. Uvrstitve Ljutomer~anov; mlajši de~ki: 2. .Aleš Ivanuša (do 25 kg), 4. Rok Pregrad (do 27 kg) in Denis Kosi Vaupoti~ (do 29 kg), 7. Samo Hrašovec (do 35 kg), 8. Vlado Ple~ko (do 45 kg); starejši de~ki: 4. Danilo Jesenik (do 59 kg), 7. Matjaž Lipovec (do 42 kg), 12. Dejan Kardinar (do 42 kg); kadeti: 6. Niko Horvat (do 54 kg); kadetinje:1. Mihaela Čiri~ (do 59 kg), 3. Sanja Ivanuša (do 42 kg); mladinci: 3. Milan Pleme-ni~ (do 85 kg). M[ četrtek • 5. junija 2003 Sport, rekreacija ŠtajmkiTEDHlKSS Ptuj V petek in soboto Veter v laseh v v V sodelovanju s Športno zvezo Ptuj, športnim zavodom, Športno unijo Slovenije, osnovnimi in srednjimi šolami ter športnimi društvi organiziramo na Ptuju v petek (6. junija) in v soboto (7. junija) humanitarno akcijo, s katero mladim ponujamo drugačen pogled na življenje - vesel, sproščen in dinamičen. Akcija poteka v pomladnih mesecih v vseh večjih slovenskih mestih, v znotraj te pa bodo organizirana tekmovanja za vse starostne skupine v ko{arki, odbojki, nogometu in rolanju. Ob tem bodo potekale {e likovna in glasbena delavnica ter nastop plesnih skupin, likovna dela pa bodo nato razstavljena na Mestnem trgu. Otvoritev bo na posameznih igri{čih pri osnovnih in srednjih {olah, zaklju~ek pa bo v soboto ob 19. uri pred Mestno hi{o s podelitvijo priznanj in nastopom plesnih skupin. Akcija se bo končala s finalno prireditvijo, ki bo 14. junija v kampu Nadiža v Podbeli. In {e program: Petek (11.00 - 11.15): Srednje šole: otvoritev akcije; pricetek tekmovanj v košarki, odbojki in nogometu ter rolanju; nogomet, odbojka, košarka; Športna dvorana Center in zunanja igrišča: rolanje / asfaltno igrišče pri OŠ Ljudski vrt, Sobota (10.00 - 10.15) Osnovne šole: otvoritev akcije, pričetek Ptuj • Iz plesnega kluba Mambo Uspešno v šov plesih Končuje se že deveta sezona v ptujskem Plesnem centru Mambo, uspešno, tudi po majskem kvalifikacijskem turnirju za državno prvenstvo v šov plesih, ki je bilo na Ptuju v organizaciji Mambovcev. Turnirja, ki je potekal v okviru Plesne zveze Slovenije, se je udeležilo okrog 230 plesalcev iz osemnajstih slovenskih plesnih klubov Ljubljane, Bleda, Kopra, Kranja, Domžal, Dobrove, Maribora, Šempetra - Vrtojbe, Izole in Ptuja. Plesalci so tekmovali v osmih plesnih zvrsteh; od show danca, hip-hopa, disco-danca, electric-googija, do break-danca, stepa, swinga in salse. Plesalci so tekmovali v pionirskih, mladinskih in članskih kategorijah, tekmovali pa so solo, v parih in malih skupinah do 7 plesalcev. V družbi najboljših slovenskih plesalcev je tokrat tekmovalo tudi 35 ptujskih v hip-hopu (v različnih kategori- Foto: PK Mambo Ptujska mala članska skupina, ki bo tekmovala na državnem prvenstvu s plesno vaditeljico Natali Brun~i~. tekmovanj v košarki, odbojki in nogometu ter rolanju; nogomet: igrišča pri OŠ Mladika; košarka: igrišča pri OŠ Ljudski vrt; odbojka: zunanje igrišče pri OŠ Breg; rolan-je za osnovne šole: asfaltno igrišče pri Osnovni šoli Ljudski vrt, 10.00 Likovno izražanje; srednje' šole: asfaltna površina pri Šolskem centru; osnovne šole: asfaltna površina pred' Mestno hišo, 12.00 Okrogla miza; Šolski center Ptuj, v predavalnici za odrom, Koristno preživljanje prostega časa -' Okrogla miza bo v septembtu 2003, 19.00 Podelitev priznanj in nagrad / pred Mestno hišo na Ptuju, Mestni trg, nastop glasbenih in plesnih skupin, plesna šola Mambo, padalci Aerokluba Ptuj, razstava likovnih del, presenečenje. 23.00 Zaključek prireditve; Športna dvorana Mladika, nogometna tekma. Ur jah so zasedli 4-krat prvo in 3-krat drugo mesto) in v show dancu (v različnih kategorijah so zasedli 2-krat prvo, 2-krat tretje, po eno četrto, šesto in osmo mesto). Z mladimi plesalci sta se v vlogi plesnih vaditeljic tokrat predstavile; za show dance Božena Krivec, za hip-hop pa Natali Brunčič in Hermina Žuran. Na plesnem turnirju na Ptuju se je predstavila tudi ptujska velika formacija (do 24 plesalcev), sicer so nastopili izven tekmovalnega dela, z njimi pa se je predstavil tudi vaditelj Borut Žuran. Zdaj je na sporedu državno prvenstvo v petih tekmovalnih dneh, prvo je že bilo 24. maja v Radovljici, sicer pa so se Mambovci na državno prvenstvo na osmih kvalifikacijskih turnirjih uvrstili v kar 12 kategorijah. Pred Mambovci so tako nove priložnosti, da se v plesu znova izkažejo in če bodo v svojih kategorijah na državnem prvenstvu zasedli eno od prvih treh mest, potem se bodo udeležili tudi svetovnega prvenstva v šov plesih, ki pa bo še pred koncem letošnjega leta. TM 24. kros ptujskega vrtca Zmagali so TUlipani Na 24. tradicionalnem krosu ptujskega vrtca je letos nastopilo 79 deklic iz de~-kov iz osmih enot. Za organizacijski del krosa so poskrbeli v vrtcu, za strokovni del pa v Športnem zavodu Ptuj, kjer so vsako leto posebej navdušeni nad rezultati, ki jih v krosu in tudi sicer na športnem področju dosegajo otroci iz vrtca Ptuj. Vseekipni zmagovalci so letos Tulipani, drugo mesto je zasedla ekipa enote Spominčica, tretje pa enota Trobentica. Pri dečkih ekipno so zmagali mali tekači iz Spominčice, drugi so bili Tulipani, tretji pa Trobentica. Pri deklicah je ekipno zmagala enota Tulipan, druga je bila enota Marjetica, tretja pa Trobentica. Pri dečkih je med posamezniki zmagal Luka Vrbnjak iz enote Spominčica, drugi je bil Marko Mlakar, prav tako iz Spominčice, tretji pa Alen Markovič -Ogrizek iz enote Zvonček. Pri deklicah je zmagala Lea Gašparič iz enote Vijolica, druga je bila Nuša Kolenko iz Trobentice in tretja Tamara Petek iz enote Mačice. MG Na krosu je nastopilo 79 otrok iz osmih enot ptujskega vrtca. Tenis Zmagal Franc Žitnik Teniški center Luka v Žabjaku je minulo soboto organiziral drugi turnir v seriji {tirih za igralce starosti nad 30 let. V konkurenci 32 tenisačev si je prvo mesto {e drugič priigral Franc Žitnik, ki je v finalu premagal Marjana Šebelo. REZULTATI POLFINALE: Žitnik - Lah 9:8, Šebela - Štelcer 9:7 FINALE: Žitnik - Šebela 9:7. Po dveh odigranih turnirjih je v skupnem seštevku najboljši Franc Žitnik s 24 točkami, sledijo pa Kolarič 16, Lah 14 in Zavec 12. Tretji turnir bo 25. junija. Danilo Klajnsek Fotozapis Pred kratkim so se v prijateljskem nogometnem srečanju v Podvincih pomerili doma~i veterani in veterani iz Juršincev. Gostujočo ekipo je okrepil sam župan Alojz Kaučič. Po tekmi, ki je bila zelo izenačena, je sledil zabavnejši del. Sportni napovednik NOGOMET 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PARI 29. KROGA: NEDELJA OB 17.00 URI: Aluminij - Jadran Pivovarna Mahnic, Izola - Ptuj Drava, Triglav - Železničar, GPG Grosuplje - Zagorje, Krško Posavje - Križevci, Nafta - Bela Krajina, Goriška brda - Livar, Dravinja - Domžale. 3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - SEVER PARI 26. KROGA: NEDELJA OB 17.00 URliSredišče - Šoštanj, Vransko - Stojnci, Malečnik - Krško Posavje, Paloma - Kozjak Radlje, Šmarje pri Jelšah - Pohorje, Bistrica - Mons Claudius, Fužinar -Hajdina. 3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD PARI 26., ZADNJEGA KROGA: Odranci - Črenšovci, Kema Pu-conci - Beltinci, Panonija Gumi center - Tromejnik, Bistrica - Hotiza, Panonija Gumi center - Tromejnik, Bistrica - Hotiza, Turnišče -Čarda, Bakovci - Tišina in Apače - Veržej (vse tekme v nedeljo, 8. junija, ob 17. uri). MS 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 22. KROGA: SOBOTA OB 17.00 URI: Holermuos Ormož - Podlehnik, Gerečja vas Unukšped - Dornava, Gorišnica - Videm, Zavrč - Skorba, Tržec - Slovenja vas, Mark 69 Rogoznica - Prager-sko. 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 22. KROGA: NEDELJA OB 17.00 URI: Cirkulane - Hajdo-še, Grajena - Zgornja Polskava, Bukovci - Boč, Lovrenc - Podvinci, Leskovec - Markovci, Spodnja Polskava - Apače. VETERANSKA LIGA PARI 18. KROGA: ČETRTEK OB 17.30: Dornava Tržec; PETEK OB 17.30: Markovci - Prepolje, Apače - Polskava, Rogoznica - Go-rišnica, Hajdina - Videm. KOLESARSTVO Kolesarski klub Bilanca iz Apač prireja v nedeljo, 8. junija, s pri-četkom ob 14. uri, že četrto kolesarjenje. Prevozili bodo 42 kilometrov. Zbrali se bodo pred prosvetnim domom v Apačah. Danilo Klajnšek 2. rekreativnokolesarska »fura« Kolesarsko društvo MTB Špica iz Ptuja v sodelovanju z občino Žetale organizira v soboto, 14. junija, rekreativnokolesarsko "furo" (maraton) kot OTVORITEV HALOŠKIH KOLESARSKIH POTI. Štart bo ob 9. uri pred novo osnovno šolo v Žetalah, kjer je tudi cilj vseh treh prog. Prva poteka po cesti in je dolga 55km, druga, lažja, je dolga 17km, tretja, ki večji del poteka po gozdnih in makadamskih cestah, pa je dolga prav tako 17 km in je namenjena gorskim kolesarjem. S plačilom štartnine dobi vsak udeleženec majico, topli obrok, medaljo, pijačo na okrepčevalnicah ter sodeluje v nagradnem žrebanju. Najmlajšega in najstarejšega udeleženca ter najštevilčnejšo družino in ekipo čaka posebno presenečenje. Vabljeni! Uroš Gramc NOČNI TURNIR V MALEM NOGOMETU Športno društvo Ptujska Gora prireja 7. tradicionalni nočni turnir v malem nogometu za člane, ki bo v soboto, 7. junija, ob 21. uri, na igrišču na Ptujski Gori. Igra se za prehodni pokal in za denarne nagrade: 1. nagrada 100.000,00 SIT + pokal + prehodni pokal, 2. nagrada 50.000,00 SIT + pokal, 3. nagrada 30.000,00 SIT + pokal. Prijave sprejemajo na dan turnirja od 19. ure dalje. 3. TURNIR V MALEM NOGOMETU Etnografsko društvo Ježevka prireja v soboto, 7. junija, ob 9. uri, v Ptuju pri Osnovni šoli Mladika 3. tradiconalni turnir v malem nogometu. Organizacija turnirja je namenjena medsebojnemu druženju vseh, ki so kakorkoli povezani s pustovanjem v mestu Ptuj oz. okoliških občinah, krajih in vaseh. Igra se po pravilih FIFA (4 igralci + vratar). Prve tri uvrščene ekipe prejmejo pokale. Nagrado prejmeta tudi najboljši igralec in najboljši vratar turnirja. Za pijačo in jedačo je poskrbljeno. Prijave pričakujemo na telefon: 041 641 092 (g. Edi Hvalec). Pri-javnina znaša 7000 SIT. V ceni prijavnine je vštetih sedem malic s pijačo. Vse dodatne informacije dobite na telefonu: 041 424 723, pri g. Slavku Kolarju. Karting Ptujčani ekipno prvi V Mičevcu pri Zagrebu je bila pred maloštevilnimi gledalci v organizaciji Karting kluba Podravina-Koprivnica III. in IV. dirka za državno prvenstvo in za pokal CRO - SLO. Nastopilo je 65 voznikov, od tega 29 iz Slovenije. V zanimivih, borbenih vožnjah so si favoriti že v prvi dirki izborili čelne pozicije in jih v drugi dirki potrdili in dokazali svoje sposobnosti z visokimi uvrstitvami. Ptujčani so se ponovno izkazali z odličnimi vožnjami in jasno zastavljenimi cilji. Uvrstitve: v razredu N 60 ccm je zmagal Lajkovič - Slander 4 točke pred Klobaso - Ptuj 30, Gori{ek - Moste CE 24; A-100 ccm junior-ji: je zmagal Skrbin{ek - Slander CE 35 točk pred Dami{em Ptuj 27, Jemc - Plantex 27, 6. Sumer 6 točk; ICA 100 ccm seniorji: je zmagal Jurkovič - Straža 35 točk pred Kovačem Lucija 35; F 125 ccm Repič - Moste 35 točk, pred Jerančič -Jefra 28, Janežič - Ptuj 27, 4. Vež-naver - Ptuj 22 točk. Ekipna uvrstitev: AMD Ptuj 90 točk, AMD Slander Celje 75, AMD Moste LJ 59, AMD Lucija 53 točk. Že v nedeljo se boji za prvenstvo nadaljujejo, ko bodo najbolj{i vozniki Hrva{ke in Slovenije nastopili na poligonu v Čakovcu. anc Foto: DK Foto: MG Trnovska vas • Kolesarjenje v Logarsko dolino Kolesarsko razpoloženi turisti In športniki V občini Trnovska vas so od lani bogatejši za dve društvi, in sicer: športno društvo Kenguru in turistično društvo Trnovska vas. V obeh društvih se lotevajo zanimivih projektov. Tako se je 17 članov obeh dru{tev v petek, 30. maja, s kolesi odpravilo v Logarsko dolino. 150 kilometrov dolgo pot so z več postanki prevozili v 12 urah. Kolesarili so po isti pot, kot je pred 40 leti kolesarila rojakinja, dijakinja mariborske gimnazije Sonja Vidic iz Črmlje, ki je pot prevozila skupaj s sošolci in razrednikom, seveda po makadamskih cestah in z drugačnimi kolesi. Kolesarji (župan občine Trnovska vas Karl Vurcer, Jože Kapun, Vanja Požegar, Simona Požegar, Barbara Drumlič, Mirjana Drum-lič, Boris Pukšič, Matjaž Šalamun iz Gočove, Vili Lovrenčič, Marko Požegar, Nena Pukšič, Franc Mur-šec, Jože Šumen iz Lenarta, Drago Gasilski posnetek kolesarjev v Logarski dolini Petrovič, Milan Šegula in Bojan Vi-dovič, vsi trije iz Ptuja in Stanko Rebrec iz Zamušanov) so v petek prenočili v planinskem domu, v soboto pa so se odpravili raziskovat lepote Logarske doline. Nekaj se jih je odpravilo na Okrešelj, drugi na Klemenčevo planino, v soboto popoldne pa so organizirali piknik, ki se ga je udeležilo več članov društva in prijateljev, ki so z avtomobili obiskali kolesarje v Logarski dolini. V nedeljo zjutraj ob 6. uri so kolesarji iz Logarske doline odkolesarili preko Velenja nazaj proti Trnovski vasi in se tudi v nedeljo proti večeru srečno vrnili v Trnovsko vas, kjer so jih pričakali domačini in jim izrekli dobrodošlico. Kolesarje pa je na poti spremljal "gasilec" Daniel Manfred z gasilskim kombijem PGD Biš. Pobudnik kolesarjenja Jože Ka-pun je povedal, da je to bil lep kolesarski izlet in nepozabno doživetje ter dodal, da že razmišlja o organizaciji podobnega kolesarskega izleta na Madžarsko. Zmago Šalamun Ljutomer • 10. regijske igre Specialne olimpiade Slovenije Vsi nastopajoči so zmagovalci V Ljutomeru je Dom Lukavci (občina Križevci pri Ljutomeru) pripravil 10. igre Specialne olimpiade Slovenije za podravsko-pomursko regijo. ■oto: MS Vsi nastopajoči so zmagovalci! Iger se je udeležilo več kot 220 tekmovalcev iz sedemnajstih ekip (Dom Lukavci, OŠ Stanko Vraz Ormož, OŠ Gustav Šilih Maribor, VDC Polž Maribor, Sožitje Ptuj, VDC Sožitje Maribor, Zavod Hras-tovec Trate, VDC Murska Sobota, Dvojezična OŠ II Lendava, VDC Mravlja Lenart, OŠ Cvetko Golar, VDC Slovenska Bistrica, VDC Ormož ter Sožitje Murska Sobota s štirimi ekipami), ki so nastopili v tekih na 50, 100, 200 ter 400 metrov, v štafeti 4 x 100 metrov, v metu žogice, v skoku z mesta, v vožnji z vozički, v elementih košarke ter v namiznem tenisu. Udeležencem 10. regijskih iger Specialne olimpiade Slovenije v Ljutomeru so kolajne med drugim podeljevali župan občine Križevci pri Ljutomeru Feliks Ma-vrič, poslanec Državnega zbora in župan občine Ljutomer Jožef Špindler, direktorica Doma Lukavci Stanka Vozlič, večkratni državni in svetovni prvak v kegljanju Harry Steržaj, podpredsednik lO društva Specialne olimpiade Slovenije Ljubo Miličevič, vodja podravsko-pomurske regije Specialne olimpiade Slovenije Lidija Hrovatič ter predsednica organizacijskega odbora 10. regijskih iger Nada Balažič. Miha Šoštarič Sport mladih Športno plezanje Tudi letos je potekalo prvenstvo osnovnošolcev vzhodne Slovenije v športnem plezanju. Običajno je to v mesecu marcu ali aprilu, letos pa smo zaradi zasedenosti telovadnice na OŠ Breg morali tekmo izpeljati maja. Tekmo je organiziral Vili Koderman (desno) športno-plezalni odsek Planinskega društva Ptuj. Udeležilo pa se ga je preko 70 mladih plezalcev iz severovzhodne Slovenije, med njimi tudi 10 ptujskih plezalcev. Tekma je bila zadnja in na njej so podelili pokale za trud na vseh štirih tekmah. Po končanem uradnem tekmovanju je potekala še master tekma ob 50-letnici Planinskega društva Ptuj s pravico nastopa prvih treh tekmovalcev iz vsake kategorije ter domačinov. Nagrado "kurenta" - maskoto Ptuja si je priplezal Aleš Jurjec iz AK Slovenj Gradec. Kot najuspešnejši na ptujski tekmi in v skupni uvrstitvi so se predstavili tekmovalci ŠPO PD Celje. Z njimi je odpotovalo tudi največ pokalov, za 3. mesto v skupni razvrstitvi pa ga je prejel tudi Vili Koderman iz ŠPO PD Ptuj, v kategoriji cicibanov. Za ŠPO PD Ptuj so nastopili (cicibanke): Eva Zmazek, Maja Si-monič, Tonja Hriberšek; (cicibani): Vili Koderman, Nino Cesnik, Urban Gobec, Jernej Čuš, Jan Zmazek, Mitja Mesarič; (mlajši dečki): Antonio Koderman. Danilo Šegula Badminton 15. maja je bil na OŠ Breg turnir - prvenstvo osnovnih šol ptujske občine v badmintonu (starost 10 - 14 let). Organiziral ga je Badminton klub Ptuj v sodelovanju s Športnim zavodom Ptuj. Udeležba je bila glede na predhodna tekmovanja dobra, saj se ga je udeležilo 8 deklet in 16 fantov, kar je dober pokazatelj, da se zanimanje za ta zanimiv šport povečuje tudi med mlajšimi. Rezultati/uvrstitve: Dekleta posamezno: 1. Katja Mršnik - OŠ Olge Meglič, 2. Klavdi-ja Vegmaher - OŠ Breg, 3. Barbara Vidovič - OŠ Breg. Fantje posamezno: 1. Blaž Rola - OŠ Breg, 2. Robert Novak -OŠ Olge Meglič, 3. Adrijan Grgič -OŠ Olge Meglič. Dušan Bosilj Gimnastika V Ljubljani, v športni dvorani GIB Šiška, je bilo državno prvenstvo v gimnastiki - orodni telovadbi. Nastopilo je 125 fantov in deklet, ki so v mnogoboju prikazali kvalitetne nastope na bradlji, gredi, parterju in v preskokih. Organizator Gimnastična zveza Slovenije je najboljšim ekipam in posameznikov podelila pokale, medalje in priznanja. Rezultati tekmovalcev GID Ptuj: 28. Simona Mulnič, 37. Tja-ša Flanjak, 45. Urška Mar, 48. Alja Šterbal, 52. Maja Štumberger in 53. Nina Purg; ekipno: 8. mesto. Mlajši dečki: 3. Aljaž Horvat, 4. Matic Prevolšek, 5. Matic Zorko, 13. Nejc Maltar; ekipno: 2. mesto. Starej{e deklice: 13. Ivana Fe-konja, 21. Barbara Petek, 30. Maja Zorko - Butoh, 31. Ade lina Bed-njički; ekipno: 5. mesto. Starejši dečki: 5. Marko Belšak, 14. Alen Tement, 17. Tadej Valenko, 230. Jernej Mihelač; ekipno: 4. mesto. anc Kolesarstvo 5. kolesarski maraton Športno društvo Podlehnik je bilo v nedeljo organizator že 5. tradicionalnega kolesarskega maratona, ki je potekal ob 2. prazniku občine Podlehnik in pod pokroviteljstvom občine Podlehnik. Lepo nedeljo je izkoristilo kar 153 kolesarjev in kolesark, katere je na pot poslal župan občine Podlehnik Ve-koslav Fric. Dolžina daljše proge je bila 46,5 km, krajše pa 23 kilometrov. V cilj so privozili vsi udeleženci in udeleženke. Tekst in foto: Danilo Klajnšek Karate-DO • DP Dva naslova v Ljutomer V Šempetru pri Gorici je potekalo državno prvenstvo v karateju (borbe) za dečke in deklice v organizaciji Karate zveze Slovenije. Nastopilo je 398 tekmovalcev iz oseminšestdesetih klubov. Tekmovalci Karate sekcije TVD Partizan Ljutomer so osvojili sedem medalj. Državna prvaka sta postala Luka Prelog (starejši deč- ■ l - l> • II r V C 11 A l)EČKE. bEKLICE MPETERPR|GO!R|CI,25.MA Foto: MS Prvaka v karateju iz Ljutomera (levo Preglej, desno Pre- log) Karate ki do 50 kg) in Aleš Preglej (starejši dečki nad 65 kg), drugi mesti sta osvojila Roman Tkalec (starejši dečki do 50 kg) in Peter Drobež (starejši dečki nad 65 kg), tretji pa so bili Sara Bolkovič (starejše deklice do 53 kg), Mateja Blago-vič (starejše deklice nad 53 kg) in Marko Štih (mlajši dečki do 45 kg). MŠ Luka Mlakar tretji Ptujčan Luka Mlakar je zasedel 3. mesto v kategoriji športnih borb - 60 kilogramov. Za Karate-do klub Ptuj so še zraven Luka Mlakarja tekmovali Aljaž Valič, ki je zasedel v katah od 5. do 8. mesta, Andrej Lamut in Kristjan Potočnik. Za Karate-do klub Markovci pa so nastopili Špela Horvat, ki je v športnih borbah zasedla od 5. do 8. mesta, prav tako sta v katah izgubila za tretje mesto Uroš Horvat in Rok Žganjar, manj sreče pa sta tokrat imela Aleš Horvat in Nejc Janžekovič. Andrej Cafuta Ljutomerčanom naslov DP Karate zveza Slovenije je v Oplotnici priredila ekipno državno prvenstvo v borbah. Člani Karate sekcije TVD Partizan Ljutomer so spet dosegli lep uspeh, saj so osvojili dve medalji. Ekipa starejših dečkov (Aleš Pregelj, Luka Prelog, Peter Drobež in Roman Tkalec) je dosegla tretje mesto, državni prvaki pa so presenetljivo postali kadeti v zasedbi Samo Prelog, David Marin in Borut Cretnik. MŠ Elektronski pikado Top Gun deveti, Protega evropski prvak Minulo nedeljo se je v Španiji končalo evropsko prvenstvo v elektronskem pikadu. Slovenski prvak ter evropski prvak iz lanskega leta Top Gun z Grlave pri Ljutomeru je zasedel končno deveto mesto, prvak pa je postala avstrijska ekipa, ki je v osmini finala z najtesnejšim rezultatom 3:2 odpravila prav pr-leško ekipo. Na prvenstvu so pripravili tudi turnir posameznikov. V turnirju 501 Masters out si je naslov evropskega prvaka prislužil tekmovalec prleške ekipe Goran Protega. Drago Kunčič je turnir med 277 nastopajočimi končal na tretjem, Andrej Gorjak na 17., Matjaž Feguš (vsi Top Gun) pa na 24. mestu. MŠ Roletarstvo ABA Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ptuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71 Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA. n TROCAL TROJNO TESNENJE Izdelujemo In montiramo: PVC OKNA, VRATA ROLETE in ŽALUZIJE (Evropska kakovost s cert. â. c 1688/98-52a2 SIST1018 ZAG, Ljubljana) Ivan Arnuš s.p. Povodňová ul. 3,2251 (Ob Klarlborskl c.) Tel.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-576 ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tel.: 787 75 12 Razpored dežurstev zobozdravnikov 7. 6. 2003 Jože Petrovič, dr. stom. ZA Cirkovce Mali oglasi 02/749-34-10 ELEKTRO MERITVE Elektro Ivančič s.p., tel.: 755 05 31, GSM: 041 / 739 197 meritve, pregledi strelovodov in W eieictroinstalacij MONTAŽA, HITRI SERVIS domofonov, zaščit pred strelo, elektrolnstalaclj Strgar Majda s.p., Štuki 38, 2250 Ruj, tel.: 02/ 751 51 81 - Športna konfekcija za otroke in odrasle: trenirke, telovniki, maje, kratke hlače,... - šivanje po meri (krila, bluze) Iz vašega ali našega materiala -tudi za močnejše postave. g VINOTEKA Vinarski trg 1, Ptuj 7S0 ht kHlture vina Tel. 02 78 798 27 www.haloze .com UGODNO: HALOŽAN 1/1 ŠIPON 1/1 ROYAL WHITE RENSKI RIZLING 1/1 ŽAMETNA ČRNINA 1/1 TOČENO RDEČE - ROYAL RED 1 lit. SIRUPI PETOVIA 1 lit. HALOŽAN 0,5 lit. Odpiralni čas: delavnik: od 7 do 19 ure, sobota: od 7 do 12 ure 399,00 SIT/L nad 12 Ut 265,00 SIT/L nad 12 Ut 399,00 SIT/L nad 12 Ut 289,00 SIT/L nad 12 Ut 330,00 SIT 219,00 SIT 185,00 SIT Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pi^e alkohola škoduje zdravju parkirišča in o9'^°Íe ® Umbuška C. 2, Umbuš (kompleks Maries) i tel. 02 429 20 00. www.ferina.si ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka Antonovica v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE. Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906 izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov In estrihov Pero Popovl~, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica [Najmanjše obresti v mestu za J INSKAimillA [Garancija: plača, pokojnina, kartice J ....." /flj^ AKTALd.0.0. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31 [PEODgWQlDGaJ]^ ®DaiC!Đ Dca WM^ M [řW© m MJa [ř®®[M][iJ@W ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10 Možnost plačila na obroke, gotovinski popust in popust za upokojence F I ill za vse zaposlene ter upokojence za dobo do 6 let. Možnost obremenitve osebnega dohodka preko 1/3, stari kredit ni ovira. VIVA posredništvo In trgovina, Matej Praprotniks.p., Piviiova ul. 19,2250 Ptuj, p.e. Caibva 4,2000 Maribor tel.: 02/25 25 152, GSM: 041/325 923 CENTRALNA KURJAVA VODOVOD do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857. Vsak četrtek ob 20.00 uri n 01 ALFI IN NJEGOVI MUZIKANTJE - Siovenci 02 Ans. DINAMIKA - S iiarmoniko v gore 03 BISTRIŠKI ODMEV - Konjiški vaiček 04 Ans. TONIJA VERDERBERJA - Kepica 05 POLKA PUNCE - Ata mama dajta dnar 06 GAŠPERJI - Najiepša je Siovenija 07 SLOVENSKI ZVOKI - Lovčeve tri stvari 08 SESTRE BUDJA - iVIarijino posianstvo 09 Ans. MIRA KUNCA - Jutro na tujem 10 ŠTIRJE KOVAČI - Ni vse bogastvo 11 VESEUAKI IZ DOBJA - iVIuzikantovska 12R0K0VNJAČI-0b praznikih 13 BRATJE DOBROVNIK - Boiezen SMS 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 sf^mičAmn 7 1 BRINA-stane 2MAXBAND-Hiadno pivo 3 JANEZ FERLEŽ - Rad bi te videl 4 MAMBO KING - Začaraia me je harmonika 5 ROK'N'BAND - Ljubezen na prvi dotik 6 OBJEM-Še vedno ijubišme 7 ČUKI & PIKA BOŽIČ - Komar Zmagovalec meseca MAJA: BoStjan Konečnik - Špilai BoStjan Špilaj Še eno možnost v JUNIJU ima: Brina - Stane Zmagovalec meseca MAJA: Navitianke - Ti, ti, ti navilianka Še eno možnost v JUNIJU imajo: Alfi in njegovi muzikantje - Slovenci Glasovanje s sporočili SMS: 041/818-666 Za POSKOČNIH 13 od20.00 do 22.00 Za VEUÙASTNIH1 od22.00 do 24.00 OrieičkBve SMS glasbene želje: 041/S18-6SB Poskočnih 13 Glasujem z Glasujem z Veličastnih 7 Glasovnice poUjtte na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o..p.p. 318. 22S0 Ptuj Prireditvenih Četrtek, 5. junij vabimo@radio-tednik.si 16.30 gimnazija Ptuj, Medobmocna revija mladinskih pevskih zborov. 19.00 CID Ptuj, otvoritev fotografske razstave Borisa Parića. 19.00 Knjižnica Ivana Potrća Ptuj, otvoritev razstave Najmanjša knjiga na svetu avtorja in zbiralca dr. Martina Žnideršica. 20.00 Gledališće Ptuj, Nemogoći otrok, predstava Slovenskega stalnega gledališća Trst. V galeriji Mestne hiše je na ogled vse do 12. junija razstava fotografij in dokumentacijskega materiala z naslovom 30. let Brodarskega društva Ptuj. Do 8. junija poteka velika slikarska prireditev, ekstempore v Žetalah. V juniju je v Mercatorjevi Blagovnici na ogled razstava Branka Gajšta Pokrajine, olja na platno. V restavraciji Pri pošti razstavlja likovna dela Marija Gregorc iz Ptuja. ^NOVO NA STAREM MESTUIf' GOTOVINSKA POSOJILA po najnižji obrestni meri -poičllčite in preverite tet.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plača, kartice... Mensa d.o.o., Cankaijuva 21, Maribor Petek, 6. junij 9.00 v Animaciji na Ptuju, konverzacija v nemškem jeziku. 19.30 praznovanje 5. praznika vrtca Kidričevo, otvoritev razstave in ogled vrtca. 17.00 v prostorih Vinske kleti na Ptuju, ustanovitveni in informativni sestanek Ženskega foruma ZLSD Ptuj. 17.00 drama SNG Maribor, Štefka, MalOd, za izven. 19.00 dvorana v Cirkovcih, Jožefovi 3. del 19.30 v OŠ Majšperk, Dan vrtca. 19.00 viteška dvorana mariborskega gradu, Odprtje razstave ob stoletnici mariborskega muzejstva. 19.30 drama SNG Maribor, Milo za drago, velika dvorana, za abonma Dramski vikend A, B, C, D in izven. 20.00 v Termah Ptuj, koncert Magnifico in Sestre. 20.00 v Kolnkišti je na ogled razstava Borisa Voglarja - Billyja. 20.00 v gledališču na Ptuju, Izboljševalec sveta, igra SNG Drama Ljubljana. 20.00 v Refektoriju minoritskega samostana, koncert Okteta iz Dorna-ve in ženske vokalne skupine Fortuna. 21.00 klub ptujskih študentov - kolnkišta, otvoritev razstave Fotografirana glasba Borisa Voglarja. 21.00 v Kolnkišti koncert Sleazy Snails. 21.00 v CID-u na Ptuju, rock n & roll koncert ansambla Kopije. Pri tovarni Krka v Ljutomeru pripravlja KAM Ljutomer ta konec tedna Open Flatuss festival. Sobota, 7. junij 9.00 16.00 16.00 18.00 19.00 19.00 20.00 20.00 21.00 pohod po Šturmovcih, v počastitev občinskega praznika in v čast evropskega leta invalidov. dvorana Markovci, Medobmočna revija odraslih folklornih skupin Pomladna veternica, na prostorih Kinološkega društva Ptuj v prostorih OŠ Jakobski Dol, 3. druženje z naslovom »Harmonija hrane in vina.« v videmski občinski dvorani bo jubilejna prireditev ob 80-letnici organiziranega kulturnega življenja v Vidmu ter 80-letnici gledališke in tamburaške sekcije. v dvorani TVI Majšperk, 6. revija pevskih zborov. v gledališču na Ptuju, zaključek 2. slovenskega festivala komornega gledališča s podelitvijo nagrad ter kabaretni koncert Patetico. v domu kulture v Benediktu, drama Razvalina življenja. v Kolnkišti na Ptuju bo Reagee večer. RK Bratje Reš organizira za svoje člane in simpatizerje RK enodnevni izlet po Gorenjski vse do Blede. Vodi ga. Mimica Korpar. Nedelja, 8. junij 11.00 prosvetna dvorana v Žetalah, otvoritev razstave izbranih likovnih del 3. mednarodnega slikarskega EX Tempore »Žetale 2003« 15.00 v Markovcih, Parada pihalnih godb. 20.00 v Termah Ptuj, koncert BePop in Game Over. 21.00 v Kolnkišti na Ptuju, projekcija filma Tri barve : Bela. Ponedeljek, 9. junij 19.00 v starih steklarskih delavnicah literarna arena z Danielo Hotko. Nastopili bodo otroci iz ptujskega vrtca. 19.30 v glasbeni šoli Karol Pahor na Ptuju v koncertni dvorani, koncert Maister trio. 19.30 Kazinska dvorana SNG Maribor, komorni koncert Tomaž Petrač (klavir) in Andrej Petrač (violončelo), za izven. KINO PTUJ 5. junij, 20.00, Kako se znebiti fanta v desetih dneh. Od 6. do 8. junija, 19.00, Frida, 21.00 Kako se znebiti fanta v desetih dneh. Od 10. do 12. junija, 20.00, Rekrut. MARIBOR PARTIZAN 5. ,6., 9., 10. in 11. junij, 19.00 in 21.30, Bes pod Kontrolo. 7. in 8. junij, 16.30, 19.00 in 21.00, Bes pod Kontrolo. GLEDALIŠČE 5., 6., 7., 8., 9., 10. in 11. junij, 17.30 in 20.30, Matrica : Reloaded. UDARNIK 5., 6., 7., 8., 9., 10. in 11. junij, 18.30, Polnočni obračun. 21.00, Telefonska govorilnica. Nagrado založbe MANDARINA prejme: StrmSek Anica, Podlehnik86,2286 Podlehnik TV PTUJ Sobota, 21.00, in nedelja, 10.00: Koncert ansambla Goter z gosti 2. del, Poljudna oddaja Rudija Klariča »Kako biti zdrav in zmagovati.« RADIOlllTEDNIK Direktor: Božidar Dokl Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. v I/ J ^ H \ ^ r 1 1 _i _ Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Pomočnica odg. urednika: Liljana Vogrinec Urednik športnih strani: Jože Mohorič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafi~no-tehni~ni urednik: Jože Mohorič Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec Lektor: Boštjan Metličar Naro~niska razmerja: Majda Šegula (02)749-34-16. Cena izvoda je 250 tolarjev. Celoletna naročnina: 12.920 tolarjev, za tujino 25.400 tolarjev. Transakcijski račun: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d.d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, št. 89. E-maii uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si RADIOPTUJ 89,8»98,e'l04;3 Odgovorni urednik: Ludvik Kotar Uredništvo: Marija Slodnjak, Anemari Ke- kec, Tatjana Mohorko, Majda Fridl, Zmago Šalamun Telefon uredni{tva: (02) 749 34 25 Vodja studia: Zvonko Žibrat Telefon studia (za oddaje v živo): (02) 771-22-61, (02) 771-22-60 E.mail: nabiralnik@radio-tednik.si OGLASNO TRŽENJE Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Vodja marketinga: Simona Krajnc Pavlica Tel.: (02) 749-34-30, (02) 749-34-14, (02) 749-34-39 narocila@radio-tednik.si Internet: www.radio-tednik.si www.tednik.si www.radio-ptuj.si 38 Štajerski Rekreacija, objave in oglasi četrtek • 5. junija 2003 Planinski kotiček PO HALOŠKI PLANINSKI POTI V soboto, 31. maja, so se ptujski planinci že dvanajstic odpravili na POHOD po haloški planinski poti. Letos je bilo še posebej slovesno pri Rudijevem domu na Donacki gori, saj so proslavili 110-letnico slovenske planinske organizacije in 50-letnico Ptujskega planinskega društva. Preko 700 pohodnikov se je v prelepem spomladanskem jutru odpravilo iz Narapelj najprej na Jelovice in se preko razglednega hrbta spustilo proti Kupcinjemu vrhu. Vsepovsod ob poti so prijazni domačini pripravili stojnice z domačimi dobrotami, nad katerimi so bili pohodniki prijetno presenečeni. Letošnji pohod je bil osrednja prireditev v tem delu Slovenije, zato so se ga udeležila planinska društva iz Podravja in Pomurja, veliko pa jih prišlo v goste tudi z Gorenjske in dolenjskih društev. Dobrodošlico so ptujski planinci izrekli tudi društvom iz sosednje Hrvaške, saj so na naših pohodih že stalni gostje. Kulturni program so pripravili s ptujskim nonetom in zanimivim Pohorcem Jurijem Vodovnikom, čigar lik je prikazal znani igralec Marko Cvahte. Folklorna skupina OŠ Ljudski vrt je odplesala venč-ek gorenjskih plesov v prelepih narodnih nošah. Plesalce vodi gospa Silva Fartek. Živahnim mladim plesalcem so se po končanem programu priključili pohodniki, ki niso kazali niti najmanjše utrujenosti po prehojeni poti. Če je vzdušje pravo, med planinci ni utrujenih obrazov. O tem smo se lahko prepričali, saj so planinci pri Rudijevem domu vztrajali do večera in prinesli nekaj svoje dobre volje tudi v mesto, tistim od daleč pa bo ostal v spominu nostalgični venček prekmurskih otožnih pesmi, s katerimi je razveselil po-hodnike v avtobusu gospod Rudi. Sobotna udeležba na pohodu kaže, kako pravilno so se ptujski planinci odločili pred dvajsetimi leti, ko so trasirali Haloško planinsko pot v tem pozabljenem, a tako slikovitem delu Slovenije. Preko 2000 pohodnikov je prehodilo celotno pot, veliko se jih vrača v te kraje. S seboj vabijo svoje znance in prijatelje, ki se navdušujejo nad gostoljubnostjo in iskrenostjo ljudi ob poti. Prav to pa pravi način, kako ustreči vedno bolj razvajenemu turistu, ki ga danes zanima pristno življenje in ohranjena narava. Tega pa je v naših krajih še veliko, samo zavedati se moramo tega bogastva in ga primerno zaščititi, dokler je še čas. Viktorija Dabic POHOD NA PECO PD HAJDINA organizira v nedeljo, 15. junija, pohod na PECO z odhodom ob 6. uri izpred OŠ Hajdina. Prijave, vodenje in podrobnejše informacije Franc Hazimali, tel.041 954 922. Podiehnlk REKREACIJSKI TEK IN DRUŽABNE IGRE V soboto, 24. maja 2003, je bilo pri ribniku Podlehnik zelo živahno. V okviru prireditev ob 2. ob~-inskem prazniku je ŠD Podlehnik organiziralo že 7. rekreacijski tek, ki je bil dobro obiskan, saj se ga je udeležilo okrog 80 teka~ev. Vsak udeleženec teka je dobil priponko, malico in napitek, najuspešnejši pa tudi prakti~ne nagrade. Po kon~anem teku so potekale na nogometnem igriš~u družabne igre krajanov. Tekmovalci so se pomerili v hoji s hoduljami, teku v vrečah in vlečenju vrvi.Ekipam, ki so imele največ sreče, so bile podeljene nagrade na četrtkovi prireditvi, ko so se v šotoru predstavila društva in organizacije Občine Podlehnik. Ker brez nogomrta pač ne gre, se je odigrala tudi nogometna tekma med KFD Podleh-nik in naključno izbrano ekipo Podlehničanov. Po igrah pa je bilo družabno srečanje krajanov. Danica Kurež Zahvala bolnišnice Ptuj Za izgradnjo in opremo Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj so darovali: Namesto cvetja ob smrti g. Maksa Kekca iz Bratislavcev pri Polan{aku svojci in znanci umrlega 50.000,00 SIT. S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost. Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za prispevana finančna sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na transakcijski račun številka: 01100-6030278670, pri UJP Urad Slovenska Bistrica. OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO PTUJ VABI svoje člane na srečanje veteranov Vzhodnoštajerske pokrajine in Pomur-ja v soboto, 14. junija 2003. Odhod iz Ptuja bo ob 8. uri izpred železniške postaje Ptuj. Prijave do 9. junija 2003 na telefon 041 517-423. Mali oglasi STORITVE DELNICE - po uradnih borznih cenah, izvenborzno tudi Perutnine Ptuj. CBH, d.o.o., poslovalnica DOMINO, Trstenjakova 5, Ptuj, tel.: 02/ 78 78 190. POSOJILO PO VAÏI MERI:- hipo-tekarno, nakup, kredit, leasing, obremenitev ni ovira, do 20 let:- gotovinska: podlaga OD, prosta 1/3 ni pogoj, do 2 leti. Svetujemo in pomagamo pri pridobitvi! Tel. 03 49 000 49, FMC You-re, Podjetni{ko in poslovno svetovanje, Ul. XIV. divizije 14, Celje ZA DVORIiČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj._ POPRAVILO TV aparatov, video-rekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih in su{ilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič, s.p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571. ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56. MONTAŽA, centralne kurjave, vodovodne instalacije, plinske instalacije, stanovanjeske klime. Ugodne cene materialov in storitev. Janez Cimerman, s.p., Mar-kovci 58 a, tel. 788 82-90, GSM 041 753-734. t ŽELITE UŽIVATI v lepo urejeni okolici hiše ali vikenda? Enostavno!! Pokličite: 070 501-624 ali 772-71-11, Janez Gornik, Vič-ava 40. Košnja zelenic, negovanje živih meja, grmovnic ... FRIZERSTVO "BRIGITA", prameni na sto načinov, nova volumen-ska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podalj{evanje las. Brigita Pu{nik, s.p., Trste-njakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61. ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406. KVALITETNA IN UGODNA izdelava strojnih estrihov - 031 349-343 ter strojnih ometov - 041 332 585. KDM Estrih, Miran Kolarič, s.p., Gajevci 6 a, Gorišnica. /V !li KNAUF montaža, spuščeni stropovi, suhi estrihi. Kompletna ureditev mansardnih stanovanj. KLAS GM, d.o.o., Podvinci 15, Ptuj, telefon: 7460318, GSM 031 341 532. TESARSTVO: postavljanje ostrešij, vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva iz lesa. Marjan Miško, s.p., Kog 49, 2276 Kog, tel. 02 719 62-73, GSM 031 582 938. IZVAJANJE vseh krovsko - kleparskih del, montaža nadstreškov, pergole, pokrivanje streh z vsemi kritinami. Janez Lah, s.p., Mez-govci ob Pesnici 70 c, 2252 Do-rnava, telefon 041 375-838. 30 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se! Tel. 757-51 -51, GSM 031 383-356. PREVOZI PREMOGA iz Velenja samo še do 30. 6. 2003, zelo ugodno. Tel. 629-10-95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podleh-nik. GSM in RTV servis na Ptuju Branko Kolarič, s.p., PE. Gobčeva 23 - ob Mariborski cesti pri baru Mitrej. Tel. 041 677-507. HITRI kredit - gotovina takoj. Tel: 02 320-48-30, GSM 041 -539-663. Share, d.o.o. Tržaška cesta 65, Maribor. NEPREMIČNINE NA LEPI lokaciji prodam hišo, gospodarsko poslopje in 3 ha zemlje. Zemljišče poseduje njive, pašnike in vinograd. Za inf. pokličite tel. 041 867-897, po 13. uri. MANJŠO posest v Vareji pri Vidmu, prodamo ali menjamo za stanovanje. Tel. 764-02-61, 031 646-291. OTOK Brač, oddam apartmaje v lepem predelu Supetra. Tonči Vuškovič, tel. 00385-21-630-349. OPREMLJENO pisarno v centru mesta oddam v najem. Tel. 031 382-976. UGODNO prodamo ali oddamo v najem poslovne prostore v poslovni hiši "Omega" na Osojni-kovi cesti 3, Ptuj, v I. nadstropju v izmeri od 20 do 300 m2, kletni prostori v izmeri od 20 m2 do 300 m2. Iformacije na telefon 78 77 080; 74 81 793 ali 031 405 471. EMONA MERKUR PTUJ, d.d., v stečaju daje v najem skladišče Ptuj, Vegova 4, v izmeri 306 m2 najugodnejšemu ponudniku. Ponudbe pošljite na naslov: Emona Merkur Ptuj, d.d., -v stečaju Ptuj, Murkova ul. 2 v roku 8 dni od objave. ENOSOBNO stanovanje v centru Ormoža, prodamo ali menjamo za bivalni vikend. Tel. 051 207-764. PRODAM VEČJO mansardno stanovanje, v dveh etažah. Tel. 787 87 87. HIŠO, enodružinsko, z lepim in urejenim gospodarskim poslopjem, namenjenim za kakšno družinsko obrt. Ob hiši je tudi velik vrt. Vse to je naprodaj v Spodnjem Gaju pri Pra-gerskem. Lahko pokličete ali pa pridete osebno. Tel. 02 803-74-52. PRODAM VIKEND v Majskem vrhu. Tel. 040 630-934. STANOVANJE, trisobno, komfortno v Ptuju CMD, prodamo. Tel. 771-54-31, zvečer. MOTORNA VOZILA PRODAM BUKOVA DRVA, dostava na dom. Tel. 031 885-154. PRODAM NOVO TAMBURICO, izdelek Žmegač Varaždin. Inf. na tel. 755-44-41. AVTO-RAK, NA ZALOGI VEČ VOZIL, MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO, UREDIMO KREDIT ALI LEASING NA POLOŽNICE. Ugodno prodamo: octavia 1.9 tdi, 1999, passat 1.6, 1997, la-nos ratio, 2000, vento 1.8, 1993, polo 1.0, 1999, r 5, 1992, bmw 325, 1993, polo 1.0, 1998, seat inca, 1996, felicia, 1996, clio 1.2, 1994, mercedes-benz c 180, 1994, ax 1.0, 1997, sharan 2.8, 1996, galaxy 2.3 I 16v, 1998, sharan 1.9 tdi,1996, frontera 2.2 dti, 2000, kia pride, 1998, matiz s, 2000, kia clarus 1.8, 1998, marea 1.8 karavan, 1997, honda civic 1.5, 1990, laguna 2.0 rxe, 1995, baleno 1.3, 2000, audi a6 2.4, 1999, polo 60, 1996, felicia 1.3 lxi, 1995, felicia karavan, 1996, rover 214, 1995, golf 1.9 tdi karavan, 1994, astra karavan, 1995, passat 1.8 t karavan, 1998, punto 55, 1994, passat 1.8, 1993, vectra 1.8, 1998, escort 1.6, 1994, r 5 diesel, 1992, kadet, 1986, tipo 1.4, 1993, escort 1.6 karavan, 1995, ... in še več!!! Radko Kekec, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 a, tel. 02/7800-550. DOM - STANOVANJE APARTMAJE, ODDAMO - Stara Novalja na otoku Pag. Tel. 031 688-842. ŽIČNE MREŽE IN PRIBOR ZA OGRAJE: cinkane, plastificirane, farmer, panelne ... že od 199 sit/m2 z DDV), tudi montiramo! Žično pletarstvo Rogina, Rajšpo-va 15, Ptuj (Bivši Agis), 02/77887-51, od 7. do 17., sobota do 12. ure. DELO ŠTUDENT, ki se dobro spozna na računalnike, išče kakršnokoli delo med počitnicami. Tel. 031 818-706. ODDAJAMO APARTMAJE v Stari Novalji, otok PAG. Tel. 041 756-510. TRISOBNO STANOVANJE v Zg. Leskovcu, prodam. Tel. 763-18-51. V NAJEM DAM hišo s trisobnim apartmajem v Sabuniki pri Zadru, plaža peščena. Ugodno junij in september. Tel. 00386 42211371, 00385 91 575 27 79. PRODAM ALI ZAMENJAM eno-stanovanjsko hišo v Zabovcih 98 a, zamenjava je mogoča okrog Maribora ali morja, možno doplačilo, ostalo po dogovoru. Franc -Katica Korenjak, telefon 0049 (0) 74201455; Nemčija, kličite od 17. ure naprej. RESTAVRACIJA DE PONCHO zaposli natakarja ali natakarico. Pogoji: komunikativnost, veselje do dela z ljudmi. Nudimo: redno zaposlitev in nadpovprečni osebni dohodek. Boris Šegula, s.p., Ro-gozniška c. 20, 2250 Ptuj. Tel. 02 780-62-90 ali 041 631-578. ZAPOSLIMO natakarico z gostinsko izobrazbo ali s prakso v strežbi hrane. Delovnik od 7. do 20. ure, nedelje zaprto. Tel. 031 724-420 ali 02 771 -37-71, gostilna Medaljon, Rajšpova 20, Ptuj. Nali oglasi 02/749-34-10 OBČINA ORMOŽ Ptujska c. 6 2270 ORMOŽ Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03-popravek) sklicujem PROSTORSKO KONFERENCO, ki bo v četrtek, dne 12. 6. 2003, ob 12. uri v sejni sobi Občine Ormož, Ptujska c. 6. Na prostorski konferenci bodo predstavljeni osnutki programa priprave lokacijskih načrtov 1. Ureditev krajevnega središča Podgorci 2. Ureditev krajevnega središča Ivanjkovci 3. Ureditev krajevnega središča Kog Postopke navedenih prostorskih aktov bo vodil Oddelek za okolje in prostor. Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Občina Ormož. Namen prostorske konference je pridobitev priporočil, usmeritev legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti v zvezi s pripravo prostorskih aktov. Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazila, da zastopajo organ, organizacijo, društva ali drugo pravno osebo, lahko na konferenci podajo svoja priporočila in usmeritve v pisni obliki ali ustno na zapisnik. Vili TROFENIK, l.r., ŽUPAN OBČINE ORMOŽ RAZPIS republiških in Zoisovih štipendij za šolsko leto 2003/2004 Razpis republiških in Zoisovih štipendij za šolsko leto 2003/04 je izšel 15. 5. 2003 v časopisu Delo in Večer. Pravico do republiške štipendije lahko uveljavijo kandidati, katerih letni bruto dohodek njihove družine v l. 2002 ne presega 756.367 SIT na družinskega člana. štipendisti, ki so lani prejemali republiško štipendijo, lahko ta znesek presegajo za 10% (832.004 SIT). Vloge (obr. DZS 1,51- dobijo se v papirnicah in knjigarnah) se že sprejemajo na Uradih za delo (po naslovu stalnega bivališča); za upravno enoto Ptuj: OS Ptuj, Vodnikova ulica 2, soba 227 (nad novo pošto, v drugem nadstropju), za upravno enoto Ormož: UD Ormož, Ptujska cesta 25. Uradne ure so vsak delovni dan razen četrtka od 8.00 do 12.00, v sredo še od 14.00 do 16.00. Pred izpolnjevanjem natančno preberite navodilo, ki je priloženo obrazcu za vlogo! Vlogo lahko vložijo redno vpisani dijaki, vajenci ter redno in izredno vpisani študenti, določen je pogoj glede starosti, pogoj glede statusa in pogoj glede prejemanja drugih štipendij - glej razpis. Zadnji rok za oddajo vloge je za vajence in dijake 05.09. 2003, za študente 03.10.2003. Vloga mora biti vložena do roka. V primeru, da kakšna priloga še manjka, se lahko vloga dopolni tudi po tem roku (v dogovoru z referentom pri sprejemu vloge). študenti naj s seboj prinesejo indeks na vpogled. Vloga se ne šteje za zamujeno, če je bila vložena po roku iz opravičljivih razlogov, ki so navedeni v razpisu. V tem primeru mora biti vloga z vsemi dokazili vložena v 15 dneh od nastanka oz. prenehanja razloga. Izjemoma se lahko vloga vloži tudi med letom, če pride v družini kandidata do znižanja dohodka zaradi razlogov, ki so navedeni v razpisu. V tem primeru mora biti vloga vložena v 30 dneh od nastanka razlogov. Izobraževalni zavodi lahko do enakih rokov predlagajo tudi kandidate za Zoisovo štipendijo, za katere menijo, da izpolnjujejo pogoje intelektualne oz. umetniške nadarjenosti. Intelektualna nadarjenost se preverja s psihološkimi preizkusi sposobnosti. Učenci, dijaki in vajenci morajo imeti najmanj prav dober uspeh, študenti najmanj povprečno oceno 8. Vajenci, dijaki in študenti morajo imeti še javno priznan uspeh oz. izjemni dosežek v zadnjih dveh šolskih letih (kaj se šteje za izjemni dosežek, je navedeno v razpisu). Vse informacije o razpisu, pravilniku o štipendiranju in pogojih lahko najdete na internetnih straneh Zavoda za zaposlovanje: WWW.ESS.GOV.SI, v rubriki AKTUALNO, kjer si lahko ogledate vlogo za republiško štipendijo (jo tudi izpišete), lahko pa naredite tudi okvirni izračun upravičenosti do republiške štipendije. Priporočamo vam, da vloge oddate čimprej, tudi če so nepopolne. S tem boste sebi prihranili čakanje v vrsti za oddajo vloge (kajti v dneh pred potekom roka so dolge čakalne vrste), nam pa omogočili tekoče delo in pravočasno izplačilo štipendij upravičencem. Manjkajoče priloge (predvsem potrdila o vpisu) lahko pošljete tudi po pošti ali oddate v nabiralnik pri vložišču Območne službe Ptuj, Vodnikova ulica 2. Na vsako naknadno vloženo ali poslano prilogo napišite ime in priimek ter datum rojstva kandidata za štipendijo. OBMOČNA SLUŽBA PTUJ Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Mali oglasi KMETIJSTVO KRAVO, staro tri leta, tik pred telitvijo, prodam ali zamenjam za nebrejo. Tel. 041 941-878._ NESNICE, rjave, grahaste ter ~rne, stare 13 tednov, prodam - 600 SIT dostava na dom. Mar~i~, Staro{ince 39, tel. 792-35-71. ROTACIJSKO koso Sip 165, prodam. Tel. 031 207-156. PRODAM BELO me{ano in sortno ter rde~e vino z analizo. Tel. 764-49-21 ali 031 554-705. MLADE NESNICE, tik pred nesnostjo, rjave, grahaste in ~rne, opravljena vsa cepljena, prodajamo. Sor{ak, Podlože 1, Ptujska Gora. KOMPRESOR 50 l, nov, prodam, ter balirko, poljsko, prodam ali menjam za obra~alni plug. Tel. 031 365-448. ŠTIRI breje krave - dve kravi s prvimi teleti in tri telice za nadaljnjo rejo, vse ČB pasme, prodam. Tel. 02 792-10-41._ PRODAJA doma~ih jagod pri Zele-nikovih v Stojncih 122 b. Tel. 02 766-37-81 ali GSM 041 715-213. KUPIMO BIKCE simentalce za nadaljnjo rejo. Tel. 041 263-537. KRAVE, tri, breje, in brejo telico, prodamo. Tel. 02 790-50-41. NESNICE, rjave, grahaste in ~rne, tik pred nesnostjo, zagotovljena tako-j{nja nesnost, dostava tudi na dom. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582-14-01._ KOKOŠI nesnice, rjave, stare eno leto, za zakol ali nadaljnjo nesnost, po 200 sit/kos, prodajamo. Megli~, Skorba 23. RUŠT suh in fosne, debeline 5 in 4, prodamo. Tel. 764-02-61 ali 031 646-291. KRAVO, s tretjim teletom brejo, v devetem mesecu, prodamo. Tel. 758-01-71, po 20. uri. BELE KOKOŠI in peteline, težke od 4 do 4,5 kg, 850 sit za žival, prodajamo. Naročila po telefonu 688-13-81, 040 531-246, Resek, Starše 23. ODOJKE, težke 20 kg, prodam. Franc Šmigoc, Stojnci ll9 a, tel. 766-37-61. Ob boleči izgubi naše drage mame Marije Šantarovič se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nas obiskali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo ge. ravnateljici OS Ljudski vrt Tatjani Vaupotič za poslovilne besede in kolektivu ter bivšim zaposlenim v OS Ljudski vrt za častno stražo. Žalujoči: sin Ivan in hčerka Svetlana z družinama Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta, tasta, dedka in pradedka Leopolda Valha IZ HAJDOS 8a se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, cvetje in svete maše ter nam izrekli iskreno sožalje. Hvala duhovnikoma za opravljeni cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za ganljive besede slovesa ter godbeniku za odigrano Tišino. Hvala tudi pogrebnemu podjetju MIR za opravljene pogrebne storitve. Žalujoči: vsi njegovi Osnovnošolci, dijaki, študentje ob koncu šolskega leta posebni gotovinski popusti na vrhunska ameriška gorska, BMX, treking, cestna kolesa. Velika izbira, ugodne cene! Kolesarski center BIKE EK, Jadranska ulica 20, Ptuj, tel. 771 2241 ali 040 226 522. RAZNO REGAL za dnevno sobo - skoraj nov, prodam. Tel. 031 822-786. PRODAM BUKOVA drva, nažagana za centralno, po naročilu, dostava na dom. Tel. 041 484-574._ RAZNO stanovanjsko pohištvo prodam. Tel. 031 723-149._ NINTENDO 64 + 2 ročki + pretvornik + 5 igric, prodamo. Tadej, 773 05 71, popoldan. OKENSKA KRILA, zasteklena, prodamo. Tel. 745-04-81._ PRODAM BUKOVA drva, metrska ali žagana, z dostavo. Tel. 03 582 72-12, 041 544-270._ SALONITNE sive plošče, 140 kos, z vijaki, nove, prodamo. Tel. 796-73-01._ KUHINJO, rabljeno, prodamo. Tel. 751 04 21, zvečer._ PRODAM bukova drva, žagana ali v metrih. Tel. 031 532-785._ KOMPLET opremo za kuhinjo ter sedežno garnituro, prodam. Tel. 041 264-063. OKNA, s polkni, šest kosov, nova, prodamo. Tel. 778-24-21, 031 416-977, po 20. uri. S 15. septembrom 2003 iščemo varuško za fantka, takrat starega eno leto. Varstvo je izmensko - en mesec dopoldan, en mesec popoldan. Tel. 041 311-341._ KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10. Oglase in osmrtnice sprejemamo na telefon: 02 / 749 - 34 - 10 Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, odšla si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja ne gorja. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in sestre Elizabete Kovačec 1922 - 2003 IZ KUKAVE 29 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh bolečih trenutkih stali ob strani, ustno in pisno izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, svete maše in za cerkev ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvala g. župniku za opravljen obred, cerkvenim pevcem in organistu za odpete žalostinke, zastavonoši, g. Zvonku za molitev in poslovilne besede, pogrebnemu podjetju MIR in godbeniku za odigrano Tišino. Zahvala osebju internega in intenzivnega oddelka splošne bolnišnice Ptuj. Žalujoči: hčerka Anika z družino, sinovi Anton z družino, sin Vinko z Majdo, sin Ivan z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, tašče in sestre Alojzije Plohl IZ GABRNIKA 48 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv.maše, nam pa izrazili sožalje. Posebna zahvala KZ Ptuj, govorniku za poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, g. župniku za opravljen obred in sv. mašo ter podjetju Mir. Žalujoči: vsi njeni Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel. Nihče ne ve, kaj si si takrat želel. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi brata, strica, botra Antona Hojnika S KUKAVE 53 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše in za cerkev. Iskrena hvala gospodu duhovniku za darovano mašo in opravljeni obred, govorniku gospodu Zvonku, pevcem, zastavonoši, godbeniku za odigrano Tišino. Hvala pogrebnemu podjetju MIR za opravljene pogrebne storitve. Sestra Angela z družino Ljubila si življenje, ljubila si svoj dom. Ostalo grenko je spoznanje, da te nazaj nič več ne bo, ker za vedno vzela si slovo. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, sestre, babice in prababice Ljudmile Zupanc IZ SKRBELJ 11 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljeni obred, g. Rakovcu za ganljive besede, pevkam za odpete žalostinke, zdravstvenemu osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj, patronažnim sestram in pogrebnemu podjetju MIR. Žalujoči: sinovi Valter, Ivan, Ludvik, Anton, Franc in Drago z družinami Naš dom ostal je prazen, ko nehote smo šli narazen, vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazremo se s solznimi očmi. Le kdo pozabil tvoje dobro bi srce, ki neskočno nas ljubilo vse do poslednjega je dne. V SPOMIN 3. junija je minulo žalostno leto, odkar te ni več med nami, naš dragi mož, ata, dedek, svak, brat, stric in boter Jože Flor IZ PODVINCEV 117 Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, mu prižigate svečke in prinesete cvetje na njegov grob. Tvoji najdražji Po tem življenju ne ostane to, kar smo zbrali, temveč tisto, kar smo dali. Gerard Chandry ZAHVALA Matilda Korošec ORMOŠKA 89, PTUJ Hvala vsem, ki ste pokojno ženo, mamo in babico Matildo Korošec pospremili na njeni zadnji poti, se udeleževali molitev na domu, darovali cvetje, sveče, mašne namene in darove za minoritsko cerkev. Hvala za izrečena pisna in ustna sožalja. Iskrena hvala župniku p. Tarziciju Kolenku za pogrebni obred, gospe Mariji Cvetko za tolažilne besede, cerkvenim pevcem župnije sv. Petra in Pavla za odpete pesmi, praporščaku Društva upokojencev Budina-Brstje in pogrebni službi Mir. Ohranimo pokojno v lepem spominu. Žalujoči: mož Martin in hčeri Jelka in Darja z družinami Solza kane iz očesa, pred nami je tvoj obraz, odšla si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage Štefke Bukšek IZ @ETAL 65 ste prišli od blizu in daleč, da bi jo spremili na njeni zadnji poti, naši sorodniki, prijatelji, sosedje, znanci in krajani. Iskrena vam hvala. Hvala za cvetje, sveče in darovane maše, številne ustne in pisne izraze sožalja. Iskrena hvala za čuteče besede govornikoma g. Kolarju in g. Krivcu ter družini Butolen-Pulko za iskreno pomoč. Hvala podjetju MIR iz Vidma za opravljene pogrebne storitve, odigrano žalostinko ter pevcem za odpete pesmi, g. župniku za molitev in opravljeni pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Mož Jože, sin Jože, hčerka Erika in vnukinja Petra Cres • Tragična zgodba 65-letnega Ptujčan^ M Črna Utopljenega M. Vidoviča našla celjska potapljača V javnost je v četrtek, 29. maja, pozno popoldne prek osrednjih medijev prispela novica hrvaških varnostnih organov, da je na otoku Cresu, na območju rta Seka, okoli poldneva med športnim potapljanjem izginil slovenski državljan. O pogrešanem je reševalce obvestil sorodnik, potem ko se po potopu ni pojavil na povr{ju. V re{evalno akcijo so se takoj vklju-~ili s policijskim ~olnom in ~ol-nom luške kapetanije, pridružila pa sta se tudi slovenska potapljača. Po Ptuju se je še isti večer kmalu razširila vest, da gre po vsej verjetnosti za 65-letnega Adolfa Vidoviča - Marjana iz Ptuja, ki je bil od ponedeljka na obisku pri 35-letnem nečaku Mitji; ta je z družino in majhnim otrokom prebival v najeti počitniški hiši v kraju Pogana na jugu otoka Cresa, na območju Punta Križe. Naslednji dan so z reške policije sporočili, da sta se Adolf Vi-dovič in njegov nečak v četrtek okoli pol osme ure zjutraj odpravila na morje z belim, okoli 4 m dolgim gliserjem Elan z oznako lZ-2087. Po tem ko sta v Nerezinah napolnila rezervoar za gorivo, sta se okoli pol devetih ustavila med uvalama Šešnja in Ridulja, se pripravila za podvodni ribolov in se pričela potapljati. Po tem ko se je Mitja po tretjem ali četrtem potopu dvignil na površje, je presenečen opazil gliser, ki naj bi ga burja odnesla kakih 200 m vstran. Ko je priplaval do čolna, to naj bi se zgodilo okoli 9. ure, ga je spreletelo, kajti strica Marjana, kot so ga klicali domači in prijatelji, ni bilo nikjer. Nekaj časa naj bi Mitja pogrešanega iskal sam, ker pa ga ni našel, se je odpravil na bencinsko črpalko, od koder so nekaj po 11. uri poklicali na pomoč luško kapetanijo in policijo. Kmalu naj bi prispela dva čolna z reševalci, pridružila pa sta se jim tudi dva Slovenca s svojima čolnoma in Mitja. Pogrešanega so iskali vse do 17. ure popoldan, a zaman. lskanje so nadaljevali tudi ves naslednji dan - v petek, in čeprav so se reševalcem pridružili še pripadniki specialne enote reške policije, pogrešanega Marjana niso našli. Policisti naj bi pojasnili, da sta Adolf Vidovič in njegov nečak Mitja lovila skupaj, čoln pa naj bi vodila izmenično: medtem ko je bil eden s harpuno na podvodnem ribolovu, je drugi krmaril čoln in ga zasidral 100 do 200 m vstran, dokler ni do tja priplaval drugi ribiški kolega, prevzel čoln in ga potem peljal na novo lokacijo. Do nesreča pa naj bi prišlo, ko bi moral prestaviti čoln Adolf. Oba naj bi bila dobro opremljena, saj sta imela neoprenske obleke, uteži, plavutke in maske, oba sta imela tudi uradno dovoljenje za ribolov - Marjan enotedensko, Mitja pa mesečno. Ko so za dogodek izvedeli domači v Ptuju, sta se dan po do- Marjan Vidovič, kot smo ga poznali Ptujčani. godku, v petek popoldne, na Cres odpravila tudi Marjanov svak Anton Pintar ter eden od Marjanovih zetov Robi Polanec. O tragičnem dogodku nam je užaloščen Anton Pintar povedal: "Ko sva z Robijem v petek zvečer prispela na Cres, sva se takoj odpravila na območje, kjer je izginil Marjan, in si ga podrobneje ogledala, tudi širši del obale sva pregledala. Potem sva se odpravila v najeto hišo tik ob morju, in medtem ko sva se pogovarjala o tem, kaj storiti naslednji dan, so poklicali potapljači iz celjske enote podvodne reševalne službe Slovenije in ponudili svojo pomoč. Še isto noč sta ob dveh ponoči odpotovala potapljača Boštjan Ernst in Branko Cretnik in v so- boto ob sedmih zjutraj sta bila že na Cresu, pripravljena za reševalno akcijo. Mitja jima je vso zgodbo podrobneje pojasnil, potapljača pa sta zatrdila, da bosta pogrešanega iskala, dokler ga ne bosta našla. Nekaj pred 11. uro smo se odpravili v čoln in odpluli do usodnega mesta, kamor smo prispeli v 15 minutah. Takoj smo pričeli iskati, pri čemer sta celjska potapljača uporabljala tako imenovani hidrospeed. To je neke vrste podvodno krilo, na katerem sta bila bila potapljača. Krilo je pritrjeno na čoln, ki ju je vlekel meter do dva nad morskim dnom in tako sta ga prečesavala gor in dol. Negotovosti je bilo kmalu konec, saj sta po 55 minutah svaka Marjana našla, bilo je nekaj pred poldnevom. Povedala sta, da je ležal na dnu, v globini okoli 20 m, bil je na hrbtu, v ustih je imel dihalko, v rokah pa je še vedno držal harpuno. Rekla sta tudi, da je bil videti spokojen ter da ni bilo videti, da bi trpel. O najdbi smo takoj obvestili luško kapitanijo in policijo. Ko so po slabih dveh urah prispeli, so ga potegnili iz vode in ga s policijskim čolnom prepeljali v mrliško vežico v Mali Lošinj. Obdukcija je bila šele v ponedeljek, 2. junija, na Reki; najverjetneje naj bi ga zadela kap. V domači Ptuj pa so ga prepeljali v torek, 3. junija, ob 18. uri." Pokojni Marjan Vidovič je bil Ptujčanom dobro znan, do upokojitve je bil zaposlen v Agisu kot vodja konstrukcij, dolga leta je igral trobento v ptujskem pihalnem orkestru in jo nekaj let v Kidričevem tudi poučeval, bil je eden od pobudnikov za ustanovitev Gimnastičnega društva Ptuj in do zadnjega vneti vaditelj mlade generacije telovadcev, ob vsem tem pa sta bila njegovo največje veselje morje in potapljanje. Žal pa je tragična usoda hotela, da se je prav tam, kjer se je najlepše počutil, končalo njegovo razgibano, a žal mnogo prekratko življenje. M. Ozmec Napoved vremena za Slovenijo Danes bo precej jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, najvišje dnevne pa od 24 do 29, jutri do 31 stopinj C. Obeti Ako na Medarda (8.) dežuje, štirideset dni še naletuje. V petek in soboto bo sončno in vroče. V soboto popoldne bodo v notranjosti Slovenije spet krajevne nevihte. Štajerski TEDNIK kronika Kolesarka pred avtomobil 28. maja ob 16.30 uri se je na Ptuju na Osojnikovi cesti zgodila prometna nesre~a, ko je voznik osebnega avtomobila VW Bora F.V., star 28 let, iz okolice Vidma pri Ptuju vozil z avtobusne postaje v smeri prednostne ceste ter se vklju-~eval v promet. V trenutku, ko je zapeljal na ozna~en prehod za pe{ce, je z njegove desne strani po plo~niku in nato na prehod za pe{ce pripeljala kolesarka Z.R., stara 26 let, iz Kidri~evega. Ob tr~e-nju je padla po vozi{~u. Zaradi po{kodb je bila odpeljana v Splo{no bolni{nico Ptuj. Požar zaradi strele 28. maja ob 4.20 uri je pri{lo zaradi udara strele v elektri-~no napeljavo do požara na podstresju stanovanjske hi{e v Zabovcih, last M.E. Ogenj se je razsiril po lesenem os-tresju, uni~il pa je dve sobi. Pogasili so ga gasilci. Škoda, ki je pri tem nastala, znasa po nestrokovni oceni 1.000.000 SIT. Pogorelo gospodarsko poslopje 28. maja ob 13.20 uri je med kratkotrajno nevihto strela udarila tudi v gospodarsko poslopje v Rucmancih, ob~i-na Ormož. Objekt je v celoti zgorel. V objektu je bilo ob živini, poginile so tri krave, tudi ve~ delovnih strojev, ki so prav tako uni~eni. Škoda, ki jo je utrpela lastnica M.M., znasa po nestrokovni oceni 10.000.000 SIT. Z mopedom v drevo 30. maja ob 21.30 uri se je na lokalni cesti v Novincih zgodila prometna nesre~a, ko je 17-letni voznik kolesa z motorjem Tomos APN6 med vožnjo v desni nepregledni ovinek po klancu navzdol zapeljal v levo, izven vozis~a, po pobo-~ju in tr~il v drevo in obležal. Zagorel mercedes 1. junija okoli 4.00 uri je iz do sedaj se neznanega vzroka zagorel osebni avtomobil Mercedes Benz, tip 190E, last D.F., ki je bil parkiran na Vodnikovi ulici na Ptuju. Nastala skoda znasa po nestrokovni oceni 600.000 SIT. "vttAnmt Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141 - garažna in dvoriSčna vrata - daljinski pogoni -kljniavničarskadela - manjša gradbena dela Osebna kronika Rodile so: NataSa Vrabl, Mala nedelja 26, Ljutomer - Jasa; Mojca Grahl, Mlinska c. 3la, Ptuj - TjaSo; Mojca Jeza, Stogovci 26, Ptujska Gora - Domna; NataSa Šori, ZamuSani 42la, Go-riSnica - NuSo; Vesna Korez, Gabrnik 51, JurSinci - deklico; Klavdija Fekonja, Vinski Vrh 55, Miklavž pri Ormožu - Klaro; Marjetka Pašalić, Cesta na Bo~ 15la, Rogaška Slatina - Anjo; Marija Mohori~, Gabrnik 13la, JurSinci - Jožeta; Marija Sledi~, Dona~ka gora 30, Rogatec - Aneja. Poroke - Ptuj: Stanislav Štolekar, Kicar 18la in Sonja Slodnjak, Dornava 82; BoStjan Krivec, OrmoSka cesta 1, Ptuj in Blanka MurSec, BiS 36; Ervin Nedelko, Trnovska vas 8 in Marjeta Zele-nik, Mureck, Avstrija; Silvester Horvat in Sandra Švajkar, Lo~ki Vrh 29; BoStjan Golob in Aleksandra Šimenko, Mestni Vrh 111; Branko VerSi~ in Vesna Černi, Ulica Lackove ~ete 6, Ptuj. Poroke - Dolane: Peter Jan~i~ in Milena Žumer, Ulica 25. maja 7, Ptuj; Borut Prapotnik, Kog 14 in Mateja Poto~nik, Hra-stovec 26; Benjamin Vesenjak, Gajevci 48 in Tanja Lebar, Go-riSnica 132. Umrli so: Jožef Simoni~, Kardeljeva cesta 57, Maribor, rojen 1946 - umrl 24. maja 2003; Peter Brodar, Breg 15, Sre-diS~e ob Dravi, rojen 1923 - umrl 21. maja 2003; Marijana Drev, rojena Klemen~i~, MajSperk 6, rojena 1957 - umrla 23. maja 2003; Jožefa Šturm, rojena PukSi~, Cirkulane 34lb, rojena 1923 - umrla 24. maja 2003; Elizabeta Kova~ec, rojena Vert~, Kukava 29, rojena 1922 - umrla 24. maja 2003; Alojzija Plohl, rojena VrSi~, Gabrnik 48, rojena 1926 - umrla 25. maja 2003; Ljudmila Zupanc, rojena Purg, Skrblje 11, rojena 1920 - umrla 26. maja 2003; Marija Kova~ec, rojena Strami~, Novinci 16, rojena 1914 - umrla 23. maja 2003; Marija Krajnc, rojena PlajnSek, Spodnja Sve~a 16, rojena 1932 - umrla 26. maja 2003; Josipina Knez, rojena Prosnik, Potr~eva cesta 46, Ptuj, rojena 1926 - umrla 25. maja 2003. Slovensko okno prihodnosti OKNA - VRATA - SENČILA Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611 O-. O. • TRGOVINA »CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD «PLINSKE INSTALACIJE Ugodni krediti od enega do petih let! Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812 Punto Fresh Izdelan za prefinjen okus. K bogati serijski opremi smo omejeni seriji vozil Fiat Punto Fresh dodali posebno oblazinjenje sedežev v bež ali antradtno sivi barvi, daljinsko zaklepanje, impulzivni električni pomik stekel na voznikovi strani, električna in ogrevana vzvratna ogledala v barvi karoserije, meglenke, deljivo zadnjo klop, po višini nastavljiv volan, ter ogledalce na senčniku voznika. Punto Fresh s klimo že od 1.799.999 SIT Avto Prstec d.o.o. Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj telefon 02-782 3001, faks 02-780 5910 Štajerski Kar pride od srca, seze do srca. Samuel Taylor Coleridge