Danes v GLASU 6. in 7. stran: JESENICE IN KRANJ PRAZNUJETA ta, 'no' er; KRANJ, petek, 29. 7.1983 CENA 14 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo St. 57 LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO I '•t rt T 10 V DANES V GLASU • ČIM PAMETNEJŠA GRADNJA NOVIH ŠOL program gradnje šol v radovljiški občini • POROKE, ROJSTVA, SMRTI — pogovor s škofjeloško matičarko • GRADIMO — stran za graditelje • DELO ZDRUŽUJE KRAJANE — zapisi o prizadevanjih in uspehih naših krajevnih skupnostih Kepica sladoleda za osvežitev v vročih dneh — Foto: I. K o kalj 7. STRAN: PRIZNANJA SKUPŠČINE OBČINE KRANJ iišU [Zadovoljiv odkup Lpšenice KRANJ — Do torka so v Gorenjski kmetijski zadrugi odkupili od kmetov 475 ton pšeničnega zrnja. V cerkljanski zadrugi in v kranjski Slogi so jo zbrali po 150 ton, v Naklem 100 ton in v tržiški zadružni org ani zaciji 75 ton ,kar je domala enkrat več, kot so načrtovali. V osrednji gorenjski zadrugi predvidevajo, da bodo zaradi ugodne zamenjave pšenice za koruzo odkupili 820 ton pšenice, kolikor je njihova pogodbena obveznost do Ljubljanskega Žita. (cz) Srečanje z izseljenci Kamniška Bistrica — V Kamniški Bistrici bodo v soboto, 30. julija, pripravili tradicionalno prijateljsko srečanje izseljencev in zdomcev. Srečanje, ki ga pripravlja Slovenska izseljenska matica, se bo začelo ob 15. uri pri domu v Kamniški Bistrici. V kulturnem programu bo nastopil Oktet bratov Pirnat, recitatorji in sestre Budja s Švedske. Za zabavo bo še do poznih ur igral ansambel Franca. Lipičnika. Remont jedrske elektrarne Iz jedrske elektrarne Krško poročajo, da zahtevna remontna dela potekajo po načrtu. Kot je znano, so elektrarno zaustavili 2. julija, dela so stekla 5. julija, remont pa bo trajal do 1. oktobra. Odprli so že reaktorsko posodo in zdaj že nadomeščajo tretjino gorivnih elementov, 40 po številu, z novim jedrskim gorivom. Prav tako kot remont na jedrskem delu elektrarne je pomemben tudi remont na klasičnem delu elektrarne. Dela na turbo generatorju in na drugi opremi bodo namreč tako zahtevna in obsežna kot ob vsakem kapitalnem remontu klasičnih elektroenergetskih objektov. Teh obsežnih del se lotevajo tudi zaradi tega, ker jeseni za opremo klasičnega dela poteče garancijski rok. Pri remontu v jedrski elektrarni poleg 277 nauklearkinih delavcev in nekaj strokovnjakov firme Westinghou.se sodelujejo številne domače organizacije, povezane v okviru Jugoatomenerga. Vseh bo pri remontu okoli 500, v konici celo 700. S svojim delom bodo k remontu jedrske elektrarne prispevali delavci iz organizacij: Djuro Djakovič, Metalna, Hidromonta-ža, Litostroj, Jugoturbina, TPK Zagreb, Rade Končar, ATM Zagreb, Termoelektrarna Brestanica, zagrebški organizaciji VI. Ce-tkovič in Monting ter inštituti Jožef Štefan, Milan Vidmar in Rud-jer Boškovič. I. d sk »j»,| uri doki norici m w a. nji ■tn; 0* m 5. a h K' Lična Murkina prodajalna sadja in zelenjave — Leščani poleti sadje in zelenjavo radi kupujejo na stojnicah na prostem, kjer je izbira preglednejša kot v živilskih prodajalnah, v zdajšnjih vročih poletnih dneh pa tudi nakup prijetnejši. Murka je letos na svojem dvorišču postavila novo leseno hišico, ki je tudi zavoljo parkirišča zelo pri roki. Ker stoji v senci drevesa, ostane te dni dokaj bogata izbira sadja in zelenjave dlje sveža. Foto: F. Pcrdan , J Omejena poraba vode Kranj — Izvršni svet kranjske*ob-činske skupščine je na seji pred dnevi obravnaval preskrbo z vodo v občini. Glede na to, da primanjkuje vode, je predlagal vodnogospodarskim organizacijam — to jo delovnj organizaciji Vodovod in krajevnim skupnostim z lastnim vodovom — ukrepanje v skladu z odlokom o gospodarjenju z javnim vodovom v občini Kranj. Po tem odloku so namreč vodnogospodarske organizacije dolžne ob pomanjkanju vode omejiti njeno porabo; po 2. odstavku 29. čle- Preobrat gospodarjenja in miselnosti Recept za rešitev sedanjih, še malo ne lahkih razmer, si znamo sami predpisati — toda tako kot je to pri boleznih pravilo — zdravilo je treba pojesti do konca. Prav zato tudi zdravljenje sedanjih gospodarskih težav ne bo niti lahko niti kratko in tega prva nič ne skriva tudi dolgoročni program gospodarske stabilizacije, ki prav sedaj dobiva podporo vseh družbenopolitičnih skupnosti in organizacij, od SŽDL do CK ZKJ. Iz vseh dosedanjih razprav je razvidno, da se zavedamo, da gospodarski program preokreta nikakor ni rešilni pas, ki že vse rešuje, na katerega se lahko enostavno pripnemo v upanju, da se rešimo iz valov gospodarske krize. Nanj se bo pač treba pripeti kar z lastnim stabilizacijskim programom. Prav to lastno planiranje in iskanje rešitev iz težav v lastnein okolju, z morda že leto ali celo več starim stabilizacijskim programom delovne organizacije, ki jo je oseka gospodarskih tokov že zdavnaj prisilila v drugačno razmišljanje, je način, kako se uskladiti v skupni in enotni program ravnanja za skupne in enotne cilje — za drugačno gospodarsko politiko. Kdo naj tako ravna? Vsi, vsak posameznik, vsak občan, vsak delavec, od vsakogar bo odvisno, če nam bodo velike kakovostne spremembe v gospodarjenju in upravljanju z družbenimi sredstvi tudi uspele. Stabilizacija namreč še zdaleč ni le odrekanje, zategovanje pasu, vsakovrstno zmanjševanje porabe, pač pa je nov način gospodarjenja, ki ga zahteva naslanjanje le na lastne sile, brez do zdaj tako prijetne naslombe na tuja posojila, na tujo akumulacijo. Zdaj moramo spoznati, koliko zmoremo sami. Brez dvoma je zato potreben ne le preokret v gospodarjenju, pač pa se bo lomilo tudi v naši miselnosti. Vendar pa vzroka za omahovanje, malodušnost nikakor ne bi smelo biti, čeprav je po eni strani jasno, da bo treba glasove tarnanja in trdovratnega oklepanja starih načinov preglasiti z upornim, delavnim zvenom vseh ustvarjalnih sil v družbi. Dokumenti o gospodarskih smereh nadaljnega razvoja, ki naj nas potegne znova na zeleno vejo, imajo že vso politično podporo. Novo razvojno etapo pa seveda ne bomo začenjali in nadaljevali s poplavo besed, kar se nam je v preteklosti pogosto dogajalo, pač pa le z udejanjanjem začrtane politike, ki jo bo zvezna skupščina potrjevale te dni. Iskanje lastnih nalog in ciljev v okviru dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije kot skupnim imenovalcem pa ne sme in ne more mimo učinkovitega samoupravnega delovanja vseh subjektov odločanja. Zato je obenem to tudi program, ki ponovno vrača delovnemu človeku pot do popolnega gospodarja svjega dela — le to, pa je zadnje čase državna prisila in administrativno odločanje preveč preprečevalo. L. M. ■ Pred dnevi so se začela pripravljalna dela za izgradnjo ceste Iskra—Planika in izgradnjo plinovoda na tem odseku za Tekstilindus. Začetek pripravljalnih del Cestno podjetje Kranj bo gradilo cesto Iskra—Planika Kranj — Na celotnem 1255 metrov dolgem odseku od Iskre do Planike v Kranju so se pred dnevi začela pripravljalna dela za izgradnjo nove ce- na odloka lahko prepovedo uporabo vode za -škropljenje vrtov, cest in hodnikov, polnjenje bazenov, pranje avtomobilov in podobno, da bi tako omilili posledice pomankanja vode. Vodnogospodarske organizacije bodo sprejele poseben režim preskrbe z vodo, o katerem bodo sproti obveščale porabnike. Da ne bi prepogosto prihajalo do zapiranja vode, opozarjajo porabnike na varčno porabo vode in zlasti na ravnanje v skladu z določili omenjenega odloka. (S) ste. Izgradnja te ceste je v programu tega srednjeročnega obdobja. S pripravljalnimi deli pa so se hkrati začela tudi dela za izgradnjo plinovoda na tem odseku za Tekstilindus. Cesta Iskra—Planika bo široka 7 metrov. Za potrebe Iskre bo pred tovarno zgrajenih tudi 300 parkirnih prostorov in plato za kolesa. Na levi strani ceste v smeri proti Planiki bo potekal 1,60 metra širok pločnik." Sredstva za izgradnjo te ceste, ki bo po programu veljala 40 milijonov dinarjev, so prispevali Iskra, Planika, Dinos, Gradiš in Samoupravna komunalna interesna skupnost Kranj. Cesto bo gradilo Cestno podjetje Kranj, zgrajena pa naj bi bila po programu do konca leta. Prihodnjo pomlad bodo uredili še okolico. A. Ž. s: 33. gorenjski sejem kranj, 5.-15. 8. 1983 velika ponudba in pregled blaga široke potrošnje po nižjih cenah in ostalih ugodnostih, dostava, kreditiranje, razprodaja, kmetijsko gozdarska mehanizacija, tradicionalno zabavno glasbeni sejemski večeri (vsak dan od 19. do 24. ure, ob sobotah do 01. ure), *■ gostinske posebnosti: žar, morske ribe, domača vina, bančne storitve — dinarske in devizne vrši na seimu Beogradska banka GLA82 STRAN NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE PETEK, 29. JULIJA Okleščen stanovanjski dinar Na seji skupščine /.veze stanovanjskih skupnosti Slovenije v Ljubljani so delegati kritično ocenili uresničevanje oziroma izvajanje zakona o stanovanjskem gospodarstvu, sprejetega 1981. leta. Ugotavljali so, da je zakon marsikje še vedno zgolj črka na papirju. Nič manj neugodne pa so bile ugotovitve o uresničevanju sedanjega srednjeročnega programa izgradnje stanovanj v Sloveniji. Čeprav je bilo v prvih dveh letih zgrajenih od 58.000 že 27.000 stanovanj, zdaj gradnja novih stanovanj upada; po eni strani na račun neustrezne organiziranosti stanovanjskega gospodarstva, po drugi pa zaradi premajhne udeležbe bank. V letošnjih področnih razpravah v Sloveniji o uresničevanju srednjeročnega programa gradnje stanovanj je bilo o vlogi bank precej govora. Za primer omenimo, da banke ne sodeluje pri kreditiranju naložb v tako imenovano komunalno infrastrukturo, ki je v družbeno usmerjeni gradnji stanovanj osnova za začetek gradnje stanovanj. In če verno, da je ta komunalna infrastruktura v kvadratnem mestu novozgrajenega stanovanja že lani predstavljala 40 odstotkov cene stanovanja, potem je vzrok za počasnost gradnje novih stanovanj precej na dlani. Z novim zakonom o kmetijskih zemljiščih, ki je prestaviP gradnjo stanovanj na manj kvalitetna zemljišča, kjer pa bo komunalno urejanje tudi do dvakrat ali trikrat dražje, se zadeva še poslabšuje. Seveda ne le banke, vendar v dobršni meri vendarle že na samem startu prav te, bodo morale k hitrejšemu zagonu prispevati z drugače zastavljenimi začetnimi potezami. Skratka, na področju bančništva in njegove vloge (pa ne le v Sloveniji) bo treba marsikaj spremeniti. In če že govorimo o deležu bank pri stanovanjski gradnji, omenimo še tale kamenček iz mozaika. Lani je ostalo 6664 milijonov dinarjev, ki jih je izločilo slovensko združeno delo iz čistega dohodka za stanovanjski program, neizkoriščenih. Banke ta precejšnja sredstva pretakajo in kratkoročno obračajo. Ob tem pa je še bolj zanimiv podatek iz kranjske samoupravne stanovanjske skupnosti. Ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj bo letos po programu za opravljanje storitev za sredstva vzajemnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj obračunala 8,25 milijona dinarjev. Pri načrtovanih 150 milijonih združenih sredstev v občini je ta znesek prav gotovo precejšen, če ga ocenjujemo z vidika izgradnje novih stanovanj. Po grobem izračunu bodo tako banke v Sloveniji na račun provizije za opravljanje tovrstnih storitev odvzele od zbranega stanovanjskega denarja okrog 300 milijonov (-novih) dinarjev. To pa pomeni že kar lepo število novih stanovanj. Zanimivo pri tem je tudi, da banka zaračunava storitve na podlagi provizij, ki so bile v odstotkih določene že 1973. leta. Ob tem pa primer java kaže, da pri sorazmerno precejšnjem letnem naraščanju izločenih sredstev združenega dela za stanovanjsko gradnjo, banke še zdaleč niso z enakim porastom povečevale recimo število zaposlenih oziroma opremljenost, za opravljanje tovrstnih storitev. Zanimivo bi bilo izvedeti, če so se v Temeljni banki Gorenjske Kranj za Samoupravno stanovanjsko skupnost Kranj za 47 odstotkov (za kolikor se bodo letos povečali stroški za storitve v primerjavi z letom 1082) povečale tudi naložbe na račun zaposlenih oziroma opremljenosti za opravljanje teh stoi itev? Vse dosedanje ocene in ugotovitve so bile, da sedanji srednjeročni program izgradnje novih stanovanj v Sloveniji ni prezahteven. Vendar pa postaja vprašljiv, če bodo vsi, ki sodelujejo pri tem programu, z družbeno nesprejemljivo mero skušali v kateremkoli trenutku gradnje stanovanj precejšnja za to zbrana sredstva čimbolj oklestiti! A. Žalar Mirku Jamarju Zaradi posledic hude prometne nesreče je umrl guverner Narodne hanke Slovenije Mirko Jamar, rojen 29. decembra leta 1919 na Bohinjski Beli v napeedni delavski družini. Za guvernerja Narodne banke je bil imenovan konec leta 1979, pred tem pa je opravljal številne odgovorne dolžnosti v Sloveniji in Jugoslaviji ter bančnih ustanovah. Smrt Mirka Jamarja je velika izguba za Slovenijo in Jugoslavijo, za naša pospešena prizadevanja za gospodarsko ustalitev. Mirka Jamarja so pokopali na Bohinjski Beli. Besede slovesa ob odprtem grobu mu je izrekel predsednik poslovodnega odbora Ljubljanske banke — združene banke Metod Rotar. »S tabo smo se srečevali mnogo let, ko si bil vseskozi na najodgovornejših dolžnostih v republiki, pa tudi federaciji. K tebi smo hodili v Beograd, v slovensko skupščino v njen izvršni svet. S teboj smo delali in gradili Ljubljansko banko. Pri tem delu smo se še posebej spoznali in tu je nastalo tisto, kar je najbolj dragoceno — pošteno prijateljstvo in sodelovanje, ki mu je malo takih,« je dejal Metod Rotar. »Spoštovali smo te zaradi tvoje delavnosti in poštenosti v najbolj plemenitem izrazu in obsegu te besede, zaradi izjemne sistematičnosti in vedno trezne presoje. Bil si nam resnično v oporo iskanju čim boljših rešitev našem delu in v popravljanju na ših lastnih pomanjkljivosti. Veli ko si znal, veliko si vedel, tako da nam je bil tvoj nasvet pa tudi tvoj pošten opomin resnično nekaj, kar je v življenju redko dano. Od tebe smo se učili in, če kdo, potem si bil ti nam in vsej okolici res za zgled, kaj pomeni spošto vati delo in živeti od svojega dela. v pri Vsi smo te poznali kot pravega Gorenjca, kot moža trdega značaja, ki se nikdar ni obnašal po dnevnem vremenu in vsi smo cenili in spoštovali tvoj smisel, da je treba najprej zaslužiti in nato varčno trositi. To smo razumeli kot sestavino tvojega pogleda na svet, ki ni bil omejen s tem, da je dobro samo meni, ampak je vedno vseboval pogled tudi to, kako živijo drugi in kako bomo prihodnjim generacijam zagotavljali boljši jutri. Radi smo te imeli zaradi tvojih navad, hitrih korakov, tihega nasmeška, prepričljivih besed, žarečih oči, prave ljubezni do narave, do vsega lepega — knjige, pesmi, slike. Radi smo te imeli in bili smo prijatelji ne samo zato, ker smo delali skupaj, ampak predvsem zaradi tega, ker si imel dovolj posluha tudi za razlike med nami, za spoznanje, da smo se za prijateljstvo odločili, da bi živeli bogatejše življenje in da bi naše delo imelo več smisla in ve£ rezultatov — to smo bili ves čas, takrat, ko smo bili skupaj in takrat, ko smo se ločili na razne kraje domovine, pa tudi sveta ... Prihajali bomo na Bohinjsko Belo, da počastimo tvoj spomin. Ohranili bomo naše prijateljstvo in skušali delati in živeti tako, kot si nas učil in z nami sodeloval ti . . .« Spremembe dogovora o razporejanju dohodka Radovljica — Občinski izvršni svet je na zadnji seji obravnaval in sprejel predlog sprememb in dopolnitev dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letošnjem letu. Na ravni republike so predlagane spremembe že sprejeli, prav tako večina občinskih izvršnih svetov. V razpravi so udeleženci dogovora največ pripomb izrekli v zvezi z novostjo, ki omogoča povečanje sredstev za osebne dohodke na račun zmanjšanja zakonskih, samoupravnih in pogodbenih obveznosti iz dohodka in čistega dohodka. Odbor udeležencev dogovora je menil, da v vedno bolj zaostrenih gospodarskih razmerah, ki zahtevajo dodatno zmanjševanje vseh vrst porabe, dobiva predlog za zmanjšanje rasti obveznosti iz dohodka in čistega dohodka še večjo veljavo. Zato je takšen predlog ponudil v sprejem. Z zmanjšanjem zakonskih, samoupravnih in pogodbenih obveznosti iz dohodka in čistega dohodka, z /manjšanjem deleža sredstev za namene skupne porabe in sredstev za stanovanjsko gradnjo bodo v organizacijah združenega dela lahko povečali sredstva za osebne dohodke. Seveda pa ne bo moglo iti preko vseh meja, saj skupno povečanje sredstev za osebne dohodke ne sme presegati dosežene rasti čistega dohodka. Že delavce izven gospodarstva pa bodo ostale dosedanje usmeritve, ki so pogojene z doseženo rastjo dohodka in čistega dohodka, na katerega pa naj bi tako kot v gospodarstvu vplivalo zmanjšanje obveznosti. Novost v ^orjanskem vrtcu Gorje — Gorjanska mladež je na igrišču otroškega vrtca v Gorjah pred kratkim dobila nove plezalne naprave. Eno so na pobudo društva prijateljev mladine kupili krajani Gorij, za drugo je denar prispevala vzgojno varstvena organizacija Radovljica. Otroško igrišče je tako sedaj opremljeno z dvema plezaloma in z novo drsalno desko (tobogan). Kupili so jih v begunjski tovarni Elan, gorjanska mladež pa se jih je seveda razveselila. — Jože Ambrožič Dodatki kmetom borcem . Radovljica — Koordinacijski odbor za vprašanja borcev NOB pri občinski skupnosti socialnega varstva, ki je pristojen za odločanje o zahtevkih za priznanje pravice varstvenega dodatka kme-tov-borcev, je lani to pravico priznal 42 upravičencem v občini. V ta namen so lani skupaj odobrili-94.500 dinarjev, ki jih je prispevala skupnost pokojninsko invalidskega zavarovanja Slovenije. Borčevsko srečanje na Kokrici Kokrica — Odbor skupnosti borcev brigad, ustanovljenih v Sovjetski zvez* ki so se kasneje borile na Sremski fronti, vabi na občni zbdr in tovariško srečanje, ki bo 31. julija ob deseti uri v Kulturnem domu na Kokrici pri Kranju, Cesta na Brdo 38. Vsi borci bodo prejeli spominske listine in značke. Zbor bo popestril kulturni program, nadaljeval pa se bo s tovariškim srečanjem. Vpis v spominsko knjigo in popis anketnih listov bo med 8. in 10. uro v Kulturnem domu. Vabljeni! Srečanja invalidov Kranj — Društvo invalidov Kranj prireja 20. in 27. avgusta letos na Pokljuki piknik za svoje člane, 3. septembra pa ob Planšarskem jezeru na Jezerskem srečanje gorenjskih invalidov. Za vsa tri srečanja se lahko invalidi prijavijo v društvenih prostorih na Begunjski 10 v Kranju (stavba krajevne skupnosti Vodovodni stolp) 2. in 16. avgusta. Medtem bodo prostori zaradi dopusta zaprti. * ' , ' ' J. Sitar Praznik krajevne skupnosti Naklo .Viklt, — V spomin na odhod 26 borcev iz Cegelnice, Strahinja, Na-kla, Kranja in Kokrice v boj proti okupatorju 26. julija 1941 je krajevna skupnost Naklo ta dan sprejela za krajevni praznik. Letos poteka uvedba uličnega sistema v Naklem in na Pivki, kjer bo imenovanih dvajset novih ulic. Na predlog D PO Nakla je skupščina KS Naklo sprejela sklep o uvedbi uličnega sistema, predlog pa je z odlokom na seji zbora krajevnih skupnosti sprejela skupščina občine Kranj. V spomin na NOB je tretjino ulic poimenovanih po prvoborcih s področja naklanske krajevne skupnosti, glavna ulica pa nosi ime Cesta 26. julija. Uvedba uličdega sistema bo potekala z menjavo hišnih tablic od petega do desetega septembra, spremembe pa bodo veljavne prvega oktobra. Takrat bodo krajani morali spremeniti naslov v dokumentih. Podbrežani praznujejo Podbrezje — Prebivalci krajevne skupnosti Podbrezje v kranjski občini slavijo 25. julija krajevni praznik v spomin na padle talce na bistriškem klancu med narodnoosvobodilno borbo. Ta dogodek označuje letos več prireditev v dneh pred praznikom in po njem. V sklopu praznovanja je domače gasilsko društvo odprlo v nedeljo, 24. julija, nov protipožarni bazen v Dolenji vasi. Svečanost, ki so se je poleg članov društva udeležili tudi drugi krajani, so popestrili s podelitvijo priznanj in pohval najprizadevnej-šim gasilcem ter z mokro vajo, na kateri so sodelovali člani in pionirji. V soboto, 30. julija, ob 20. uri lrj^u) minut bo pri spomeniku na Bistrici osrednja proslava, na katero vabijo krjevne organizacije vse občane. Med slovesnostjo bo govoril predsednik krajevne organizacije ZZB NOV Edo Petek, za proslavo pa pripravljajo tudi kulturni spored. Praznovanje bodo Podbrežani zaokrožili s športnimi srečanji. V njih bodo sodelovali mladi domačini. (S) Aprila je bilo ob novi asfaltni ces proti Okroglem v skladiščni coni. sajenih oseminosemdoset lipcv dreves v spomin na tovariša Tita. 1^ pove sadike je plačala DO »MerkSj Kranj«, v vseh akcijah pa so kraja; opravili preko štiristo delovnih g Uredili so tudi pešpot do spominski ga obeležja pri okrogelski jami. K je že poldrugo leto zgrajena rw mrliška vežica, so junija udarniš\ porušili staro mrtvašnico. Na Poli sta bila asfaltirana* dva odseka v( ške ceste, medtem ko je bila predi dena izdelava študije kanalizacije novi stanovanjski soseski Cegelni preložena. Razlog za to je iskarv možnosti za izgradnjo dela boda kanalizacijske povezave Cegeh ca—Naklo V krajevni skupnosti Naklo, ki q sega vasi Naklo, Strahinj, Pivko, C gelnico, Malo Naklo, Polico, Okro^ in Žeje, gasilci prostovoljnega ga^ skega društva Naklo in pripadni civilne zaščite preverjajo požari varnost zgradb in tudi preventiva ukrepajo. Svetu KS je komisija vzgojo in varnost v prometu pos: dovala spisek hiš ob cestah, kjer p zimi sneg s streh ogroža varnost po cev in vozil. Lastniki teh hiš bx opozorjeni z zahtevkom o namest;: lovilcev snega na strehe. Ob krajevnem prazniku je \i\ 41. številka krajevnega glasila 0i klan'c«, ki izhaja že deveto leto. Ks jane seznanja s potekom uličnega; stema, delom krajevne samoupraj družbeno-političnih organizacij društev, dogodkih iz NOB, športn; dogodki, mladinsko problematij prispevki iz šole, prispevki o gott in humorjem iz domačih logov. ' V počastitev krajevnega prazn, je bilo več prireditev, osrednja bila 23. julija pri centralnem spm niku NOB v Naklem, kjer so v turnem programu sodelovali či KUD Dobrava Naklo in pihalniotl ster iz Tržiča. D. Paple, Najbolj primanjkuje avtomehanikov Radovljica — Za odpiranje zas nih storitvenih delavnic je v radio) ški občini kaj malo zanimanja.St; nje je zadovoljujejo niti potrebi mačinov, kaj šele turistov v sezo" Podrobni pregled je pokazal, še dovolj dela za skoraj 90 avtor) nikov. več kot 50 krojačev, 30 šj( 30 čevljarjev, več kot 40 frizerje) tako naprej. Razlog je brez dvoma v tem storitvena obrt ni nič kaj privla| zavoljo ročnega dela seveda. I dvoma pa je tudi v tem, da je | dobiti poslovni prostor. Če v q| stanovanjske gradnje • proizvcj obrt res ne sodi, pa storitvenaf dvoma in bodoče bi jo kazalo na| vati hkrati s stanovanjsko grad Tako je za sedaj svetla izjema m zerski salon v novem Cankarje; naselju v Radovljici. Več delavni proizvodno obrt pa bo na m uresničitvijo načrta o obrtni n Lescah. Zdravstveni dom pod streho — Na Svetju v Medvodah delavci koprskega Stavbenika gradijo nov zdravstveni dom, ki bo velika pridobitev za Medvodčane in okoličane. ObjekU ki so ga pravkar spravili pod streho, bo veljal 167 milijonov dinarjev, zbrali pa so jih pretežno s samoprispevkom: Dom bodo dogradili prihodnje leto. — Foto: -fr KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE Kranj, C. JLA 2 % oglaša na osnovi sklepov Komisij za delovna razmerja nasledr prosta dela in naloge: za TOZD Tovarna olja OLJARICA BRITOF VODENJE DELA V POLNILNICI Posebni pogoji: — strojni, elektro ali kmetijski tehnik, 1 leto delovnih izkušenj v živilski industriji, delo je dvoizmensko; za TOZD KMETIJSTVO KRANJ — obrat Cerklje TRAKTORSKA DELA V POLJEDELSTVU IN ŽIVINOREJI (2 delavci) Posebni pogoji: — traktorist, vozniški izpit F kategorije, 1 leto delovnih izkušenj KRMLJENJE KRAV (2 delavca) Posebni pogoji: — živinorejec, 6 mesecev deiovnih izkušenj v živinoreji. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošno kadit skl sektor KŽK Gorenjske, Kranj, C. JLA 2 v 8 dneh no obbisgj PETEK. 29. JULIJA 1983 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE .3. STRAN O LAS Čim pametnejša gradnja novih šol Radovljiška izobraževalna skupnost je izdelala temeljito analizo osnovnega šolstva, ki je podlaga za odločitve o novogradnjah — Najprej bodo dogradili šoli v Radovljici in v Lescah, nato na Bledu, zatem v Lipnici in v Begunjah — Tudi spremenjeni šolski okoliši sledijo cilj, da šole ne bodo prevelike Radovljica — V radovljiški občini zbirajo sredstva v višini 1 odstotka od kosmatih osebnih dohodkov za gradnjo novih osnovnih šol. Že tedaj, ko so se odločali za namensko zbiranje denarja, so obljubili, da bodo pripravili temeljito analizo razmer v osnovnem šolstvu, kar bo osnova, kje in kdaj bodo gradili nova šolska poslopja. Izobraževalna skupnost je sedaj analizo pripravila, prestala je že obravnavo na številnih ravneh, na jutrišnji seji jo bodo pretresli še delegati občinske skupščine. Cilj dolgoročnega pogleda na razvoj osnovnega šolstva je kar najbolj pametna gradnja novih osnovnih šol. Kolikor se pač da, naj bi počasi izenačili velikost šol. Šole naj načeloma ne bi imele več kot 1000 in manj -kot 400 učencev, saj strokovnjaki pravijo, da je zavoljo ekonomskih, pedagoških in socioloških razlogov najbolje imeti šole s po 700 učenci. Gradnje novih šol bodo seveda spremljale bodočo stanovanjsko gradnjo, pri tem pa bodo imeli pred očmi, da bo učenčeva pot do šole čim krajša. Da ne bodo razmetavali denarja, se bodo izogibali razdrobljenim in nedokončanim gradnjam na več krajih. Zanimiva je novost, da meje šolskih okolišev ne bodo već zabetonirane. Da bodo šolska poslopja čim bolje izkoriščena in da bodo imeli vsi učenci čim bolje organiziran po-uk,bodo šolske okoliše spreminjali. Seveda ne na hitro in vsako leto, kar bi prineslo veliko problemov, temveč bodo spremembe veljale nekaj časa. NAJPREJ BODO GRADILI V RADOVLJICI IN V LESCAH Sleditev takšnim ciljem narekuje, da bodo matično šolo v Radovljici povečali le toliko, da bo lahko v prihodnjih letih sprejela vse otroke iz krajevne skupnosti Radovljica in otroke višjih razredov iz krajevnih skupnosti Mošnje, Brezje in Ljubno. Število učencev se tako ne bo bistveno povečalo in šola bo imela tja do leta 2000 nekaj več kot 1000 učencev. Šole ne bodo več dograjevali, če bo treba bodo v Radovljici zgradili še eno, na drugem kraju. Matična šola v Lescah bo tja do leta 1991 prevzela del učencev, ki bi sicer obiskovali radovljiško: iz krajevne skupnosti Lancovo in učence višjih razredov iz krajevne skupnosti Begunje. Ti dve področji pa bosta kasneje odpadli in lesko šolo bodo obiskovali le domači učenci. S takšno usmeritvijo se bodo izognili preveliki šoli v Radovljici, saj se prav ta danes ubada s prostorsko stisko. Tako bodo gradili v Radovljici in v Lescah in dobili dve pravšnji šoli. Zgradili bodo 16—18 učilnic s pripadajočimi ustreznimi prostori, toliko, kot so sprva načrtovali. Ko bodo dogradili šoli v Radovljici in Lescah bo prišla na vrsto blejska. Računajo, da v naslednjem srednjeročnem razdobju, saj tamkajšnja problematika daljšega odlaganja ne dovoljuje. V tretji lazi pa bosta prišli na vrsto šoli v Lipnici in v Begunjah. Šolo v Lipnici bodo torej prenovili po letu 1991, ko bo povečana za toliko, da bo lahko prevzela tudi otroke iz krajevne skupnosti Lancovo in imela zmogljivost 440 učencev. Dotlej bo nespremenjena tudi šola v Begunjah, ki bo nato iz štirira-zredne šole postala popolna osemletka in pokrila vse potrebe krajevne skupnosti. Tako zastavljen dolgoročni program izgradnje osnovnih šol pa bo tudi po letu 1987 terjal nadaljnjo zbiranje, sredstev v višini 1 odstotka od kosmatih osebnih dohodkov. SPREMEMBE ŠOLSKIH OKOLIŠEV Dolgoročno zastavljenemu vrstnemu redu gradenj novih šolskih poslopij se morajo seveda prilagoditi tudi šolski okoliši, kar seveda predstavlja zanimivo novost. Novost zavoljo tega, ker danes vsepovsod še niso doumeli, da je šola z več kot 1000 učenci prevelika in starim šolskim poslopjem nenehno dograjujejo nove učilnice, pri tem pa ne pomislijo, da bi bilo pametneje zgraditi na drugem kraju novo šolo. Tudi iz ekonomskih razlogov, da ne govorimo o pedagoških. V radovljiški občini poslej šolski okoliši ne bodo več zabetonirani, spreminjali se bodo skladno z novimi prostorskimi razmerami. Učence bodo tako usmerjali na šole, kjer bodo pogoji za njihov pouk najboljši. Tako ne bo več na eni strani prenatrpanih šol z več izmenami, na drugi strani pa ne povsem polnih šol. Po dograditvi šolskih poslopij v Radovljici in v Lescah bo šolski okoliš osnovne šole v Radovljici obsegal krajevne skupnosti Radovljica, Mošnje, Ljubno in Brezje. Šolski okoliš osnovne šole v Lescah pa krajevne skupnosti Lesce, Lipnica in Begunje. Ko bodo dogradili šolsko poslopje v Lipnici, bodo tja usmerjeni tudi učenci iz krajevne skupnosti Lancovo. Z dograditvijo šole v Begunjah bodo vsi tamkajšnji šolarji obiskovali šolo v domačem kraju. Seveda bo lahko prišlo tudi do tega, da bodo šolarji iz iste krajevne skupnosti vključeni v različne osnovne šole. Če se bo izkazalo, du je, potrebno in utemeljeno, bo o tem odločala skupščina izobraževalne skupnosti S sodelovanjem občinskega izvršnega sveta. M. Volčjak Turizem naš vsakdanji Poskusno obratovanje v Naklem Poskusni zagon nove asfaltne baze je opravičil pričakovane zmogljivosti — Za poskusno obratovanje je treba uskladiti še posamezne dele baze Naklo - Stara asfaltna baza v Naklem trenutno še obratuje, vendar bo, kot kaže, konec tega oziroma v začetku prihodnjega tedna že začela poskusno obratovati nova asfaltna baza. Po programu bi le-ta morala Borčevska organizacija še vedno številčna Radovljica — V radovljiški občini jt» po zadnjih podatkih 3.120 članov ZZB NOV, dobra tretjina pa je starih več kot 70 let. Visoka starost in bolezni so vzrok, da je med borci vsako leto umrljivost večja. Število članov pa se kljub temu ne zmanjšuje, saj se je zadnja leta predvsem v Radovljico in na Bled priselilo veliko borcev od drugod. začeti obratovati že 1. aprila letos. Vendar pa je pri montaži prišlo do nekaterih težav, za kar je krivo štiriletno uskladiščenje opreme in čakanje na montažo. Poskusni zagon nove asfaltne baze pred dnevi, kot nam je povedal Bogdan Drinovec s Cestnega podjetja Kranj, pa je povsem opravičil pričakovane rezultate oziroma zmogljivosti. Z novo asfaltno bazo bodo lahko naredili 160 do 180 ton asfaltne zmesi na uro. Pri poskusnem zagonu so proizvedli okrog 2000 ton asfalta, nakar se je začelo umerjanje tehtnic in računalniške obdelave receptur. V Cestnem podjetju v Kranju ugotavljajo, da je proizvajalec opreme izpolnil obljube glede varstva okolja, vendar bodo glede tega izvajali še meritve. Prav tako so opravičili zaupane naloge domači proizvajalci; predvsem Kovinarska Krško s kooperanti in kranjska Iskra, ki je bila projektant in hkrati izdelovalec komandnega pulta. Poskusno obratovanje strojnih naprav asfaltne baze bo trajalo tri mesece, cejotne baze pa dve leti. Za pridobitev uporabnega dovoljenja je treba pridobiti še nekatera soglasja, urediti prometne površine in požar novarnostno zaščito. Predvidena je tudi sanacija gramoznice, v katerhje asfaltna baza. Tako bodo uredili nove deponije kamnitih agregatov, brezine in nov priključek na priključno cesto za komunalno cono. Ker pa bo sedanja asfaltna baza imela tako imenovani nadomestni značaj, sporedno potekajo tudi priprave za kasnejšo preselitev na novo lokacijo v skladu z družbenim dogovorom o izgradnji asfaltne baze. A. Ž. kombivak Velika planina na poti k ozdravljenju RTC Velika planina se še ni izkopala iz izgub, našla pa je pot, kako ozdraviti bolnika po poldrugem desetletju. — Člani samoupravne interesne skupnosti Velika planina niso hoteli vlagati sredstev za kritje izgub Velika planina — Še do nedavne ga za RTC Veliko Planino nihče ni imel dobre besede. Že petnajsUlet z njenim razvojem ni bilo nič, skoraj prav toliko časa je izkazovala izgubo tako na žičnici kot v gostinstvu, stare naprave niso vzbujale zaupanja med obiskovalci, odnos gostincev do gostov je le-te odbijal, za vsem pa so tičali tudi neurejeni samoupravni odnosi in neprimerna samoupravna organiziranost. Velika planina je pripadala Integralovi delovni organizaciji Golfturist, ki ima svoje temeljne organizacije vsepovsod po Sloveniji, do te na Veliki planini pa je imel ves čas mačehovski odnos. Pred tremi leti so v Kamniku ustanovili samoupravno interesno skupnost Velika planina, v kateri so združili uporabnike iz kamniške, domžalske in ljubljanskih občin, da bi z združevanjem sredstev s svobodno menjavo dela zbrali nekaj denarja za razvoj rekreacijsko-turističnega centra. Tudi s to obliko organiziranosti niso kaj dosti opravili, saj sovlagatelji v Veliko planino niso bili zainteresirani za nenehno krpanje izgub. Kaže, da se je zdaj obrnilo. Ko so se sestali člani samoupravne interesne skupnosti, je bilo prvikrat slišati tudi nekaj pohvalnih besed. V letu dni, so namreč uspeli najti organizacijsko rešitev, ki jim najbolj ustreza. Žičnice je prevzelo pod upravo kamniško Komunalno podjetje, gostinstvo Velike planine pa bo v prihodje sodilo pod skupno streho, ki si jo bo zgradilo kamniško gostinstvo. Še vedno bolje dva gospodarja kot pa upravljalec, ki mu je razvoj deveta skrb. O izgubah, neurejenih samoupravnih odnosih in drugih hibah, ki jih po poldrugem desetletju zanemarja- nja ni moč odpraviti v letu dni, tokrat niso govorili. To je namreč še vedno stvar začasnega poslovodnega organa, ki je Veliko planino konec leta lani prevzel pod družbeno varstvo. Spregovorili pa so o tem, da članice ne nameravajo vlagati sredstev za pokrivanje izgub, temveč je njihov cilj dolgoročni razvoj rekreacijsko turističnega centra. V letu dni so se že precej približali zamišljenemu projektu razvoja Velike planine. To sezono so postavili otroško vlečnico, uredili nekaj novih prog in nagibov, opremili smučišča z znaki in opozorili, izpeljali traktorsko pot na Veliko planino in začeli graditi cesto do Tihe doline, kamor bo poslej moč priti tudi z avtomobilom. Prihodnje leto nameravajo na novo urejene smučarske proge zatraviti, dograditi obe cesti, zamenjati vlečno vrv pri nihalki, telefonsko povezati Veliko planino z dolino in postaviti transformatorsko postajo na Zelenem robu za elektrifikacijo počitniškega naselja in za pomoč žičnici. Ker bi radi, da bi Velika planina tudi poleti privabljala obiskovalce (letna sezona bi lahko ob slabi zimi prinesla dobička za vse leto), nameravajo vložiti tudi v druge objekte. Prvi bo alpski botanični vrt Vetrnica, ki ba bodo začeli urejati že letos. Od občine letos pričakujejo tudi izdelavo urbanističnega načrta za nadaljnjo širitev počitniškega naselja. Preden pa bodo izkoristili ves do zdaj zanemarjen rezervat naravnih posebnosti Velike planine, bo minilo več let. Toda letos so vsaj začeli in prvi uspehi bodo bržkone pripričali nejeverne Tomaže, da se bo vlaganje v Veliko planino slej ko prej obrestovalo. D. Z. Žlebir Že poskusni zagon nove asfaltne baze v Naklem je opravičil pričakovane zmogljivosti. - . Zgled gorenjske energetske skupnosti Na Gorenjskem je vseh pet občin našlo skupni energetski interes — Lahko je zgled drugim, saj zavrača bojazen pred prevelikim številom novih energetskih skupnosti — Do konca leta morajo zaživeti vse Gorenjska energetska skupnost, ki so jo nedavno ustanovili, je lahko zgled drugim po Sloveniji. Zavoljo dveh razlogov. Ker so jo osnovali med prvimi v Sloveniji in ker je v njej našlo svoj energetski interes vseh pet gorenjskih občin. Morda se prav energetsko siromašna Gorenjska najbolj zaveda pomena oskrbe z energijo. Da so najbolj vestno sledili napotkom novega republiškega zakona o energetskem gospodarstvu pa je brez dvoma tudi zasluga tistih, ki so bili zadolženi za osnovanje energetske skupnosti. Gorenjska energetska skupnost pa je ovrgla bojazen pred porajanjem provv!ik<'i':; ■'< vil,*, novih energetskih skupnosti. Zakon je namreč ponudil možnost, da vsaka slovenska občina dobi lastno občinsko energetsko skupnost. Hkrati pa je poudaril, da je takšno skupnost moč ustanoviti tudi več občin skupaj. Sprva je bila bojazen upravičena, saj-so bili energetski interesi marsikje razdrobljeni po posameznih občinah. Kasneje pa so se nekako zaokrožili po posameznih pokrajinah in energetsko zaokroženih celotah. Tako bodo občinske energetske skupnosti delovale v okviru enajstih območij. Za pospešitev ustanavljanja energetskih skupnosti ^e je na junijski seji zavzel tudi zbor združenega dela slovenske skupščine. Dal je napotek, da bi že do konca julija"ustanovili vse občinske energetske skupnosti. Za tem naj bi še pred koncem leta izoblikovali tudi posebno energetsko skupnost za elektrogospodarstvo in premogovništvo, ter posebno energetsko skupnost za nafto in plin pa tudi republiško energetsko skupnost. Torej mora že pred pričetkom prihodnjega leta v Sloveniji zaživeti 14 energetskih skupnosti na občinskih in na republiški ravni. • Na Gorenjskem so se v energetsko skupnost povezale občine Jesenice, Radovljica, Kranj, Tržič in Škofja Loka. Najprej so organizacijam združenega dela in krajevnim skupnostim ponudili ustanovitveni samoupravni sporazum in od vseh 704 je sporazum podpisalo 415 udeležencev. Odločili so se za dvodomno skupščino interesne skupnosti, ki ima v zboru izvajalcev (dobaviteljev energijo) 18 delegatskih mest, v zboru uporabnikov pa 25 delegatskih mest. V energetski skupnosti bodo ugotavljali potrebe po energiji, planirali razvoj energetskega gospodarstva in sprejemali načrte graditve objektov za daljinsko ogrevanje, distribucijskih objektov in skladišč za goriva. Besedo pa bodo energetske skupnosti imele tudi pri določanju cen daljinskega ogrevanja in cen plinov v lokalnih območjih, pri programiranju racionalnega ravnan-ja z energijo in tudi pri določanju vrstnega reda redukcij električne in toplotne energije, zemeljskega plina, naftnih derivatov in premoga. Seveda pa bomo pri redukcijah morali upoštevati splošne okvire, ki veljajo po vsej Sloveniji. Spomnimo se še nereda, ki je nastal na Gorenjskem, ko je pozimi primanjkovalo plina. V vsaki občini so se odločali drugače in izdajali najrazličnejše bone. V bodoče se nam torej na tem področju obeta večji red in merila, ki bodo veljala za vso Gorenjsko. ^ y0i£jak J GLASI STRAN GOSPODARSTVO, KOMENTARJI PETEK, 29. JULIJA 1983 Ni ga čez dober nasvet Preverite hranilno knjižico Menda se težave ne začnejo same po sebi. Največkrat jih povzročimo sami. Toda kaj rado se zgodi, da potem eni sledi druga . . . Vse skupaj se je začelo takrat, ko z obljubami, da bo čez poletje na voljo več bencinskih bonov, ni bilo nič. Ni bilo kaj dosti izbirati. Z avtom in prikolico bo treba na vlak, če hočemo priti do Splita in potem uživati v enem od kampov v Dalmaciji. V Ljubljani smo kupili karto s povratkom čez štirinajst dni in se naložili na vlak. Če odmislim priprave, nakladanje, razkladanje in gnečo, ki so rahljali živce, je bilo vse skupaj kar znosno. Utaborili smo se kot običajno. Lepemu in toplemu dnevu je že prvi večer sledil hladen tuš. Cene v kampu so bile precej višje, kot smo računali. Izračun je pokazal da bomo s prihrankom na hranilni knjižici nekako zdržali do konca. Še dobro, da imnmo že plačano pot za nazaj. •Jutro je bilo vetrovno in kilavo. Že pred poldnevom nas jo začel prati dež. Bil je vztrajen in sonca kot nalašč ni bilo. Shladilo se je in otroci so zaceli pokašljevati. Po tednu dni hladnega in deževnega dopustovu-nja pa je nenadoma udarilo. Zjutraj sta imela oba otroka hudo vročino. Nismo bili edini, kajti pri zdravniku je bila nepopisna gneča Treba bo čimprej domov. Kaže, da je mumps. Do rezervnega povratka z vlakom je bilo še teden dni. Rezervacija velja, toda spremeniti se je ne da. Po prepričevanju in prošnjah se je le našel prostor na vlaku za avto in prikolico. Seveda pa je treba po-vratek plačati posebej . . . Grem v banko, da dvignem prihranjeni znesek s hranilne knjižice. Mlado bitje pri okencu v banki me sumljivo pogleduje. Razloži mi, da naj malo počakam, da dobi iz Kranja obvestilo o potrjenem saldu na hra- Poraba elektrike le malce večja Zaradi varčevanja in mile zime smo v Sloveniji v prvem polletju porabili le za 0,3 odstotke več električne energije — Oskrba je bila nemotena. — V druge republike poslali 169,7 milijonov kilova-tnih ur — V sosednjo Italijo 129 milijonov kilovatnih ur kot zamenjave za jedrsko gorivo nilni knjižici. Končno zazvoni telefon. Skoraj mi vzame sapo, ko zvem, da se saldo na hranilni knjižici ne ujema s podatki terminala v Kranju. Ne morem dvigniti niti dinarja, če pa vztrajam, moram počakali, če se bo Kranj strinjal, da mi zaračunajo kazenske obresti ... Ni mi šlo v glavo, kje in kaj se je zataknilo, saj sem prihranjeni denar zaslužil. Postalo mi je vroče. Karto za.vlak moram kupiti najkasneje čez pol ure. Do postaje imam dobre četrt ure. Vlak odpelje čez dobri dve uri, pa še nisem plačal računu v kampu in vso opremo je še treba pospraviti ... . Iz breizhodnega položaja me je na vso srečo potem rešil radio in napovedovalka, ki je sporočila, da bo ura šest. Bile so torej le zares mučne sanje. Vendar pa vse skupaj le ni tako nedolžno. Prav lahko bi se zgodilo, da bi bilo tudi res. Pred štirimi meseci se je namreč pri nakazilu osebnega dohodka na hranilno knjižico Ljubljanske banke nekaj zataknilo. Takrat se je napaka ugotovila in razčistila v nekaj minutah. Vendar pa po štirih mesecih uslužbenka v banki še vedno ugotavlja, da se saldo na knjižici ne ujema s podatki v terminalu. Očitno sp v banki pozabili popraviti napako v terminalu in zato ta hip še vedno ne morem dvigniti celotnega prihranjenega denarja s hranilne knjižice. Razlika, ki je ne smem dvigniti, znaša točno vloženi enomesečni zaslužek. Čigav je torej ta denar, ki sem ga zaslužil in naložil na hranilno knjižico Ljubljanske banke, pred štirimi meseci, če ni moj ... Se dobro, da sem vse skupaj odkril pred odhodom na dopust. A. Žalar r V Sloveniji se je šele junija poraba električne energije izdatneje dvignila nad lansko raven, kar-pripisujejo živahnejši industrijski proizvodnji, saj se je dvignila podobno kot poraba elektrike za 3,5 odstotkov v pri merjavi z lanskim prvim polletjem. V celoti pa je bila poraba v letošnjem prvem polletju večja ie za 0,3 odstotke. Neznantno povečanje je brez dvoma posledica varčevanja z elektriko ter seveda dokaj mile zime. Potrebe so bile tako v Sloveniji zadovoljene s skupno 4.342,3 milijoni kilovatniihi urami električne energije Oskrba je bila zelo solidna in razen enourne redukcije v Tovarni gli-niee in aluminija Kidričevo sploh ni bilo omejitev pri dobavi. Ves čas pa so seveda veljali že pred časom spe joti varčevalni ukrepi. V letošnjem prvem polletju so slovenske vodne elektrarne pridobile 1.442 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je za 14,2 odstotka več kot v lanskem prvem polletju. Toplotne elektrarne pa so pridobile. 3.435 milijonov kilovatnih ur, kar je NA DELOVNEM MESTU za 19,1 odstotka več. Skupno so torej slovenske elektrarne pridobile 4.877 milijonov kilovatnih ur. Dobava iz drugih republik je znašala 350 milijonov kilovatnih ur, iz tujine pa srno prevzeli le 19 milijonov kilovatnih ur električne energije. Več elektrike pa je šlo iz Slovenije. Dobave drugim republikam so v prvem polletju znašale 734,5 milijonov kilovatnih ur, v izvoz pa je šlo 169,7 milijonov kilovatnih ur električne energije. Od izvožene količine je največ električne energije slovensko elektrogospodarstvo oddalo v Italijo in sicer kar 163,7 milijonov kilovatnih ur. Kar 129 milijonov kilovatnih ur v Italijo je šlo kot zamenjava za nabavljeni uranov heksaflourid — material, ki ga bodo v tujini predelali v jedrsko gorivo za jedrsko elektrarno v Ki škern. Polovična obveznost za nakup tega materiala, ki ga je bilo z izvozom elektrike dolžno izpolniti slovensko elektrogospodarstvo — drugo polovico hrvaško — je bila torej v celoti poravnana do konca junija. Z oljno ogršeico do oljnih tropin Kranj — Tovarna olja Slovenska Bistrica namerava razširiti pridelovanje oljne ogrščice iz severovzhodne Slovenije predvsem na področja, kjer se ukvarjajo z živinorejo in nimajo obveznosti s setvijo in oddajo sladkorne pese. Na ta način bi v re publiki povečali samooskrbo s surovinami za olje in zagotovili za krmljenje dodatne oljne tropine, ki vsebujejo tretjino beljakovin. Tovarna predlaga, da bi z ogrščico posejali tretjino ornih površin. Letos načrtuje setev na 2337 hektarih (od tega na sto hektarih v kranjski občini), na katerih bi pridelali 5842 ton oljne ogrščice in 2700 ton oljnih tropin. Seme za setev bo pravočasno in brezplačno preskrbela tovarna. Odkupljeni pridelek bo plačevala še enkrat dražje kot pšenico. Kmetje pa bodo lahko glede na oddane količine zahtevali oljne tropine po 15 dinarjev za kilogram, (cz) Poroke, rojstva in smrti Mira Kavčič, matičarka in referent za osebna in državljanska stanja Poroke, rojstva in smrti so trenutki, pri katerih pomislimo na matičarja. Treba je stopiti na matični urad, se posvetovati, prijaviti, odjaviti. Že štirinajst let na matičnem uradu v Škofji Loki srečujemo Miro Kavčič, ki je v teh pomembnih trenutkih vedno pripravljena pomagati in svetovati. »Za matičarko sem se odločila čisto po naključju. Iskala sem službo, prijavila sem se na razpis in dobila delo. Naredila sem tečaj za matičarja, delo mi je postalo všeč in odločila sem se, da ostanem. Delo je zanimivo, raznoliko, všeč mi je delati z ljudmi. Poleg porok, rojstev in smrti opravljam tudi delo referenta za osebna in državljanska stanja. To delo obsega zbiranje podatkov o sprejemanju novih in odpuščanju prejšnjih državljanov, o zdomcih in izseljencih, sodelujemo z našimi in tujimi konzulati. Tu se oglašajo tudi tisti, katerih namen je spremeniti osebno ime ali priimek. Teh primerov je okrog petdeset letno. Večino spreminjamo priimke otrok, katerih starši se poroče šele po rojstvu otroka in ne vedo, da kljub temu, da starša nista poročena, lahko prevzamejo priimek po očetu.« Poroke sn gotovo zanimivejši del vašega poklica. Kakšno je vaše delo pri tem? »Ko se oglasijo bodoči sn konci, jih najprej seznanim z dokumenti, ki jih rabijo za sklenitev zakonske >weze. Kasneje se dogovorimo za dan in uro poroke. Če prav poročamo le v sobotah, vedno upoštevamo želje mladoporočencev in števila porok ne omejujemo. Tako je največ zakonskir zvez sklenilo 22. novembra leta 19C9, ko smo v enem dnevu poročili kar štiriindvajset parov. Ponavadi je to število med šest in dvanajst, odvisno od letnega časa. Pred poroko se dogovorimo tudi o priimku novoporočeneev in o tem ali se bodo poročili z izmenjavo prstana ali ne. Čeprav nekateri menijo, da je izmenjava poročnih prstanov zastarela, se jih večina še odloča za poroko s prstani. Pri sklepanju zakonske /veze pa se lahko pojavijo tudi različne ovire: to je lahko večja ali na lezljiva bolezen enega ali obeh zakoncev, če sta bila bodoča zakonca že prej poročena in se še nista razvezala (eden ali oba), če sta v bližnjem sorodstvu. Vendar o teh porokah odloča socialno skrbstvo. Ko je vse to urejeno, obvestimo enega od sedmih delegatov, ki jih imenuje skupščina, ta pa jih nato v soboto poroči. Zaželimo jim srečo v skupnem življenju in s tem je naše delo končano. Posebna zanimivost so zlate in biserne poroke. Lani je bilo šest zlatih porok, biserne pa do prejšnjega tedna ni bilo že enajst let.« Vaše delo je tudi vpisovanje rojstev in smrti. »Rojstev pri nas vpišemo zelo maio, saj se vpisujejo na kraju rojstva, v Škofji Loki pa ni porodnišnice. Tako so pri nas vpisani le tisti, ki se rode doma ali v zdrav stvenem domu. Smrti v matično knjigo zapišemo povprečno sto-dvajset letno, kajti tudi smrti se vpisujejo v matično knjigo na kraju dogodka, danes pa veliko ljudi umre v bolnicah. Da pa imamo podatke o rojstvih in smrtih zbrane tudi mi, za to poskrbi prijavna služba, s katero tudi sodelujemo.« V. Primožič Pričakovani polletni rezultati Direktor Temeljne organizacije združenega dela Gostinstvo v Živila Kranj Ivan Demšar: »Nova organiziranost nam bo omogočila obnovo nekaterih večjih obratov.« Kranj — Po združitvi delovnih organizacij Živila in Central v Kranju so se lani v. novi delovni organizaciji takoj lotili drugačne notranje organiziranosti. Ob združitvi so namreč v Živilih nastale štiri temeljne organizacije gostinstva in sicer Živila, Central, Zelenica Tržič in Planinka Kamnik. Odločili so se za eno temeljno organizacijo združenega delu Gostinstvo v delovni organizaciji Živila Kranj. »Tako organizirani smo začeli poslovati L januarja letos,« pravi direktor temeljne organizacije združenega dela Gostinstvo Ivan Demšar. »Stanje, ki ga je podedovalo blizu 250 zaposlenih v novem tozdu (sestavljenem iz prejšnjih treh; kamniški pa se ni priključil) ni bilo ravno rožnato. Edini, ki je minulo poslovno leto zaključil z akumulacijo, je bil Živilin tozd, Centralov je bil v izgubi, tržiški pa ravno na meji. Ob združitvi smo ugotovili, da se bodo akumulativne sposobnosti novega tozda Gostinstvo bistveno povečale. Stroške smo zmanjšali na račun zmanjšanja administracije in skupnih služb, manjših stroškov za reklamo oziroma nastopanje na trgu. Povečale so se možnosti pri povezovanju in nabavi, uskladili smo ponudbo in cene. Predvsem pa ugotavljamo, da smo s tem zaposlenim zagotovili boljše delovne pogoje hy večjo socialno varnost. Seveda bo čas pokazal, kje je treba še kai spremeniti, da bodo rezultati se boljši. Trenutno ima Gostinstvo v Živilih tri poslovne enote in sicer, hoteli, gostinski obrati v zahodnem delu Kranja in v Tržiču in gostinski obrati v vzhodnem delu kranjske občine ter operativne službe. Sicer pa imamo 43 gostinskih enot, v katerih je 284 ležišč ter 2051 notranjih in 1122 zunanjih sedežev.« Kakšni so letošnji polletni rezultati? »V letošnjem programu načrtujemo 285 milijonov celotnega prihodka, povprečne osebne dohodke v višini 14,120 dinarjev in 18 milijo-' nov dinarjev akumulacije. Doseženi polletni rezultati so usklajeni s programom. Celotni prihodek se je povečal za 24 odstotkov, dohodek za 17, čisti dohodek za 21, povprečni osebni dohodek pa znaša 13.820 dinarjev. Slednji je sicer pod povprečjem v občini, vendar pa v povprečju v gostinski dejavnosti. Vendar pa s tem nismo zadovoljni. Prenočitve so se povečale za okrog 18 odstotkov, vendar na račun domačih gostov (26 odstotkov), prenočitev tujih gostov pa je za 29 odstotkov manj. Tako se je zmanjšal tudi devizni priliv v primerjavi z lanskim prvim polletjem. Imamo pa velike kadrovske težave. Imeli naj bi na primer 34 nekvalificiranih delavcev, imamo pa jih 106. Kar 78 odstotkov zaposlenih je žensk, dnevna odsotnost zaradi bolniške pa je 20-odstotna. Tako nam kadrovski sestav, dnevna odsotnost in nerešeni stanovanjski problemi povzročajo kopico problemov. Ob tem pa ugotavljamo, da razpisane štipendije za poklic natakarja in kuharja ostajajo neizkoriščene.« Kakšni pa so načrti v prihodnje? »Nepisano pravilo je. da je gostinski obrat treba vsakih'pet let obnoviti. Dediščina, ki smo jo prevzeli, je zelo slaba; posebno še v tržiški občini. Zato bomo praktično celotno akumulacijo v prihodnje morali nameniti za obnovo nekaterih večjih obratov. Dobiti moramo novo slaščičarsko delavnico, adaptirati gostilno pri kolodvoru v Kranju, urediti gostinski obrat v Čirčah, obnoviti gostinski obrat v Lončarjevi hiši v Tržiču in se lotiti sanacije bivšega hotela Pošta v Tržiču. V hotelskem deu pa nas čaka obnova grajske gostilne v Preddvoru, rešitev problema vile Danice in Korotana na Jezerskem, Evrope v Kranju ... Ob sporednem reševanju stanovanjskih in kadrovskih problemov pa bo do konca tega srednjeročnega obdobja to kar dovolj velik zalogaj.« A. Žalar Banka o zadolževanju v tujini Kranj — Na skupni seji konferenc poslovnih enot in članic Ljuv bljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj, so delegati brez razprave sprejeli in potrdili^ predlog statutarnega sklepa o zadolžitvi Ljubljanske banke v tujini. Dosedaj veljavna določila Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in Statuta LB niso bila zadostna pravna osnova za sklepanje pogodb o najemanju posojil v inozemstvu za izvajanje programa ekonomske stabilizacije. V teh aktih ni določila, ki bi izvršnim organom banke dovoljevalo, da bi se le-ti v imenu banke individualno in solidarno zadolževali v smislu zagotovitve deviz za zunanjo likvidnost Jugoslavije v predvidenem obsegu. Ta dva samoupravna akta sta predvidevala samo možnost zadolžitve, ki je povezana z interesom ustanoviteljic banke. Sedaj gre /h širšo solidarnost v Jugoslaviji. Na osnovi statutarnega sklepa bo Ljubljanska banka-združene banke lahko posamično in solidarno z drugimi pooblaščenimi ! bankami in Narodno banko v tujini najemala finančne in komer cialne kredite ter kredite za refinanciranje zapadlih obveznosti do tujine. Iz teh sredstev bo Ljubljanska banka odobravala devizne kredite vsem jugoslovanskim OZD za financiranje uvoza surovin, repromateriala. rezervnih delov ter drugih gradiv za proizvodnjo blaga za izvoz na konvertibilno tržišče S tem statutarnim sklepom so članice Ljubljanske banke dale velika pooblastila Izvršilnemu odboru banke in obenem izrazile veliko zaupanje v odgovorno ravnanje s krediti in odločanjftv imenu in za račun članic. * '■■ ^9 I. S. PfcTEK, 29. JULIJA 1983 KULTURA 5. STRAN GLAS r Tu so naše korenine Kranj — V Kranju bo do srede avgusta že druga poletna šola slovenskega jezika, ki jo za potomce izseljencev, zdomcev in zamejcev pripravlja Slovenska izseljenska matica, njen program pa izvajata Filozofska fakulteta in Gimnazija v Kranju. Minuli teden se je zbralo 40 slušateljev iz 14 držav in vseh celin, ki se zaradi svojih korenin še čutijo Slovenci. Kar za tretjino večja udeležba kot lani dokazuje, da zanimanje za slovenski jezik narašča in da ta interes velja z nadaljevanjem šole spodbujati, krepiti in poglabljati. Na lanskoletnih izkušnjah so organizatorji zasnovali tudi letošnji program šole, ki poleg učenja slovničnih zakonitosti slovenskega jezika vsebuje tudi zgodovino slovenske književnosti in zgodovino slovenstva, njen temeljni namen pa je preko druge generacije izseljencev okrepiti most med izseljenimi Slovenci in matično domovino. Kako te vezi čutijo mladi ljudje, rojeni slovenskim staršem v tujini, smo skušali izvedeti v pogovoru z njimi. 15-letni Valentini Završnik iz Francije slovenska beseda gladko teče. Nič čudnega, saj s starši, oba sta Slovenca, govori v maternem ne. Oscarjevi starši so Slovenci, vendar otroka niso učili slovensko, kajti obvladali so le primorsko in dolenjsko narečje. Amalia nima slovenskih prednikov, vendar se je odločila skupaj z možem naučiti slovensko. V Sloveniji bosta ostala vse leto, saj bosta kot štipendista Slovenske izseljenske matice študirala na likovni akademiji v Ljubljani. Z njima je tudi 4-letna hči Nadja. »Starši so že 1927. leta odšli v Argentino,« pravi Oscar. »Doslej so dvakrat obiskali domovino. Midva sva tu prvikrat* Žena je slikarka grafičarka, jaz pa izložbeni aranžer. Oba se nameravava v Ljubljani, kjer je stičišče svetovnih umet- Mira Cucek prav nosi lepo slovensko ime, očetov jezik slabo obvlada. »Oče je Slovenec, a v družini smo vselej govorili materni jezik. Vendar bi se rada naučila slovenskega jezika in spoznala korenine, iz katerih izraščam. Zato sem se vpisala v poletno šolo slovenskega jezika. Za začetek bi se rada znala vsaj sporazumevati in seveda izvedeti kaj o Jugoslaviji in njeni kulturi.« Diego Andrez-Gomez je rojen v Argentini, njegova mati je Primorka. »Doma smo vedno govorili materni jezik, pravzaprav primorsko narečje, zato bi se na slovenski šoli rad slovnično izpopolnil, se naučil prav brati in pisati. Pred 4 leti sem tu v materini domovini in znanje slovenščine mi je prišlo zelo prav. Koristilo mi bo tudi v slovenskem klubu v Argentini.« Tudi zakonca Oscar Martin in Amalia Molek prihajata iz Argenti- Diego Andrez Gomez nostnih tokov, izpopolniti. Slovenski jezik, ki se ga bova učila na poletni šoli, je star in zelo zanimiv, Slovenija pa ima tudi bogato folklorno izročilo. V prihodnjem letu bova spoznanja o vaši kulturi še poglobila.« D_ z žlebir Valentina Završnik jeziku. Domovino obišče vsako leto, v Parizu pa enkrat tedensko obiskuje tečaj slovenskega jezika. »Starši so želeli, da bi se naučila slovensko, saj se nameravamo čez nekaj let vrniti. V poletni šoli bi rada slovenščino slovnično izpilila, želim pa se seznaniti tudi s tukajšnjim načinom življenja. To mi ne bo težko, saj imam v Kranju že več let dobre prijatelje.« Mira Čuček iz San Francisca v ZDA je v Sloveniji že drugič. Če- Oscar Martin in Amalia Molek Jezikovno razsodišče (108) Sporočilna kultura pa taka »Danes zjutraj sem vstopila v Integralov mestni avtobus in vrgla v nabiralnik 15 din za vozovnico za hčerko in zame. Šofer je začel nesramno kričati name v srbohrvatskem jeziku. Šele čez nekaj časa sem uspela razumeti, da so se vozovnice podražile. Rekla sem mu, naj govori slovensko, ker ne razumem skrbohrvatskega jezika. Odgovoril pa mi je: ,Sramota za vas što ne razumjete Titov jezik!' — Mislim, da bi morali delavci iz drugih republik, ki delajo pri nas, vsaj delno obvladati slovenski jezik, verjetno pa bi za to morala poskrbeti njihova delovna organizacija. S tovariškimi pozdravi A. H. s Titove iz Ljubljane.« Izkušnja našega vsakdanjika, kakršnih si ne želimo in tudi potrebne niso. Najprej voznikovo neprimerno vedenje do stranke: pogosto ni dovolj potrpežljiv, prijazen, morda celo ljubezniv, ampak je večkrat kot sitna kislica, ki svojo slabo voljo stresa na potnike (v tem ni razlik glede na jezik, ki ga govori). Dostikrat pač pozabimo, pa nikakor ne bi smeli, da smo v službi za druge, ne zase, in da ima potnik v javnem govornem občevanju tako rekoč zmeraj prav. Tudi če je potnik siten, mu ne smemo vračati ,šilo za ognjilo\ kakor so včasih rekli, oz. ,milo za. drago' kakor danes večkrat slišimo in tudi bolje razumemo. Še manj imamo pravico zvišati ton, če stranka ni tako rekoč ničesar zakrivila. Kakor v našem primeru, ko pač ni vedela, da se je voznina povečala. Res je pač, da je bil voznik tisto jutro že »naštete« opozoril na zvišanje voznine in je bil zaradi tega verjetno tudi že utrujen in naveličan, toda — služba je služba, obvezuje nas vsaj na vljudno ravnanje z vsemi, ki imamo z njimi opravka. (Tudi sami lahko postanemo njihova stranka in si enako ne bi želeli neprimernega ravnanja z nami.) Zelo neprimerna pa je bila voznikova izjava glede tega, zakaj se kakega jezika učimo in zakaj ne ter kdaj se odpovedujemo rabi svojega jezika in kdaj to nikakor ni potrebno in koristno. Obveznosti so tu obojestranske: vsi se moramo prilagoditi jezikovnemu okolju, v katerem živimo, enako Slovenci zunaj Slovenije kakor tisti, ki pridejo k nam. Pri tem je gotovo prav, da nam pomaga delovna organizacija, katere član smo, glavno breme pa mora vendarle nositi posameznik, ki se je odločil priti med ljudi z drugim jezikom, pa še v službo, v kateri se mora s strankami sporazumevati v njihovi materinščini. — Večina to tako ali tako dela. Poovsod po svetu — in nihče-ne more biti izjema, če noče veljati za nekoga, ki hoče več. kakor je mogoče in prav. Razpis srečanja literatov začetnikov Zveza kulturnih organizacij Slovenije razpisuje 12. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Območna srečanja se bodo zvrstila jeseni, izbirno republiško srečanje pa bo februarja prihodnje leto v Gradišču v Slovenskih goricah. Sodelujejo lahko pesniki in pisatelji začetniki, ki svojega dela še niso razen v samozaložbi izdali v knjižni obliki in še niso bili uvrščeni med najboljše v dosedanjih zaključnih republiških srečanjih. Seveda lahko sodelujejo z literarnimi prispevki v slovenskem jeziku, napisani pa morajo biti s pisalnim strojem. Upoštevali bodo prispevke vseh vrst proze, poezije in dramatike. Av-1 torji jim morajo poslati v treh izvodih, označene s šifro. V posebni ovojnici pa morajo priložiti osebne podatke: ime in priimek, točen naslov, izobrazbo, poklic, starost in seveda šifro, s katero so podpisali prispevek. Posebna žirija bo izbrala najboljše avtorje za nastop na območnem srečanju. Prispevke bo Zveza kulturnih organizacij zbirala do 18. septembra, njen naslov pa je: Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Ljubljana, Kidričeva 5. NAROČITE GLAS! ČE STE NAROČNIK, PLAČATE MANJ ZA MALI OGLAS. France Vozel in Jože Volarič na Bledu Med konstruktivizmom in grotesko V Festivalni dvorani na Bledu sta se v okviru poletnih likovnih prireditev, ki jih organizira Likovna sekcija KUD Bled, predstavila akad. slikar France Vozel in kipar Jože Volarič iz Kranja. Akademski slikar France Vozel pripada mlajši generaciji likovnih ustvarjalcev na Gorenjskem. Leta 1979 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in obiskoval dve leti specialko za slikarstvo pri prof. Janezu Berniku. Udeležil se je številnih razstavnih prireditev doma in na tujem. Zgodnejše kompozicije Franceta Vozla nosijo vidne znake realističnega izhodišča. Toda prav kmalu je v slikarjevem delu sklenjen obris telesa zamenjala zabrisana ali celo prekinjena črta, prejšnji umirjeni značaj figure pa je našel nadomestilo v razgibanem telesu, napolnjenem z notranjo dinamiko in razkrojenem v močnih slopih svetlobe. Tudi prvotno plastično poudarjene oblike človeškega telesa so pri Francetu Vozlu počasi prerasle v svoje stilno nasprotje, .v slikovitost. Figure v sliki niso bile več ločene med seboj, temveč so se začele povezovati v harmonično barvno sožitje. Posledica takega razvoja je bil razpad figure v razgibano barvno in svetlobno igro oblik. Delovanje človeškega telesnega ogrodja je slikar skušal prikazati s pomočjo najrazličnejših skeletnih form. Te so se kasneje spremenile v pravi vrvež konstruktivističnih oblik, ki so jih sestavljali deli okostij, prostorsko pogosto omejeni z različnimi grafičnimi determinantami. V novejšem obdobju slikarjevih likovnih prizadevanj je skeletne konstrukcije začelo preraščati meso, kar je povečalo -slikar jeve perspektive vnašanja novih variant v oblikovanje telesnosti. Če se bodo tudi te oblikovne inačice izčrpale, ostaja avtorju še vedno vrsta možnosti prenašanja figuralnih oblik v abstraktno sfero, ki predstavlja do sedaj le malo raziskano področje umetnikovega dela. Jože Volarič si je za gradivo, iz katerega nastajajo njegove plastike, izbral železo oziroma jeklo, ki ga vari in oblikuje v najrazličnejše figuralne skupine. V resnici je Jože Volarič bolj naklonjen skupinski kot individualni plastiki. Celo številne, na videz samostojne figure so na svoj način povezane med seboj in jih je mogoče sestaviti v različne prizore. Volaričevo kiparstvo je izšlo iz naivnih likovnih predstav o svetu in njegovih pojavih. Sprejelo je motivni svet, ki so ga uporabljali naivci predvsem kmečko okolje z vso njegovo pestrostjo. S postopnim uveljavljanjem realističnih elementov v Volaričevem delu, se je širil krog tem, s katerimi se v prejšnjem obdobju navadno nismo srečevali, povečalo se je na eni strani zanimanje za zgodovinsko dogajanje in na drugi strani za sodobno življenje. Vendar Jože Volarič še zdaleč ni želel tekmovati z neko oblikovno dognano realnostjo, bolj mu je ugajal odmik v grotesknost ali v dobrodušen humor, s katerim je obogatil likovni in vsebinski izraz svojih junakov, s tem je tudi premagal statičnost figur, ki je tako pogosto obvladovala naivno kiparstvo našega časa in jih skušal čim bolj razgibati. V upodobljenih telesih se je pojavila napetost, življenje in predvsem želja po komuniciranju z obdajajočim okoljem, kar kaže skupaj s premišljenim izborom tem, ki prizadeto posegajo na področji; revščine in krivic v svetu, tudi na močne socialne tendence v Volaričevem delu. Cene Avguštin s knjižne Sproščuioče police počitniško branje Za lahkotnejše počitniško branje bo Državna založba Slovenije prav kmalu poskrbela z novo knjižno zbirko Labirint. Prve štiri knjige bodo na knjižnih policah že v naslednjih dneh. To bo na slovenskem knjižnem trgu doslej gotovo najboljši zbir detektivskih in vohunskih romanov priznanih svetovnih avtorjev, med katerimi pa bržčas ne bo klasikov kriminalnega romana. Že prve štiri knjige — Vohun Johna le Car-reja, Nikoli več na svidenje Ray-monda Chandlerja, Krivoprisežna papiga Erla Stanleva Gardnerja in Gospodična Pym Josephine Tey — ponujajo branje, ki po umetniški poglobljenosti sodijo v beletristično »klasiko«. Kakovost, napetost dogajanja in privlačnost so poglavitne odlike te knjižne novosti, ki utegne pritegniti širok krog bralcev. Vsaka knjiga bo imela tudi ustrezno spremno besedo o avtorju in njegovem delu. Knjige so vezane v platno, cena prvega niza knjig pa znaša 1.600 dinarjev. Boris Bogataj Iz zbirke Nova slovenska knjiga Dvoje besedil iz zbirke Nova slovenska knjiga je med bralci že nekaj mesecev, vendar zanimiva literatura kljub vsemu zasluži podrobnejšo predstavitev. Na svidenje nad zvezdami Toneta Partljiča je v knjižno celoto zbranih pet krajših proznih besedil (Dan, ko so pokopali Ivana Kebriča, K sreči se ni nič zgodilo, Talij in prstan, O težavah s Kemalovim truplom, Marjetice), dodano pa jim je še dramsko besedilo v osmih slikah Na svidenje nad zvezdami. Poglavitna značilnost te »pokopališke proze in komedije« je smrt. Tematiko barvajo črni, groteski humor, aktualistična satira, skriti posmeh in satira nad človeško pokvarjenostjo in majhnostjo. Branje zaradi svojih specifičnih sesta- vin meji že na iracionalno, obenem pa pomeni eno najmočnejših vsebinskih vrednot humorja in satire. V dramskem besedilu Komisar Kriš avtor Peter Božič nadaljuje in zaostruje svoj apokaliptični opus. Drama izhaja iz človekove zmf deno-sti in krize. V slovenskem iterar-nem prostoru skoraj ni avtor,a, ki bi znal bolje kot Božič uprizarjati stanje popolne ogroženosti. V Komisarju Krišu ta njegova značilnost pride še posebej do izraza. V izdaji sta zaobseženi dve besedili. Analogno nadaljevanje Komisarja Kriša je drama Avguštinova vrnitev. Čas OZNE z njo stopa pred nas v novi, literarno tragični razsežnosti in nam prinaša osebno dramo, stisko in občutje ogroženosti. Boris Bogataj Nove razstave v Kranju Kranj — Po nekaj letih se bodo galerijski prostori Prešernove hiše v Kranju zopet napolnili z deli enega najpombnejših pobudnikov povojnega galerijskega življenja v Kranju in velikega upodabljalca gorenjske krajine slikarja ljuba Ravnikarja. Razstavo njegovih zgodnjih krajin bodo odprli drevi ob 19. uri v galeriji Prešernove hiše. Ogledali si jo boste lahko tja do 11. septembra. V galeriji Mestne hiše bodo pol ure zatem, torej ob 19.30, odprli dve novi razstavi. Prva bo posvečena spominu na Štefana Simoniča. Letos mineva pet le, kar sta Kranj in Gorenjska izgubila enega svojih najbolj delavnih in nadarjenih likovnikov. Z drugo razstavo pa bo svoje delo predstavil Martin Goričanec. Razstava sodi v časovni okvir spominske predstavitve njegovega vzornika Ljuba Ravnikarja, saj se je Martin Goričanec v svojih akvarelih naslonil na tisto obdobje Ravnikarjevega slikarstva, ki je zaslužnemu likovniku prineslo največ priznanj. O LAS 6. STRAN JESENIČANI PRAZNUJEJO PETEK, 29.jUUJAjfljjj Gostilna BLAŽUN, Grašič Franc, Kranj, Cesta talcev 7 čestita cenjenim gostom in delovnim ljudem za občinske praznike občin Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič 4> Modno ČEVLJARSTVO k cm Kranj, Partizanska 5 čestita cenjenim strankam in občanom Gorenjske za občinske praznike in se priporoča s kvalitetno izdelavo vsakovrstne mo$ke in ženske obutve ter obutev za kolesarje. V naši trgovini v Kranju, Maistrov trg (nasproti Delikatese) nudimo žensko in moško usnjeno obutev. Kvalitetna izdelava — ugodne cene — pravo usnje. Trgovina je odprta od 8. do 12. ure in od 14. do 19. ure, v sobotah od 8. do 12. ure. MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. do 15. 8. zaradi dopusta zaprto Cenjenim strankam in občanom občin Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič čestitam za občinski praznik. JESENICE IN KRANJ PRAZNUJETA Frizerski salon CILKA SATLER in Ekspresna kemična čistilnica in pralnica DRAGO SATLER Kranj, Oldhamska 14 (pri Vodovodnem stolpu) čestita za občinski praznik — 1. avgust ALPETOUR Sestavljena organizacija združenega dela Alpetour Škofja Loka čestita vsem občanom občin Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič k njihovemu prazniku in jim želi še naprej veliko delovnih uspehov te Še več v programu gospodarstva Te dni praznujemo Jeseničani občinski praznik. Spominjamo se prvih ž> v prvih borcev, ki so padli 1. avgusta 1942 na Obranci nad Jesenicam). /W hov zgled in mlada življenja, ki so jih žrtvovali, so zanetili plaz upora medje: seniškim delavstvom, tako, 'da so bili ti dogodki odločujoči pri nadaljnjem razvoju NOB Letošnji praznik proslavljamno v času težke ekonomske krize. Zaostren pogoji gospodarjenja se močno odražajo tudi pri rezultatih, kijih dosegami v jeseniškem gospodarstvu. Omejevanje osebne, skupne, splošne in /nvesu cijske porabe se že odraža pri vsakdanjem delu, saj je prvo zniževanje sred stev za te namene pomenilo iskanje notranjih rezerv, vsako nadaljnje pa h pomeni zmanjševanje programov. Polletni pokazatelji fizične proizvodnje kažejo minimalno rast v primerja, vi z lanskim obdobjem, vendar nismo dosegli načrtovanih rezultatov. Omej^ ne možnosti nabave surovin in nerealizirani programi na področju poveza^ dela in sredstev imajo posledice tudi v jeseniškem gospodarstvu. Pri oceni rezultatov in pri izdelavi kratkoročnih akcijskih programov gn spodarjenja, ki jih poskušamo načrtovati na novih drugačnih odnosih, oc*, njujemo, da bomo prebrodili tudi to krizo. Zavedamo se pomembnih nalog na področju programa stabilizacije, t\ področju izdelave dolgoročnega plana razvoja na stabiliziranih osnovah \ vzporednega razvijanja delegatskih odnosov, na katerih morajo sloneti \2 odločitve sprejete v prehodnem obdobju. Letos bomo zaključili nekaj novih investicij, nekatere od teh bodo finan cirane iz drugega samoprispevka. Še vedno pa premalo vlagamo v gospd darske programe, ker so vsi napori usmerjeni v realizacijo investicijskeg: programa v posodobitev jeklarstva. *\ Vsem občanom želim veliko uspeha pri skupnih nap« rih za dosego ciljev, ki jih načrtujemo v delegatskih skun ščinah Dipl. ing. Franc Brelih, predsednik skupščine občine Jesenice ŽIVILA Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ TOZD VELEPRODAJA TOZD MALOPRODAJA TOZD DELIKATESA TOZD TRGOVINA BLED TOZD GOSTINSTVO DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE Občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča iskrene čestitke za njihova praznovanja Gorenjska oblačila Kranj TOZD Konfekcija Kranj in TOZD Konfekcija Jesenice Delovna skupnost skupnih služb Kranj Vsem občanom Kranja, Jesenic čestitamo za občinski praznik in jim želimo mnogo de/ovnih uspehov PETEK, 29. JULIJA 1983 KRANJČANI PRAZNUJEJO Nagrade in priznanja občine Kranj 7. STRAN GLAS Skupščina občine Kranj je letos 29. junija na zasedanju vseh treh zborov sklenila, da se letošnje nagrade občine Kranj podelijo Osnovni šoli Helene Pu-har Kranj, Ivanu Koširju in Slavici Zirkel-bach. • OŠ HELENA PUHAR Osnovna šola s prilagojenim programom za otroke, mladostnike in polnoletne osebe z motnjami v duševnem razvoju je bila ustanovljena leta 1956. Iz takratnega oddelka se je z leti razvila v popolno osemletko, ki danes v novih prostorih opravlja vzgojnoizobraževalno in varstveno delo za otroke kranjske in tržiške občine Nova stavba je bila zgrajena s samoprispevkom občanov, danes pa je v njen organizirana celodnevna osnovna šola s konceptom, ki upošteva tesno povezovanje in sodelovanje z zdravstvenimi, socialnimi, psihološkimi in drugimi strokovnimi sodelavci. S takim načinom dela šola uresničuje celotno habilitacijo duševno prizadetih oseb. zaradi česar se vsako leto številni absolventi te šole lahko uspešno vključujejo v življenje in delo Izreden napredek šole pa ni bil odvisen le od splošne družbene skrbi za duševno manj razvite občane, pač pa imajo zasluge tudi delavci šole, ki so s svojim strokovnim znanjem in osebnim odnosom dosegali takšne vzgojnoizobraževalne rezultate ter se za ustrezno obravnavanje pro-blamtike duševno prizadetih zavzemali, tudi izven šole. S strokovnim znanjem, prizadevnostjo in ljubeznijo do otrok pa so delavci šole, ki je svoj osnovnošolski program tudi razširila na predšolsko stopnjo in v usmerjeno izobraževanje, prispevali tudi pomemben delež k uspehom slovenskega posebnega šolstva. • IVAN KOŠIR 2e več kot 30 let uspešno deluje v pravosodju, zdaj pa je vodja sodne enote v Kranju in namestnik predsednika Temeljnega sodišča v Kranju. Poprej je opravljal odgovorne naloge v javnem tožilstvu okraja, v senatu za prekrške okraja, občinskem sodišču v Kranju in Temeljnem sodišču v Kranju. Kot občan Kranja je Ivan Košir s svojim neutrudnim delom v preteklosti in sedanjosti doprinesel velik prispevek k razvoju naše širše in ožje družbene skupnosti, za kar je prejel tudi že vrsto odlikovanj in družbenih priznanj. Z aktivisti OF se je povezal že leta 1941, leta 1944 pa je stopil v NOV in bil težko ranjen. Po osvoboditvi se je takoj vključil v aktivno družbenopolitično de-io, vrsto odgovornih nalog je opravljal v ZKS, SZDL, predvsem pa v ZB NOV. Še posebej pa se je vključeval v družbenopolitično delo v okviru krajevne skupnosti Ziato polje. Težko bi bilo našteti vse njegove dosedanje aktivnosti v teh or-ganizacijaz od občine do republike, kot marljiv, vesten in izredno zaveden občan pa je našel tudi čas, da se je vključil v delo na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v svoji delovni enoti, kar je bilo vzor ostalim delovnim skupnostim. • SLAVICA ZIRKELBACH Vse svoje strokovno znanje in družbenopolitično delo je posvetila napredku šolstva tako v občini kot republiki vzgojila je številne družbenopolitične in kulturne delavce, njen najvidnejši prispevek pa je vsekakor prispevek k organizaciji in vsebini dela osnovnih in srednjih šol, saj je sodelovala tako pri organizacijski mreži osnovnih šol. pri uvajanju novih učnih načrtov ob reformi in uvajanju petdnevnega delavnika. Sje-dovi njenega dela pa so vgrajeni tudi v razvoj knjižničarstva, kulture in še zlasti ostroškega varstva tako v občini kot republiki. Zirkelbachova je kot ena najbolj aktivnih družbenopolitičnih delavk v vsem povojnem obdobju ostala aktivna tudi po upokojitvi, predvsem pa v občinski izobraževalni skupnosti in skupnosti otroškega varstva. Zadnja leta pred upokojitvijo je uspešno vodila OŠ France Prešeren, pred tem pa je bila profesorica na kranjski Gomnaziji ter na Zavodu za prosvetno pedagoško službo v Kranju. Izhaja iz partizanske družine, mož ji je padel v NOB, domačijo pa je požgal okupator. Slavica Zirkelbach je za svoje delo prejela že medaljo zaslug za narod, red dela s srebrnim vencem, Prešernovo nagrado in Žagarjevo nagrado PRIZNANJA SKUPŠČINE OBČINE KRANJ Na slavnostni seji bodo podelili tudi letošnja priznanja občine Kranj za leto 1983. Prejme ga Gozdno gospodarstvo Kranj, ki letos praznuie 30-letnico ustanovitve. Kolesarski klub Sava prejme priznanje za dosedanje uspešno športno dejavnost, ki ga uvršča v sam vrh jugoslovanskega športa. Med posamezniki pa prejmejo priznanja: Viktor Kosec, direktor Iskrine Tovarne števcev, Janez Novak, predsednik krajevne skupnosti Jošt, Martin Ribnikar, vodja kadrovske službe SGP Gradbinec. Pavle Šubic dosedanji direktor Gorenjske kmetijske zadruge in Peter Tulipan, dosedanji direktor Zavoda za letovanje Kranj. VELIKA PLAKETA OBČINE KRANJ Na slavnostni seji bo Veliko plaketo prejel Center za socialno delo Kranj, ki je letos praznoval že 20-letnico svojega obstoja. V tem času se je iz organizacije z nizkim številom zaposlenih in manjšim številom nalog razvil v center z obsežnimi nalogami na področju preventive in kurative socialnega skrbstva, vse te naloge pa zaradi strokovne podkovanosti svojih sodelavcev opravlja na visoki kvalitetni ravni. Stočlanski kolektiv Tozd Oljarica KIT KŽK Gorenjske Kranj praznuje letos 80-letnico svojega obstoja. Veliko plaketo bodo v kolektivu dobili prav na otvoritvi nove polnilnice in skladišča. Nova investicija bo omogočila v eni izmeni napolniti 30.000 steklenic olja in 8000 kosov plastenk, z dvoizmenskim delom pa bodo lahko v enem dnevu napolnili 76.000 steklenic olja. Modernizacija bo v celoti zaključena konec septembra letos, ko bo dograjena tudi čistilna naprava. Kranjčani so rekli o Kranju mesta enkrat zaprt za promet, ga bomo vrnili pešcem in tak zbudili iz za-puščenosti in mrtvila. Če naj rečem še kaj o preskrbi, potem velja reči, da je kar dobra, seveda pa bi kazalo v Kranj spustiti še več trgovin, tako bi bila ponudba blaga večja, kvaliteta pa boljša. Ker pa sem doma v Hrastju, še to, cesta proti Hrastju žene zasluži več svojega imena, tako je slaba.« Cvetka Erjavec, krajevna skupnost Vodovodni stolp: »Mesto ima premalo otroških igrišč, še ta, ki so, so skromno opremljena in tudi ne najbolje vzdrževana. Če je že kje skromen peskov-nik, pa ni gugalnic, ali pa te niso varne za majhne otroke. Celo na letnem kopališču, kjer so pred leti bila tudi igrala, zdaj tega ni več. Imam tri majhne otroke, ki jih je teba vsak dan voditi ven na zrak, toda parkov Kranj nima, nekateri vrtci in otroška igrišča, ki so dobro opremljena, pa so zame predaleč« podpreti programe, ki imajo bodočnost in opustiti slabe. Mislim, da je tudi gospodarska situacija zdaj takšna, da bo do tega hitreje prihajalo tudi v naši občini.« Nataša Kus, doma iz Hrastja: »Moti me predvsem skromno kulturno življenje, ki že pozimi ni posebno živahno, polet* pa povsem zamre. Kam lahko sploh človek, ki si zaželi kančka kulture, zvečer gre? Spored v kinu je pod vsakim nivojem, gledališke predstave so redke, koncertov malo. Poleti pa mesto povsem zamre takoj, ko se trgovine zapro. Nikjer ni glasbe, ni prireditev, ni sprehajalcev, saj zanje tudi ni varno hoditi skoz< ozko in prometno Prešernovo ulico. Če bo res stari del Bojan,Zakotnik doma iz Zg. Bitenj: »Občani bi verjetno lahko cele strani napisali o nečistoči in neurejenosti mesta. Nekateri problemi, predvsem s sajami se sicer zdaj že rešujejo, da pa bi mesto dajalo videz urejenosti, od čistih ulic, .do zelenja, cvetja, pomitih izložb, tega pa še ni. Zadnje čase je sicer že kar nekaj več majhnih lokalov in trgovinic, tudi stanovanjsko naselje Planina III je bolj humano zasnovano z več zelenja in manjšo gostoto blokov. Sicer pa v mestu pogrešam poletnih prireditev in športnih površin, saj je stadion premalo, letni baezn pretesen za osvežitev, obrežja rek pa so onesnažena.« Tone Fende s Primskovega: »Zdaj, ko zaradi pomanjkanja bencina ljudje ostajajo tudi poleti bolj doma, se je izkazalo, da pravzaprav večini preostaja-jo le sprehodi O novem bazenu govorimo že dolgo, stadion ni najboljše vzdrževan, manjka mu tudi tartanska steza. Zdi se mi, da nemestne krajevne skupnosti dosti bolje skrbijo za šport in rekreacijo, tudi naprave vzdržujejo. Kranjska trim steza pa že dolgo časa razpada Kje se voziti s kolesornje tudi vprašanje zase, še posebej je nevarna Jezerska cesta, ki nima niti pločnika za pešce. Sploh je komunalna ureditev še zelo slaba. Tudi tržnica je premajhna, ni pokrita in še bi lahko našteval. Glede gospodarskega razvoja občine pa tole: že kar lep čas govorimo, da je treba prestrukturiati gospodarstvo. Janez Vunšek, stanuje na Planini: »Kot stanovalca Planine me najbolj moti, da ni nikjer dreves, aleje so gole, sam beton. Sicer pa tudi ostali predeli Kranja niso preveč zeleni. Na Planini manjka poleg vsega drugega še obrat družbene prehrane, ki bi še kako prišel prav družinam, kjer starši delajo v različnem delovnem času. Sicer pa je prehrana v sedanjih družbenih obratih po količini kar dobra, le okusna ni vedno najbol|. Ker sem kot šofer veliko na cesti, naj rečem še kritično besedo ali dve o slabo vzdrževanih cestah. Zavzemam se za prepoved prometa v starem delu Kranja. Če bi uredili cesto mi mo klavnice proti Čirčam. se ta zapora niti ne bi tako zelo poznala.« L. M. Optimizem klub težavam Delovni ljudje in občani Kranja slavimo svoj praznik s ponosnim spominom na dogodke julija in avgusta 1941, ko je val vstaje zajel tudi Gorenjsko. Takrat so se bogato obrestovale revolucionarne tradicije kranjskih delavcev. Potrtost in zaskrbljenost ljudstva za svojo prihodnjo usodo ob ponižujočem razpadu stare države in njene vojske, ki mu je sledilo naduto korakanje okupatorjevih vojakov po naših tleh, se je hitro prelevi'?, v preziranje tujčevega nasilja in v odločitev za upor. Ustanovitev I. in II. Kranjske čete ter oborožena akcija na Mali Poljani pod Storžičem pomenijo začetek uresničevanja osvobodilnih in revolucionarnih teženj, predstavljalo pa je prvo organizirano jedro za oblikovanje novih partizanskih enot in vsesplošen narodnoosvobodilni boj na našem območju. V spomin na tiste dni, ko so se kranjski revolucionarji uprli nacističnim zavojevalcem, praznuje občina Kranj 1. avgusta občinski praznik. Ko se danes oziramo na leta boja in leta izgradnje socializma, smo lahko upravičeno ponosni na to, kar danes Kranj je. Gospodarstvo, predvsem industrija, ob njej pa vse druge družbene dejavnosti, so rasle v velikem poletu. Glede na rezultate, dosežene zadnja leta. lahko trdimo, da je trezen optimizem upravičen tudi v sedanjih težavnih razmerah, saj je h-an/sko združeno delo ponovno potrdilo sposobnost in pravilnost svojih proizvodnih in poslovnih usmeritev. Industrijska proizvodnja dosega v h.-anjskih organizacijah združenega dela v povprečju 4-odstotno rast, še višja je dosežena stopnja rasti na konvertibilno območje, ki je v sedanjem trenutku prioritetna naloga celotnega jugoslovanskega gospodarstva in pomeni temeljni prispevek k stabilizacijskim prizadevanjem. Naša industrija že skoraj v celoti krije uvoz z izvozom svojih proizvodov na to območje. Povečala so se sredstva, ki jih združeno delo namenja za lastni nadaljnji razvoj. Razpoložljiva investicijska sredstva namenjajo naše organizacije združenega dela skcaj v celoti v prioritetne dejavnosti, takšne so tudi naložbe v Planiki. Savi, Iskri, Exotermu in Oljarici. Pomembne uspehe smo v zadnjem letu dosegli še na drugih področjih, saj imamo 419 novih stanovanj, nov študentski dom na Zlatem polju, novo skladišče blagovnih rezerv v Naklem, začeli smo z gradnjo avtoceste Naklo—Ljubljana, obnovili ali na novo zgradili nekatere dele cestnega, vodovodnega in telefonskega omrežja, zastavili pa smo tudi več del za odpravo virov onesnaževanja. Občinski praznik je priložnost, da se nekaterim kolektivom in posameznikom zahvalimo za njihovo ustvarjalno delo in izrečemo družbeno priznanje za dosežene rezultate. Na slavnostni seji občinske skupščine 1. avgusta bomo podelili nagrade občine Osnovni šoli Helene Puhar, Slavici Zirkelbach in Ivanu Koširju, priznanje občinske skupščine Gozdnemu gospodarstvu Kranj, Kolesarskemu klubu Sava Kranj, Viktorju Koscu, Janezu Novaku, Pavlu Šubi-cu in Petru Tulipanu, Veliko plaketo občine Kranj pa Oljarici. Uspehi, ki so jih delovni ljudje in občani dosegli v zadnjem letu, so najboljše zagotovilo, da bomo z ustvarjalnostjo, osebno prizadevnostjo in odgovornim odnosom do nalog, ki smo sijih zastavili, zmogli premostiti tudi sedanje gospodarske težave Vsem delovnim ljudem in občanom čestitam k našemu skupnemu prazniku! Ivan Cvar, predsednik skupščine občine Kranj ___J ,♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦< Vrsta prazničnih prireditev Praznične dneve ob 1. avgustu — občinskem prazniku bo Kranj pričakal očiščen in polepšan, kot se za tak dogodek spodobi, s cvetjem in izobešenimi zastavami, kresovi po okoliških hribih, veseljem in glasbo na mestnih trgih, z vabljenimi gosti iz pobratenih jugoslovanskih mest in s celo vrsto prireditev, • Že pred tednom dni so v počastitev občinskega praznika sedle za šahovske mize slovenske šahistke, da bi se pomerile v šahu za pokal mesta Kranja. Zaključek bo v nedeljo. • Danes, v petek, bosta ob 19. in 19.30 uri odprti dve slikarski razstavi in sicer v Prešernovi hiši spominska razstava slikarja Ljuba Ravnikarja, v Mestni hiši pa prav takospominski razstavi Štefana Simoniča in Martina Goričan-ca. • Jutri, v soboto, bodo ob 11. uri dopoldne v Oljarici v Britofu svečano odprli novo polnilno linijo za stekelnice in skladišče. • Sobotno popoldne bodo izpolnile športne in kulturne prireditve.Tako bo ob 16. uri na plastični skakalnici na Gorenji Savi tekmovanje v smučarskih skokih za memorial Franca Thalerja. Od 18. ure dalje pa bo mesto zaprto za ves promet, in sicer vse do zaključka kolesarske dirke po mestnih ulicah naslednjega dne, to je v nedeljo. V soboto, od 18. ure dalje bo mimohod in nastop folklornih skupin na Maistra vem in Titovem trgu, prireditev organizira Turistično društvo Kranj. Ob 19. uri bo začela igrati pihalna godba, kar bo uvod v veselo »kranjsko noč«. Za dobro razpoloženje bodo na Titovem trgu igrali Gorenjci, na Maistrovem trgu pa skupina Argument. Za pijačo in jedačo bodo poskrbela Živila in Jelen. Najvztrajnejši bodo morda kar na ulicah počakali nedeljsko kolesarsko dir- ko po kranjskih ulicah, ki se bo začela ob 9. uri dopoldne. Dopoldne ob 9. pa bo za vse, ki se žele ohladiti na snegu organizirano rekreacijsko smučanje na Ledinah. • V nedeljo zvečer — na predve-čar praznika- bodo zagoreli kresovi na Polani pod Storžičem, na Jakobu, na Kališču. Krvavcu, na Joštu, na Zaplati in še kje. Za kresovanje bodo poskrbeli mladinci m planinci. * • Na sam dan praznika, 1. avgusta, bo ob 11. uri dopoldne slavnostna seja vseh treh zborov skupščine občine, na kateri bo slavnostni govornik predsednik skupščine občine Kranj Ivan Cvar. Ob tej priložnosti bodo podelili letošnje občinske nagrade in priznanja, podeljen pa bo tudi domicil Gorenjskemu odredu in Okrožnemu odboru OF Kranj. SNOUB France Prešeren pa bo na slovesnosti izročila skupščini občine Kranj plaketo. V kulturnem programu bodo sodelovali člani KUD Sava Kranj m tamburaški orkester Bisernica. JESENICE IN KRANJ PRAZNUJETA LAS 8. STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA PETEK, 29. JULIJA 19fy Vedno manj zasebnih turističnih sob Radovljica — V radovljiški občini i.••;!'•<> registriranih 3.089 stalnih ležišč, ki jih oddajajo ljudje v času turistične sezono ali čez vse leto. Nekaj pa je tudi takih, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom. Največ zasebnih turističnih sob je seveda v treh središčih: v Bohinju, na Bledu in v Radovljici. Kljub temu, da vse bolj poudarjamo in se zavedamo pomena turizma in dohodka, posebej -deviz seveda, ki jih prinaša turistično gospodarstvo, število zasebnih turističnih sob v radovljiški občini upada. Izjema je le Bohinjska Bistrica, kjer so v zadnjem času registirali nekaj več sob. Razlog je brez dvoma v tem, da je oddajanje sezonskega zelo sezonskega značaja, zavoljo tega bi bila seveda tudi gradnja in poslovanje hotelov drago. Stahi Fužina - V več kot sto let starem mlinu Anton Zupane Fužine melje pšenico, koruzo in skratka vse, kar mu prineso TB — Voto I. Kokalj PIONIRJI ZA DRŽAVNE NASLOVE KRANJ — Letni bazen v Kranju bo jutri in v nedeljo gostil najboljše jugoslovanske pionirje, ki se bodo v kategoriji pionirjev in pionirk A borili za letošnje državne naslove. Nastopilo bo več kot stodvajset plavalcev in plavalk iz vseh jugoslovanskih plavalnih kolektivov. Jutri in v nedeljo se bo tekmovanje pričelo ob 9. uri, popoldne pa ob 17. uri. ' -dh Izlet v Julijce Kranj — Planinsko društvo iz Kranja orgnizira 6. avgusta letos turo na Draški vrh. Udeleženci izleta, ki jih bosta vodila Tatjana Martinuč in Igor Kloar, se bodo odpeljali z avtobusom izped hotela Creirta v Kranju ob 6. uri, domov pa se bodo vrnili okrog 19. ure. Na izletu bo približno 8 ur hoje. Vse podrobnejše informacije lahko intersenti dobijo v pisarni PD Kranj, kjer sprejemajo prijave za izlet in vplačila po 200 dinarjev. (S) Elan drugi Zbilje — Na državnem prvenstvu v smučanju na vodi na Zbiljskem jezeru so tekmovalci begunjskega Elana zasedli drugo mesto med petimi nastopajočimi ekipami. Alojz Debeljak je zmagal med mladinci v kombinaciji slalomu, skokov in likov, Darja Trelc je bila druga pri članicah in Mark Pleško drugi pri danih. GLAS ŽE PREJEMA REDNO DVAKRAT TEDENSKO 21.000 GORENJCEV. POSTANITE TUDI VI NAROČNIK NAJBOLJ BRANEGA ČASOPISA NA GORENJSKEM! iz Stare vaščdni. Olajšave kar tako? Zadnje čase spoznavamo, kako potrebna nam je obrt, kajti poleg vsega drugega, da odlično dopolnjuje industrijo, izvaža in proizvaja proizvode, s katerimi uspešno nadomešča uvoz, vidimo v njej tudi možnosti za odpiranje novih delovnih mest. Če pa hočemo tu nova delovna mesta, je potrebno seveda prav v obrti precejšnje investicijsko vlaganje. Pa naj bo to storitvena ali proizvodna obrt. Ena možnost so krediti. Zu visoke Obresti jih dobiš, če si kreditno sposoben, pri banki, pri obrtni zadrugi, pa še kje drugje. Toda najpomembnejše je, da obrtnik vlaga svoj dohodek, kolikor je sploh sposoben investicijskega vlaganja. Leta 1982 se je investicijsko vlaganje v obrtne delavnice zelo zmanjšalo. Za leto 1983 pa so se obrtne zbornice dogovorile, da bodo vsem tistim, ki bodo vlagali, priznale. olajšave. Tako naj bi obrtniki v storitveni obrti dobili olajšavo pri odmeri davka, 40 odstotkov od vloženih sredstev, proizvodna obrt pa 20 odstotkov, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza enoletnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v ŠR Sloveniji v preteklem letu. Poznano je, da je storitvena obrt pri nas zelo uboga. Težko, da bi kdo imel takšno mošnjo, da bo lahko vlagal, opremljal lokal. Kajti našemu obrtniku v storitv>e-ni dejavnosti je danes priznano, da je njegovo delo toliko vredno kot delo kvalificiranega delavca v združenem delu. Pa mora zdra-va pamet dati vedeti, da to ni res. Vsak obrtnik je v eni osebi delavec, mojster, nabavni in prodajni referent, računovodja in še kaj podobnega povrhu. Kvalificiran delavec v združenem delu pa je samo delavec, ki odgovarja za svoje naloge na svojem delovnem mestu. Vse ostale funkcije se ga ne tičejo. Zanj mora biti pripravljeno delo, pripravljen material, odprema in prodaja je skrb drugih . . . Obrtnik v storitveni dejavnosti sme imeti osebni dohodek kot kvalificiran delavec v združenem delu. Zasluži torej malo in po odbitju vseh stroškov mu sploh ne ostane več toliko ostanka dohodka, da bi presegel ta družbeno priznani bruto osebni dohodek.^ Ker ga ne presega, ne plača dav- ' ka in tako tudi ne more koristiti olajšave . . . Proizvodna obrt bi imela 20 odstotkov olajšav od vloženih sredstev. Vendar, če bi sploh hotel tak obrtnik koristiti te olajšave, bi moral vložiti kar celo staro milijardo in še več. Če bi pa ta denar vložil v banko, vezal na visoko obrestno mero, bi lahko lepo živel od obresti. Zakaj bi se sploh mučil, nabavljal stroje, odpiral delovna mesta, se gnal za materialom, ko bi bil pa denar v banki varno naložen, obresti pa same pritekale! Za leto 1984 bo pri teh olajšavah za obrtnike treba korenitih sprememb. Če bo za storitveno obrt olajšava še višja in pri proizvodni obrti 40—50-odstotna, potem, pravijo obrtniki, bi šli v investiranje, sicer se ne bo našel nihče. Lepo, da smo zapisali tisto o olajšavah, vendar bi bilo treba takih olajšav, ki bodo tudi uresničljive, ne le na papirju. D. Dolenc Črtomir Zoreč POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJEtOŠKE OBČINE gorica je ena najbolj ljubkih slovenskih gorskih vasi, idilično letovišče z gorskimi tratami in macesno-vimi gozdički; visoko dvignjena nad sklepom Selške doline. Ima svež gorski zrak in višinsko sonce, kjer je megla redkost; povzdigujejo jo lepa in udobna sprehajališča, svojevrstne gorske ture in izvrstni smučarski tereni. Treba je že mnogo sveta prepo znati, da najdeš tako lep pogled na vas, kjer se na valovitem, rahlo dvignjenem položaju belijo med zelenjem vrtov prijazne hiše, pokrite z modrikastim skrilohi, nanje pa zvi-škoma gledajo drzno oblikovani gorski vrtovi.« Tako se stvarno, bolj kot pesniško, navdušuje za Sorico Rudolf Badjura (1887 — 1963), turistični in športni pisatelj, zbiralec slovenskega ljudskega geografskega imenoslovja in avtor mnogih vodnikov po slovenskih pokrajinah. Vsekakor človek, ki je vso našo deželo prepotoval, opisal nje znamenitosti in popisal lepoto krajev, ki jih je njegovo izkušeno oko posebno vzljubilo. No, v te njemu tako drage kraje, štejemo tudi našo Sorico. ZGORNJA IN SPODNJA SOKICA Res ima Zgornja Sorica kar sto prebivalcev več kot Spodnja — ta jih ima le 99 — sta si vasici tako blizu skupaj, da jih imenujemo v eni sapi: Sorica. Će pa bi krajevnemu imenu že morali kaj dodati, bi rekel: Groharjeva Sorica. Tako tesno se mi vidi vasica povezana z imenom velikega slikarja Ivana Groharja. Tega se kraj tudi sam zaveda: na umetnikovi rojstni hiši, Sp. Sorica št. 18, je vzidana dostojna spominska plošča z besedilom: Tu je bil rojen 15. julija 1867 Ivan Grohar, slovenski slikar - impresionist V domačem župnišču ob cerkvi, posvečeni Sv. Miklavžu, je razstavljena stalna zbirka Groharjevih mladostnih del. Tudi v cerkvi je ohra- njen spomin na umetnikovo tresk sko obdobje: slika štirih evang^; stov. (Tu delajo Groharju žlahf družbo še slikarije Janeza Šubica* Matevža Langusa. Posebno vzduf napravljajo štiri mogočne stoletne) pe bb pokopališkem zidu.) No, tudi domače prosvetno A štvo nosi ime Ivana Groharja, sk^ nega soriškega rojaka. Največja počastitev umetnika osebnosti pa je njegov bronast s}! menik (delo kiparja Toneta Log> dra), ki so ga postavili slikarjevij' stilci v poletju leta 1981 in vzpetin-' s katere zre mož na ljubo dom) vasico. Ta spomenik je poleg ljf ljanskega Trubarjevega gotovo r\*: lepši na Slovenskem! Tudi smise^' — spomenik Lepoti sami . . . Morda pa ne bi bilo niti' tako k pak, če bi domačini vsaj skronv obeležili tudi hišo pri Martinu v W blarjih, kjer je bil več let dom slik1 j a Groharja. Seveda pa je zasev« kar precej oddaljen od Sorice (3 |f| zračne črte natanko proti jugu, rt tokom Zadnje Sore). No, misel je navržena! K življenju in delu Ivana GroK, se bodo »popotni utrinki« še vrnili moram le prej seči v zgodovino t krajev. TIROLSKI PRISELJENCI Kaže, da je bila gozdnata de* ca na prisojnih pobočjih R'< tovca še tja v 13. stoletje)' precej neobljudenu. Zato .je loški p žinski škof naselil v te kraje svoj.V rolske podložnike iz Pustriške doj: (Pustertal). -Vendar pa znamenja kažejo, vsake sanje o domu so kot nedeljska mi grobi prozi delavnikov na ladji; — ko ni v s bližini ničesar in nikogar, s čimer in s k si od malega rasel in je zares tvoje; ko ne reš v vseh teh brezkončnih merskih širja, najti ene same lužice, v kateri bi uzrl sw stni otroški obraz. 15. I Jokohama, konec februi V jedilnici sem namakal fine je kekse v čaj, ko je prišel mornar Pero z pj lom naj se javim pri barbi. »Zakaj?« sem rekel. »Ne vem. Ti bo že on povedal.« Pri barbi pa kot strela z jasnega: »Podpiši tole. Na tej barki te ne potreh mu več. Zamenjal te bo nov čistač.« PETEK. 29. JULIJA 1983 ZA DOM IN DRUŽINO, KRIŽANKA 9. STRAN O LAS vlagamo, vkuhavamo Drage bralke, v zadnji številki smo zapisali nekaj splošnega o kuhanju marmelad in džemov, dodali tudi nekaj receptov, danes pa bomo z recepti nadaljevali. Morda bo med njimi kakšen, ki vam bo povšeči. Marmelada iz rabarbare in jagod Zelo dobrega okusa je mešanica rabarbare in jagod. Vsakega vzamemo enak del in dušimo v prav majhni količini vode. Na 1 kg mezge dodamo postopoma 75 dkg sladkorja. Hitreje se marmelada zgosti, če ji primešamo nekaj ribezovega soka, ker ribez vsebuje veliko pektina. Marmelada iz rabarbare 2 kg rabarbare, 1 1/2 kg sladkorja Na koščke zrezano rabarbaro dene-mo v plitvo, toda veliko kozico in jo dušimo v lastnem soku 10 minut. V drugo kozico denemo sladkor in ga mešamo tako dolgo, da se začne sprijemati v grudice, ne sme pa zarumeneti. Sladkor dodamo rabarbari in kuhamo na močni vročini 10 minut, da se marmelada zgosti. Nato jo zdevamo v kozarce do roba in takoj zavežemo z dvojnim celofanom. Kozarce moramo pred polnitvijo segreti, da so zelo vroči. Mešane marmelade I. 1 kg jabolk, 1 kg zrelega paradižnika, 1/2 kg korenja, 1/2 kg buč, limonin sok, na 1 kg sadne kaše, 60 dkg sladkorja. Navedene plodove dobro operemo. Jabolka in paradižnik zrežemo na krh-1 je. korenje na ploščice, olupljene buče pa na koščke. Vse to damo v dobro po-loščen lonec, prilijemo toliko vode, da je dno pokrito, in dušimo do mehkega. Zmehčamo, pretlačimo in s postopnim dodajanjem sladkorja kuhamo mezgo v dobro pološčeni posodi in pri močnem ognju tako dolgo, da se zgosti. Z vročo marmelado napolnimo kozarce in jih takoj zavežemo. H. 2 kg bezgovih jagod (očiščenih), 25 dkg češpelj, 26 dkg hrušk, 1 kg sladkorja. Prebrane jagode pristavimo s prav malo količino vode. Ko začno izločati sok, dodamo češplje brez koščic in na majhne koščke narezane, olupljene hruške. Sladkor dodajamo postopoma. Vse skupaj kuhamo, da se zmehča in nato zgosti. Z vročo marmelado napolnimo vroče kozarce in takoj zavežemo. III. 1 kg hrušk, 1 kg breskev, 1 kg češpelj. 1 kg dinj, 2 kg sladkorja. Hruškam odstranimo peščice, po želji jih lahko olupimo, breskvam in če-špljam izločimo koščice, dinjo olupimo, ji odstranimo seme in jo zrežemo na primerne kose. Vse sadje denemo v veliko kozico in počasi kuhamo. V drugi kozici razgrejemo sladkor, da postane gručast, toda ostati mora bel in ga dodamo sadju. Kuhamo še tako dolgo, da se marmelada primerno zgosti. Vročo denemo v vroče kozarce (do roba) in takoj zavežemo z dvojnim celofanom. IV. 2 dela jabolk, 1 del zrelega paradižnika, 1 del malin, 1 del breskev, 1 del korenja, 1 del češpelj, 1/2 dela zelenih jabolk. Na 1 kg mezge 60 do 80 dkg sladkorja. Sadje, paradižnik in korenje operemo, očistimo in zrežemo na kose ter zmehčamo v dobro pološčeni posodi, v katero smo prej nalili malo vode. Nato vse skupaj pretlačimo, stehtamo in kuhamo tako dolgo, da postane mezga gostljata. Zdaj pridenemo odmerjeni sladkor in kuhamo še toliko časa, da se marmelada zgosti. Med kuhanjem naj stalno močno vre. Da se ne bo prismo-dila, jo pridno mešajmo. Segrete kozarce napolnimo in takoj zavežemo. Shranimo šele popolnoma hladno. V. 1/2 kg zrelih hrušk, 1/2 kg nezrelih jabolk, 40 do 60 dkg sladkorja Hruškovo marmelado kuhamo tako kot mešano marmelado. Dodana nezrela jabolka so nujno potrebna, da se marmelada strdi. Ribezova marmelada 1 kg ribeza, 60 do 70 dkg sladkorja. Jagode preberemo, operemo in odce-dimo, nato jih posmukamo s peceljč-kov. Kuhamo, da začno jagode pokati, nato dodajamo med mešanjem sladkor. Ko poskus pokaže, da je marmela da dovolj kuhana, napolnimo z njo pogrete kozarce. Takoj zavežemo. n Marmelada iz robidnic Na 50 dkg robidnic računamo približno 35 do 40 dkg sladkorja in sok ene limone. Sladkor denemo v čisto kozico in ga segrevamo, da se začne sprijemati v grudice, ne sme pa začeti rume neti. Še popolnoma belemu posujemo prebrane, oprane, dobro odcejene robidnice in dodamo limonin sok.. Kuhamo 10 minut in z vročo marmelado napolnimo pogrete (vroče) kozarce. Polnimo do roba in takoj zavežemo. za kilogram manj Bi rade na hitro izgubile kilogram, dva? Poleti se to zmore ne da bi preveč trpele. Poznana je kura z jajci. Hitra in učinkovita je, a dovoljena je le za nekaj dni. Po 1000 kalorij smemo pojesti dnevno. Te se naberejo s šestimi jajci, kosom črnega kruha, dvema krompirjema v oblicah, 100 grami pustega sira ali skute in 300 grami zelenjave. Prva paprika je že tu, zato si pri dieti privoščimo prav to, ker nam bo dala tudi obilo vitamina C. Ob takšni hrani tudi žejne ne bomo preveč. Za reševalce nagradne križanke razpisujemo deset nagrad, in sicer: 1. nagrada 250 din, 2. nagrada 150 din, 3. nagrada 120 din, 7 nagrad po 100 din. Rešitve pošljite do 10. avgusta do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj. Na kuverto napišite PRAZNIČNA KRIŽANKA - 1. avgust. pRiSi-m- SC* v man O-ZUAIJI O* mm mohju MR hm. bruc.; IMF ANGL FILM KJTALKA (OlANAl suvj FIZIK IN K'.UM NOBFIO- FTIUR ALKOHOL VIMKI over *t slov. 50pra nistka pMNM) čoirr bo-oih1a ses r*a in zr na OWl. sa tlS'S) v oenah-jo izba zena vrednost japonska iskalka biserov OOSOfNOST izostajanje / cela IZRAZA NJE V PA RAflOt.AM kraj h4> novi gorici S tovarno ČEVLJEV prav: pri mek M oorkfoa S TABORIM MIT BOG LJUBEZNI VCNFRM SIN UPODOBLJEN Z I OKOM IN TU LOM PIJSClC SODOBNI KOROŠKI PESNIK (ANDREJI ORM S TPLHM I MOM JUNAKINJA ROMANA •POD SVOB SONCEM Nt KO L-tSl-TINE PROST KMET OANJSCAK AMFHISm POPEVKAR REDDING ORlI/INA IZDELOV OOSLI IZ CRSMONE SOD SLOV PESNICA (MAJDA) ITALIJ KEMIK (DR GIULIO) BESEDILO N»POZNE VStaiNE kvaltt štajersko vino ANI NAČIN SLIKANJA Z BARVAMI REKA V ROMUNIJI KRAT MfON zveze letalskih oruzb PREUSEO nik SIRUt Ing. Pavle Hafner kuhinja egipčanov Visoka egipčanska kultura je bila stvarnik njihove gurmanske gastronomije. Egipčani, poljedelci in živinorejci, so v dolini Nila pridelali dva do trikrat več, kot jim je bilo potrebno za prehrano lastnega naroda. Egipt je bil žitnica deželam ob Sredozemskem morju. Njihov jedilnik je bil bogat in pester. Vseboval je okusne jedi, kot so kuhane race s kašo, dušeni golobi, na ražnju pečena teletina in jagnetina. Okusno so znali pripraviti meso antilope, celo kamele. Morje in reka Nil sta nudila veliko izbiro rib in rakov. Najbolj so cenili meso sladkovodnih jegulj. Obvladali so sušenje rib na zraku in soncu. Iz mleka, medu in jajc so pričarali preko 40 vrst okusnih sladic. Divja zelenjava jim je služila za pripravo prikuh. To so bili vršički bambusa in papirusa, korenine lotosa, divja zelena, sladki janež in slično. Sadili so bob, fižol in grah. Ni bilo gostije brez mesa antilop, gazel in divjih rac. Posebna poslastica so bili majhni ptiči pevci, ki so jih lovili v mreže. Očiščene so vložili v sol in potem zauživali surove. Od začimb, ki so jih imeli na raz polugo v veliki izbiri iz daljne Azije, so najbolj cenili česen. Egipčanski zdravniki so ga priporočali svojim pacientom za očuvanje zdravja. . Iz ječmena so varili sladko pivo. Vino so prešali iz grozdja in iz da-teljnov. Pismo stare zaveze opisuje rodovitnost Egipta. Faraoni so gradili velike silose za shranjevanje žita. Ob slovesnostih so iz teh silosov in skladišč brezplačno delili ljudstvu žito. olje in druge kmetijske proizvode, da si je narod prirejal gostije in ve-seljačenja, ki so trajala po nekaj dni. Hieroglifi na glirfastih ploščah, ki so jih odkrili pred dobrimi 80 leti, pripovedujejo o velikem ljudskem slavju v mestu Tebe, ki ga je priredil faraon Amenofis IV., pozneje imenovan Ehnaton. Njegova soproga je bila lepa Nofratete iz Amarne. To je bilo leta 1360 pred našim štetjem. Iz starih hieroglifnih zapisov je znana tudi gostija za časa faraona Ramzesa II., ki jo je priredil ob podpisu mirovne pogodbe s Hetiti. Ta veseli dogodek so praznovali šest dni. Jedli in pili so, da so se mize šibi le. Narod je jedel pečeno ovčje meso, kuhane ribe, čebulo, česen in tople lepinje. Zalivali so s pivom. Faraonova pojedina je bila bolj pestra: kuhana jegulja z zeleno polivko, kuhane školjke s česnovo omako, pečena svinina s fižolom in grahom, neke vrste dušena govedina, narezana na dolge pasove, ki se je najprej namakala v kvasi iz soli in fino zmletega koriandra, nato pa so jo zlato zapekli na olju in začinili s poprom, s skorjico cimeta in česnom. Sledila je jed iz mesa antilope s kislo-sladko omako. Na koncu so postregli s sladicami iz medu, jajc in masla. Zraven so pili vino iz dateljnov. Na mizah so bile posode, polne različnega sadja, grozdje, smokve in dateljni. Prihodnjič: Gostije na Nilu za lepšo polt Pravijo, da se lepota kaže od znotraj navzven; odvisna je predvsem od tega, kar pojemo. V vročih dneh naj bo naša prehrana kar najlažja. Morda bi poskusili s kosmiči. Vzemite 3 žlice kosmiče v in jih z dvema žlicama vode namočite čez noč. Zjutraj zmeh-čanim kosmičem dodamo le jogurt ali kefir in sveže sadje, kakršno pač že imamo pri roki: borovnice, maline, marelice, jagode, naribana jabolka. Č» nas čaka naporen dan, dodajmo še pol žličke medu, narezan orehov jedrc, mandelj ali lešnik in malce limoninega soka. Odlično se bomo počutili, imeli bomo dobro prebavo in čisto kožo. Vsak naš zajtrk bi bil lahko tak, le dodatke bi menjali, pa bi imeli pestro in zdravp prehrano vsaj enkrat na dan. nove zavese Ste se naveličale dolgih zaves od stropa do tal. Če boste obnavljale stanovanje, se boste morda odločile za nove zavese, nekoliko krajše; spustile jih bomo tik nad vrata, zgornja stekla pa bomo pustile, da bo skoznje nemoteno prodirala svetloba, ki je bo dot>olj tudi za lončnice. Karnise so moderne spet po starem, debela okrogla palica z bunkami na konceh, zavese pa so obešene na obročkih. Morda še to: če boste izbrale nežne barve, se jih ne boste prehitro naveličale. NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke z dne 15. julija: Kostra, ostrog, Straža, Arap, obelisk, Ivo, orlica, osnik, apel, WK, zahvala, Ainu, ekran, omelo, ND, sani-„teta, KM, anilin, Lasan, halo, etin, Renis, delegacija, aretta, Nan. Prejeli smo 129 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Viktor Uranič, Cerklje 163, Cerklje na Gorenjskem, 2. nagrado (120 din) prejme Janja Žepič, Koroška 14, Kranj, 3, nagrado (100 din) prejme Zlata Su-šteršič, Prešernova 4, Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev praznične križanke — 22. julij z dne 20. julija: osli, brak reta, sveder, partizani, Orizaba, EA, zel, banana, Atalos, Ve, Pataren, ZG, omelo, Aman, RI, Zivago, ingver, kamp, donator, Rila, Valona, metil, Enid, Sovo-denj, trs, pista, drča, liktor, otava, AZ, Orson, Rotar, Kerč, Kredarica, am-bfe, Aalst, Vis. Prejeli smo 176 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Andreja Mihelčič, Ul. 1. avgusta 3,J Kranj, 2. nagrado (150 din) prejme Tomaž Peterman, Nova vas la, Radovljica, 3. nagrado (120 din) prejme Majda Jerman, Štirnova 10, Kranj, 4. nagrado (100 din) prejme Franc Dežman, Naklo 156, Naklo, 5. nagrado (100 din) prejme Ivanka Hvalica, Cankarjeva št. 13, Tržič, 6,, nagrado (100 din) prejme Franc Mihelčič, Ul. 1. avgusta 3, Kranj, 7. nagrado (100 din) prejme Majda Novak, Ješetova 17 b, Kranj, 8. nagrado (100 din) prejme Biigita Oblak, Tavčarjeva 7, Jesenice, 9. nagrado (100 din) prejme Vika Logar, C. JLA 6, Kranj, 10. nagrado (100 din) prejme Francka Krajnik, Gorenja vas — Reteče 1, Skofja Loka. L OLA810. STRAN GRADIMO — GRADIMO — GRADIMO PETEK, 29. JULIJA 1% Članstvo v stanovanjski zadrugi — lažja pot za graditelje V dveh dosedanjih obširnejših in podrobnejših zapisih v Glasu smo tistim, ki se odločajo za gradnjo zasebne stanovanjske hiše (ali pa o gradnji šele razmišljajo), skušali razložiti, kako je z zemljišči za gradnjo na Gorenjskem in kako se lotiti, da lahko zasadimo lopato. Različnih nejasnosti in neznank pa je seveda še več. Tokrat smo se odločili, da podrobneje razložimo, kako pomemben člen v verigi dogajanja in okoliščin, s katerimi se srečuje graditelj, so stanovanjske zadruge in kako pomembno je za graditelja, da razmisli o morebitnem članstvu Že nekaj časa je tega, ko so se posamezne stanovanjske zadruge pri nas začele razširjati; število članov se veča in nastajajo nove zadruge. Tako so na Gorenjskem trenutno štiri stanovanjske zadruge. Največja in med največjimi v državi (če ne celo največja) je prav gotovo Stanovanjska zadruga Kranj, ki ima trenutno okrog 2000 članov. Ker delovanje tako rekoč vseh zadrug izhaja iz načina delovanja in vloge kranjske stanovanjske zadruge, smo se o vlogi in po- " menu stanovanjskih zadrug za graditelja (za vzorec) pogovarjali z upravnikom Stanovanjske zadruge Kranj CENETOM KRANJCEM. Kakšna je danes vloga in pomen stanovanjskih zadrug in kaj pravzaprav pomeni biti član stanovanjske zadruge? »Osnovni namen stanovanjske zadruge je, da pomaga graditelju in članu pri razreševanju vseh težav, s katerimi se srečuje pred in med gradnjo. Zadruga oziroma njeni člani sodelujejo pri ugotavljanju in oblikovanju območij, ki naj se namenijo za individualno stanovanjsko gradnjo. Gre torej za rezreševanje urbanističnih vprašanj. V nadaljevanju so potem člani deležni pomoči in nasvetov pri pridobivanju lokacijske in gradbene dokumentacije, pri pridobitvi kreditov, pri izbiri tipskih načrtov. Za stanovanjsko zadrugo Kranj lahko ugotovim, da zelo dobro sodelujemo z vsemi organi, ki imajo na skrbi urbanistično politiko. Pomembno pri tem je, da želje interesentov in graditeljev posredujemo naprej in jih potem usklajujemo. Ker imamo zbrane številne vzorce tipskih projektov, že na samem začetku prevzemamo vlogo svetovalca, za kakšen objekt naj bi se kdo odločil. Običajno svetujemo, da člani izbirajo takšne projekte, kjer je možna gradnja po fazah. Tako se graditelj že pred dograditvijo objekta običajno lahko vseli v stanova- -nje in prostore potem dograjuje postopoma. Graditelj običajno ne pomisli na različna drobna vprašanja ali pa jih zanemari, za kar pa mu je kasneje žal in ugotavlja lahko le, da je naredil napako. V zadrugi ga opozorimo na takšne stvari. Tako ga na primer usmerjamo pri iskanju potrebne dokumentacije ih mu s tem olajšamo delo ter preprečimo morebitne popravke in dopolnitve, ki se pokažejo, ko je dokumentacija že gotova. Razložimo mu razlike med zidano in montažno gradnjo, pritlično in nadstropno, svetujemo lokacijo glede na število članov družine, socialni položaj, glede na kraj (šola, vrtec, trgovina). Takšna in številna druga, na pogled drobna vprašanja,se kasneje izkažejo kot zelo pomembna, če jih nismo razčistili in upoštevali pred začetkom gradnje. Lahko rečem, da praktično ni člana oziroma graditelja, ki se o tem pri nas ne bi seznanil že na samem začetku in običajno se potem po skupnem razmisleku in nasvetu tudi odloči. So tudi primeri, ki se iz različnih razlogov pred gradnjo ne odločijo za tipski projekt. Pri teh upoštevamo želje in skušamo najti projektanta ter pridobitev vse potrebne lokacijske in gradbene dokumentacije. Skratka, članstvo v stanovanjski zadrugi pomeni lažjo pot pri razreševanju številnih problemov že na samem začetku, ko graditelji praviloma ne vedo kje, kako in na kakšen način se stvari pravilno lotiti.« Ali imajo graditelji-člani zadruge kakšne prednosti oziroma ugodnosti v primerjavi z graditelji, ki niso člani zadruge? »Prav gotovo.V družbeno usmerjeni gradnji na primer pridobi zemljišče po zazidalnem ali urbanističnem načrtu občina. Zadruga lahko dobi zemljišče pred licitacijo in s tem pridobijo pravico uporabe le njeni člani. Danes, ko je težava dobiti zazidljivo zemljišče, je to nedvomno zelo pomembno. To velja tudi za zemljišča, ki jih morajo posamezniki ponuditi v prednostni odkup občini, kakor tudi za zemljišča, ki jih je moč po zazidalnem načrtu pridobiti po redni poti. Tam, kjer posamezniki odstopijo zemljišča za gradnjo, zadruga običajno preveri in svetuje, če je zemljišče sploh primerno za gradnjo in kakšna je sprejemljiva cena zanj. Pogosto v takšnih primerih prodajalcu sestavimo ponudbo in sprovedemo postopek preko sodišča do občine. Ta postopek sicer ni zapleten, vendar pa je strankam tuj in nerazumljiv. Zadruga na ta način prepreči dogovor med prodajalcem in interesentom za neprimerno ceno ali za nakup nezazidljivega zemljišča. V naši zadrugi nam to uspeva predvsem zaradi dobrega sodelovanja zadruge s strokovno službo Domplana Kranj Druga pomembna prednost člana zadruge v primerjavi z graditeljem, ki ni član, je, da člani zadruge gradijo svoje hiše preko gradbenega obrata zadruge. Zadruga pa je zaradi tega obrata opro- ščena prometnega davka na reprodukcijski material. Ta davek se običajno giblje med 25 in 30 odstotki. Zadružnik sam sodeluje praktično pri vsem. Z naročilnico zadruge je v vlogi nabavnega, komercialista, skladiščnika in čuvaja materiala na gradbišču. Prav tako sodeluje pri sklepanju pogodb med zadrugo in izvajalcem del ter pri obračunu le-teh. Takšno sodelovanje pa zadružniku omogoča precejšnje znižanje stroškov gradnje oziroma poslovanj a zadruge, saj le-ta kot strošek zaračuna le 5 odstotkov. Praktično na ta način odpadejo stroški za skladišče, vse različne službe in drugi stroški povezani z nabavo iz glavnih skladišč. Zadružnik torej vloži zakonito svoje osebno delo v organizacijo in fizično nekvalificirano in polkvalificirano delo. Ocene kažejo, da je to osebno delo zadružnika do vselitve v hišo vredno od 300 do 700 tisoč dinarjev; pač glede na pripravljenost in fizično usposobljenost posameznega graditelja. Znatni pa so potem prihranki tudi pri zunanjih ureditvah, ki jih v celoti (z redkimi izjemami) opravijo zadružniki sami.« Brez določene finančne podlage se danes gradnje zasebne stanovanjske hiše ni moč lotiti. V sedanjem nestabilnem obdobju cen, ko se stroški tako rekoč dnevno spreminjajo in naraščajo, se kaj hitro lahko zgodi, da graditelju v določenem trenutku zmanjka sape, kot temu pravimo. Ali v takšnem trenutku zadruga tudi lahko kaj pomaga? »Potek gradnje ni vedno usklajen s sredstvi, ki jih zadružnik-graditelj običajno pridobi s krediti. Zato je zadruga doslej solidarnostno prelivala sredstva tistih zadružnikov, ki so vplačali avans, na tiste, ki jim kreditne pogodbe omogočajo izrabo sredstev čez dva- do tri mesece. Razen tega zadruga za te kratkoročne kredite angažira sredstva iz deleža in članarine članov. Ta pomoč je pomembna, saj zadružnik lahko v večini primerov dokonča hišo do določene zaključene faze (na primer prva plošča nad kletjo, streha v tretji fazi, vodovodna ali električna napeljava . . .). V zadnjem času so zaradi skrčenja kreditov tovrstne pomoči manjše, ker ni večjih avansov tistih zadružnikov, ki na gradnjo še čakajo.« Kakšni pa so pogoji, da nekdo postane član zadruge? »Stanovanjska zadruga Kranj pokriva celotno območje občine Kranj in Tržič, pri čemer se oslanja na plane samoupravnih stanovanjskih in stavbnozenv Ijiških skupnosti obeh občin. Zadruga je pravzaprav del teh ustanov za pokrivanje individualne gradnje, ki v obeh občinah predstavlja prek 50 odstotkov vsega stanovanjskega prostora. Sodelovanje s temi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v obeh občinah je vzorno. Zelo dobro je tudi sodelovanje zadruge z drugimi upravnimi, sodnimi in drugimi službami. Že nekaj časa opažamo precejšnje zanimanje za vključitev v članstvo naše zadruge tudi iz drugih občin na Gorenjskem in iz različnih krajev Slovenije Nov statut zadruge predvideva vključevanje članov tudi izven občin Kranj in Tržič. Pri tem pa je pomembno, da je članstvo v zadrugi prostovoljno in osebno ter vezano na že pridobljeno zemljišče. Član dobi zemljišče sam ali preko zadruge, pri čemer zadruga upošteva vrstni red vpisa in zaposlenost na področju kranjske ali tržiške občine. Včla ni se lahko vsakdo, ki vplača jamstveni delež 4000 dinarjev in članarino 400 dinarjev.« Ali po končani gradnji članstv* zadrugi preneha? »Članstvo vedno preneha le na prt njo člana. Opažamo, da po kontvj gradnji člani ne izstopajo iz zadruge,? ta glede na registracijo omogoča tf kasnejše vzdrževanje, adaptacije in r konstrukcije zgrajenega objekta. RaX tega imajo člani zadruge še naprej nv' nost, da se redno seznanjajo z razlif mi tehnološkimi dosežki in novostrniV dobijo različne nasvete. Danes, ko \jf nologija gradnje dokaj hitro napre# in se spreminja, je nestrokovnjaku ttff težko slediti. Skratka, ne v praksi inf v interesu zadruge ni, da je člartfV muha enodnevnica. Naj nazadnje še dodam, da je v merih, ko zadruga za člana pridobi * Ijišče za gradnjo, zadruga tudi noJ lokacijskega in gradbenega dovolj^ z uporabnim dovoljenjem pa zadrM prepiše uporabo na zadružnika. V M primeru pa se člana iz zadruge ne \z*f in le-ta še naprej koristi vse usluge f na zadruge.«««; A. 2* W VGRADITEV OKEN Zaostrene razmere na področju preskrbe z energetskimi viri so povzročile, da se varčevanju le-te posveča posebna pozornost. Kdor pa želi varčevati z energijo, se mora potruditi za primerno toplotno izolacijo. Med zmanjšano toplotno izgubo in varčnim kurjenjem pa obstaja tesna zveza: manj toplote izgubimo, manjši je lahko grelni sistem. Porabo energije za ogrevanje bomo v bodoče lahko zmanjšali z boljšo izolacijo,med katerim se upošteva tudi pravilna izbira in pravilna vgradnja oken oziroma vrat. ' Trenutno so na tržišču v prodaji klasična ali dvojna okna, vezana okna ter enojna okna z dvojnim ali trojnim izolacijskim steklom. Po izbiri in nakupu najprimernejšega okna pride na vrsto najpomembnejša faza, to je pravilna vgraditev. Dokazano je namreč, da je zaradi nepravilne vgraditve, kljub kvalitetnim oknom, toplotna izguba na stikih okna z zidom izredno velika. S tem pa vplivamo na samo ekonomičnost ogrevanja. V osnovi ločimo dva načina vgrajevanja: suho in mokro. Mokra vgraditev pomeni vgraditev okna s pomočjo sider in malte, suha vgraditev pomeni vgraditev okna v dokončno okensko odprtino s pomočjo ustreznih vijakov. Pri obeh načinih vgrajevanja ločimo 4 osnovne,faze: Stanovanjske zadruge na Gorenjskem Na Gorenjskem so trenutno štiri stanovanjske zadruge. Poleg kranjske tudi ostale tri poslujejo enako. Vse štiri imajo trenutno prek 2600 članov (kranjska okrog 2000), v gradnji pa blizu 1400 stanovanjskih objektov (kranjska okrog 1000). Mar ne bi bilo smiselno, da bi se sedanje štiri gorenjske stanovanjske zadruge,glede na enako delovanje in poslovanje, povezovale v gorenjsko združenje stanovanjskih zadrug? — Stanovanjska zadruga Kranj, JLA 4 (tel.: 25-563) — Stanovanjska zadruga Dom, Radovljica, Cankarjeva 27 (tel.: 75-662) — Stanovanjska zadruga Železar, Jesenice, Cesta žele-zarjev 8 (tel,: 81-441) — Stanovanjska zadruga Sora, Škofja Loka, Titov ,fel(tel, 62-978) 1. Grobo vstavitev okenskega okvirja v okensko odprtino in fina nastavitev v pravilen in pravokoten položaj s pomočjo zagozd. 2. Učvrstitev okna s pomočjo sider pri mokri vgradnji oz. z vijaki pri suhi vgradnji. 3. Nasaditev krila in preverjanje odpiranja in zapiranja. Po potrebi zregu-liramo položaj z vgrajenim okovjem ali s finim popravkom položaja okvirja. 4. Dokončna zapolnitev rege med sidrom in okvirjem z izolacijskim materialom. Pri mokri vgradnji zaključimo rego z malto in nato s pokrivno letvijo. Pri suhi vgraditvi pa pokrijemo izolacijski material s tesnilnim trakom in trajno elastoplastičnim kitom. Na koncu pokrijemo kit s pokrivno letvijo. D. D. I i C ,. J, i i »V i: ■: J Otfi -i O 'j . )J PETEK, 29. JULIJA 1983 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 11. STRAN O LAS Skrb za spomenike Radovljica Komisija za spomenike in spominska obeležja NOB pri občinskem odboru ZZB NOV Radovljica je za letno skupščino občinske organizacije pripravila obsežno poročilo o postavljanju, varstvu in obnovi spomenikov in obeležij ter grobišč NOB v radovljiški občini. Ugotovila je, da je skrb večja, kar je podpisan družbeni dogovor in ustanovljen odbor, ki mu predseduje Franc Arh z Bleda. Lani so iz združenih sredstev podpisnikov dogovora, deležem kulturne skupnosti, občinske skupščine ter nekaterih organizacij združenega dela ter krajevnih skupnosti za obnovo in urejanje spomenikov in obe-ležlij porabili 1,122.900 dinarjev. Na novo so postavili 15 spominskih obeležij. Na predlog komisije partizanskih kurirjev bo občinski odbor ZZB NOV predlagal občinski konferenci ZSMS da prihodnje leto vključi v načrt pohoda Kurirčkove pošte v radovljiški občini obhod vseh devetih spominskih obeležij kurirskim postajam. Na Gorenjskem so doslej postavili že 45 takšnih obeležij. kamniški @ gorčic* PREVOZI RENT A CAR SOUVENIRfe.jyr Kompasova .turistična poslovalnica v Kranju ima lepo urejene izložbe, ob katerih se ljudje radi ustavljajo. Vendar pa marsikoga zbode mozaik iz steklenih in lesenih ploščic na tleh, pod izložbo. Stekleno ploščico je nekdo razbil, zdaj pa ni nikogar, ki bi jo zamenjal. T. Bilbija — Foto t Kokalj Žiri — Jutri bosta Andrej in Leopoldina Naglic iz Sela pri Žireh na biserni poroki z istima poročnima pričama ponovno potrdila pred šestdeset leti sklenjeno zakonsko zvezo. Andrej je danes star dvainosemdeset let, Leopoldina pa je dve leti mlajša. On, sin številne družine, je že kot otrok moral poprijeti za delo. S štirinajstimi leti se je izučil za čevljarja in ta poklic opravljal vse do upokojitve. Nato je zidani v Žireh in okolici, zadnjih trinajst let pa je bil inkasant RTV naročnine. Vseskozi jc bil aktiven član SZDL in gasilskega društva. Za svoje delo je bil, pri obrh dejavnostih, večkrat nagrajen, najdražji pa sta mu diploma in značka, ki ju je prejel za šestdeset let aktivnega dela v gasilski organizaciji. V času, ki ga je Andrej preživel ob delu in aktivnostih, je Leopoldina skrbela za dom in vzgajala tri hčerke. Danes imata poleg treh skrbnih in pridnih hčera tudi sedem vnukov in ejiajst prav-nukov. V letih skupnega življenja sta preživela tudi težke ure, posebno, ko jima je poplava leta 1926 odnesla dom in v času vojne, ki jo je Andrej prežive! v partizanih, vsa družina pa je pomagala osvobodilnemu gibanju. Danes se jima zdi, daje bilo njuno življenje le dolg delovni dan in na večer življenja zadovoljna obujata spomine. Tekst in foto: V. Primožič J NETOČNI PODATKI V Glasu številka 48 z dne 28. junija jc bil na 7. strani posnetek rateških pionirjev-gasilcev in vozila ter podpis pod sliko, v katerem tovariš Keršian pravi, da so rateški gasilci kupili nov avtomobil, za katerega so denar prispevali krajani. Navedbe o prispevku niso točne. Vozilo je po programu za leto 1982 skoraj v celoti financirala naša'skupnost iz sredstev, ki jih po sporazumu prispevajo vse delovne organizacije in občani, ki sprejemajo tudi letne programe in ob koncu leta obravnavajo zaključne račune. Želimo, da je s tem informacija v Glasu točna. Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občine Jesenice, predsednik skupščine Jože Gregori J Praznik koscev na Novi Oselici Sovodenj — Turistično društvo iz Sovodenj v Poljanski dolini bo v nedeljo, 31. julija, ob 15. uri pripravilo na Novi Oselici nad Sovodnjem že tradicionalno turistično etnografsko prireditev »Praznik koscev«. Na njej bodo domačini prikazali nekatere običaje, ki so pred desetletji spremljali košnjo, to nekdaj izredno težaško opravilo po teh krajih. Še posebno pozornost bodo takrat posvetili običajem, ki so bili v navadi ob zaključku košnje, ko so se kosci in gra-bljice po napornem delu znali tudi poveseliti. Že po tradiciji bodo Sovo-denjčani ob tej priložnosti pripravili tudi tekmovanje koscev in grabljic, ki se ga bodo poleg domačinov udele- žili tudi gostje iz s Škoijo Loko pobratene občine Sovodnje v sosednji Italiji. Da pa bo vzdušje na prireditvi zares veselo, bodo poskrbeli tudi plesalke in plesalci folklorne skupine domačega turističnega društva ter nato na rajanju pod vaško lipo člani ansambla Ivana Ruparja s pevci. Iz Sovodnja je do Nove Oselice slaba dva kilometra dobre makadamske ceste, do prireditveivega prostora pa se je mogoče pripeljati tudi prek Kladja nad Cerknom. Planinci in ljubitelji narave pa obisk na prireditvi lahko združijo tudi z obiskom Ermanovca, Sivke,»Bevkovega vrha ali katerega od okoliških hribov. J. G. Javorje — V nedeljo sta Marija in Anton Peternelj iz Javorij nad Poljanami praznovala petdesetletnico tkupnega življenja, zlato poroko. Anton je star dvainsedemdeset, Marija pa petinsedemdeset let. Vse življenje sta delala na kmetiji, le Anton je večkrat mesaril v bližnji okolici. V letih skupnega življenja sta preživljala tudi težke čase, predvsem med vojno, koje bila hiša večkrat polna ranjencev. Vzgojila sta deset delavnih otrok: tri sinove in sedem hčera. Danes imata tudi petindvajset vnukov in dva pravnuka. Še vedno skrbita sama zase, le delo na kmetiji sta morala prepustiti sinu, čeprav mu še vedno, kolikor jima v zadnjem času slabše zdravje dopušča, rada priskočita na pomoč. Želita si predvsem zdravja in sreče, ter da bi zadovoljno preživela starost. Tekst in foto: V. Primožič Ml PA NISMO SE UKLONILI Slavka Miklavčič Na fotografiji pred mano je dekle, postavno, v hlačah, v partizanski bluzi, gojzerjih, s titovko na glavi. Močnih, košatih las. Na prsi krčevito pritiska brzostrelko. Z obraza veje resnoba, upornost. Pogled uporen. A vendar je v tej resno-bi najti toliko dekliške mladostnosti. Veje iz bledega obraza, iz oči, iz drobne postave, predvsem pa iz belega ovratnika bluze, ki navira izza re-verjev grobega partizanskega jopiča. Tolikokrat se sprašujem, kako so ta dekleta zmogle svojo ženskost podrediti surovim razmeram partizanskega življenja. Prav ima Čaruga iz Stare Loke, ki pravi, da so žene v partizanih pretrpele dovolj in zaslužile svoje partizanstvo že s tem, da so bile tam, da so kljubovale vsem težavam. Krhka ženska natura je terjala svoje, partizanstvo pa je nudilo ... Nič ni nudilo, le terjalo Ponosna, da je bila med Prešernovci je, da je prenašala dvojno breme. Nihče je ni vprašal, kako bo v času, ko je najbolj potrebna počitka in nege, prenesla dolgi marš, bredla ruko, sneg. kaj bo z njo,če jo bo dneve in dneve močil dež, če bo prezebala, ko bi bila najbolj potrebna tople peči ... Pa vendar jim je uspevalo vse to. Celo belo bluzo so si privoščile. In čista je morala biti, oprana, zlikana. Da soborcev ne bo sram. Saj so vendar tudi one vojska. Vojak pa mora hiti ugleden, urejen, čeprav ni vedno lahko. Tista fotografija s Slavko je bila posneta spomladi 1944, ko se je Prešernova brigada vrnila s Primorske na Gorenjsko. Eden od borcev je nek je pri Ajdovščini ob hitrem umiku v hiši pustil svojo brzostrelko, Slavka pa jo je pobrala in je ni spustila iz rok, dokler se vsaj fotografirala ni z njo. Želele so si dobrega orožja, želele posegati v borbo, čeprav so jih soborci v najtežjih trenutkih držali bolj zadaj, jim namenjali funkcije bolni-turk, administratork. V sam začetek odpora sega sodelovanje Slavke. Povezana je bila z Lazarjem, z Rakovčevo Kati i/. Besnice, s Stanetom Mateličem, z Jelen-čevo Slavo. V Intexu je delala. Osebne izkaznice za delavce so izdajali v njeni pisarni. Prazne,a žigosane je nosila partizanom. Ciklostil je dajala Lazarju. 19. februarja 1944, ko je po naročilu aktivistov spet prinesla partizanom željene stvari, je ostala v Prešernovi brigadi. Na Jamniku se je takrat zadrževala brigada Prvi partizanski miting je Slavka doživela prav tu. V 3. četo 2. bataljona jo je dodelil komandant Aleksandrov. In potem je križarila z brigado po Gorenjski, Primorski, Notranjski. Dolenjski. Dva meseca je bila v četi, pOtem pa je bila dodeljena na propagandni odsek brigadam in nato v štab brigade. Septembra 1944 pa je bila prestavljena na propagandni odsek 31. divizije. Novembra 1944 je bila določena za administratorko v 30. divizijo, na obveščevalni center, ki je takrat deloval v Trnov- skem gozdu. Hudo je zbolela na želodcu in proti koncu vojne ni bila več sposobna za pohodne enote. Dodelili so jo na teren Selca—Poljane, kjer je delala za partijo in OF. Tu je tudi dočakala svobodo. Hudo je bilo na Pasji ravni. Po trebuhu so se plazili skozi .sovražnikove obroče, pred seboj pa porivali nahrbtnike. Mine so sekale vse vprek. A takrat so se vseeno srečno izvlekli. In hudo je bilo, ko si je nabrala turov. V mrzli pomladi 1944 je s soborci bredla Idrijco in potem marš. Obleka se je sušila na telesu. Nič čudnega, da je udarilo ven. Ko so Prešernovci nosili ranjence na Dolenjsko, je bila zraven. Takrat je poleg nahrbtnika in orožja nosila še pisalni stroj, zraven pa še pomagala nositi ranjenca. Z vsemi oguljenimi rameni in polno turov so jo soborci pustili s skupino drugih bolnih borcev v Kozariščah. V nekem gradu so ji pozdravili ture. Nasmehnila se je ob spominu na Kozarišče. Sovražno nastrojeni ljudje so bili tam. Beli so bili tam doma. Strogo so jim prepovedali, da bi na vrtovih utrgali kakšno sadje. Niti pobrati ne! Pa so tista jabolka tako vabila. Ni si mogla kaj, skočila je in utrgala jabolko. Eno samo. Za kazen je morala potem dve uri stati mirno pod jablano.. . Morda je najbližje gledala smrti v oči prav malo pred koncem vojne. V zadnji ofenzivi. Takrat so se od Žagarčka v Farjem potoku pred Nemci umaknili. Vsak naj se po svoje rešuje, je padlo poveije. Skupinica deklet, med katerimi je bila tudi Slavka, se je zatekla v staro karavlo. Ponoči so prespale v njej, čez dan so se zadrževale v gozdu. Ko so se jim približali Neme!, so se zagreble v listje pod potjo. Prav po grebenu nad njimi so prihajali Nemci. Eden je imel s seboj psa. Pes jih je zavohal in nategnil je vojakovo vrvico. Iz oči v oči sta se Slavka in pes gledala za trenutek. Potem je vojak potegnil za vrvico in pes je poslušno stopil za njim. Ko bi pes tistikrat zalajal, bi bilo po njih ... Najhuje je bilo na Lipniški planini. Iz Novakov so se takrat napotili na Gorenjsko. Cela 31. divizija je šla nu Gorenjsko v mobilizacijo, po živino za bolnice na Primorskem. Dež je padal tiste dni. In ko so prišli na Jelovico, na Upniško planino, so obveščevalci šli naprej pogledat, če je pot prosta. Ni jih bilo nazaj. Kolebali so, bi šli naprej ali ne, potem je komandant Karel Lesko-vet dal nalog, da brigada krene naprej. 2. bata ljon, ki je bil tedaj dežuren, naj bi šel prvi. F- v kar so se postrojili pred komandantom, ko je za-pokalo. Bili so izdani. Nemci so se jim približali na nekaj metrov. Čisto med njimi so bili. Vsak po svoje se je reševal. Slavka še danes ne ve, kako da je v tistem svinčenem metežu ostala živa. Pa ravnokar sta še s komandantom pisala povelja pod plahto, ker je deževalo, in harmonika BC je pripravljal, da bo stopal na čelu in igral mar še, da bo korak bolj lahak .. . Sedemnajst tovrišev je padlo takrat. Med nji mi tudi njen bratranec Ivan Rozman. Na čistini so jih presenetili. Kako nemočen si na takšnem terenu! Sprejeti borbo med drevjem, v zaklonu, je vse nekaj drugega. In sama elitna nemška vojska se je takrat spravila nadnje. Saj so jih potem odbili v ostrem protinapadu, da so Nemci svoje mrtve kar v gnojnih koših vozili v Kropo. Toda žrtve so padle. Preveč mladih življenj je ostalo tu. Izdajalca so dobili v brigadi sami. Na Martinj vrhu so mu sodili na nekem podu. Nikomur ni bi lo žal zanj! !Ko so pokopali mrtve, so se spet vrnili v Nova ke. Vedno so se vračali v Novake. Kot bi bil tu njihov dom. Nikoli ne bo pozabila teh ljudi. Že sami niso nič imeli, pa se je za partizana vedno kaj našlo. Ko so stopili v hišo, so otroci brez besede odložili žlice in jim prepustili svoje krompirje v oblicah in mleko. Tem ljudem smo se po vojni premalo oddolžili. Vse, prav vse bi jim morali dati, kar bi želeli. Toliko so storili za našo stvar. Ponosna je, da je hila Prešernovka, pravi. Sami srčni fantje so bilr v njeni brigadi. Bilo je tovarištvo, ki ga danes človek tako pogreša. Vsake* ga srečanja Prešernovcev se udeleži. 1947. leti« ko so se Prešernovci prvič po vojni zbrali v Že leznikih, je spoznala tudi svojega sedanjega mc ža Iva. Se enkrat jo je usoda povezala s Preše* novo... D. Dolenc G LAS 12. STRAH PETEK. 29.1ULI1A 1983 Sentruperski spomenik bo kljuboval naprej Trideset let bo letos minilo, ko je močna eksplozija pognala v zrak čudoviti partizanski spomenik v Šentrupertu na Koroškem. Ril je to prvi spomenik padlim partizanom na Koroškem. Pa ne le partizanom. Posvečen je bil borcem osmih narodov, ki so tod pustili svoja življenja v boju proti fašizmu in nacizmu. Jugoslovanom, Avstrijcem, Poljakom, Angležem, Američanom, Rusom, Francozom in Italijanom. Pripadniki toliko narodov so tod vodili zaključne boje, ko je nacistom in fašistom dokončno pojenjavala sapa. Krog se je sklenil. Evropa je bila osvobojena. Mnogi so dobili zasluženo kazen, še veliko pa jih je ostalo na svobodi. Malce potuhnili so se od začetka, stisnili glave med ramena irt čakali kaj bo. In ko ni bilo tistega najhujšega, ko jih nihče več ni preganjal, so spet začeli dvigovati glave. Menda je bilo prav na avstrijskem Koroškem to najbolj očito. Kajti tu so si stali nasproti silno nasprotni svetovi. Na eni koroški Slovenci, koroški partizani, ki so se edini v Avstriji uprli okupatorju, na drugi Avstrijci, ki so na široko odprli vrata Hitlerju in ' ostali njegovi pomagači še naprej. Bili so med njimi tudi taki, ki jim ni bilo vseeno in so kasneje tudi stopili' na stran koroških partizanov. Toda, bilo jih je malo. V spomin na vse padle pri Šentrupertu je jugoslovanski kipar M. Matijevič izdelal prelep spomenik. V dva partizana in partizanko v sredini je zlil spomin na boj borcev vseh osmih narodov. Kot bi se pravkar pognali v vojno vihro: naprej partizan z brzostrelko, za njim partizanka, ki ji valovijo lasje, za.njo visok fant, ki je zgrabil sekiro . . . Na prvi pogled se zdi, kot bi ga delal Av-gustinčič, Meštrovič ... Silen, lep, skladen, umetnina v pravem pomenu besede. Na Dunaju ga je v bron ulil Matije-, vič. Slika spomenika v Šentrupertu je obšla svet. Potuhnili so se nacisti. Kot gad je so se zavlekli v svoje luknje. Ali pa so se prebarvali. Kot srne so se prebarvali, pravi Janko Male iz Sel. Potem so spet pokazali pravo barvo. Leta 1952, pred podpisom državne pogodbe, so spet začeli gonjo proti koroškim partizanom, proti vsem zavednim Slovencem. Največja tarča pa je bil prav Janez VVutte-Luc, današnji predsednik Zveze koroških partizanov. Pod naslovom »Die blutige Grenze« (Krvava meja) se je v avstrijskih časopisih tedaj pojavila serija člankov o koroških partizanih, posebej o Lucu, ki so prinašali najhujše laži. Pisali so o morijah, ki da jih je on povzročil, on vodil, med vojno in še po vojni. Luc ni mogel in ne smel mimo takšnih laži in natolce- vanj. Tožil je pisca. Začela so se zasliševanja, obravnave. Šestintrideset lažnih prič so dobili, da so pričale proti Lucu. Na vse konce so ga vozili, zasliševali, spraševali. Vendar na koncu je Luc, poznani koroški partizan s Svinjske planine, zmagal. Heimatdienst je svojo bitko izgubil in preklicati je moral vse izjave. Med nacisti se je, kdoveka-ko, raznesla vest, da je tretja figura na Matijevičevem spomeniku, tisti s sekiro, Luc. Če se niso mogli maščevati njemu osebno, se bodo onemu Lucu na spomeniku! 6. septembra 1953 so dokončno izgubili svojo pravdo, 10. septembra 1953, navsezgodaj zjutraj, pa je Šentrupert zbudila strahovita eksplozija. Nacisti so v svojem onemoglem besu razstrelili spomenik. Res je zadnja figura na spomeniku nekoliko podobna Lucu. Tako zelo, da so ga najbližji prijatelji spraševali, kdaj je požiral Matijeviču na Dunaju. Pa mu ni nikoli požiral! Le slučaj je hotel, da je Matijevič naredil podobno figuro. Močna eksplozija je odtrgala dno spomenika, najbolj poškodovala osrednji del, dekle, zadnjega, borca s sekiro, pa je v pasu odtrgala od celote. Žalosten je bil pogled nanj. Dolgo let so ga Korošci hranili v prostorih neke njihove kmečke zadruge. Zdaj pa so se Luc in tovariši odločili, da ga ajno z vodo! Vročina ne pojenja, zato radovljiški komunalci vse bolj na glas opozarjajo ljudi,naj skrajno varčujejo z vodo — Nevihte pripomorejo vsaj toliko, da ljudje ne zalivajo vrtov in trat — Suho in vroče poletje še bolj opozarja na premajhne zmogljivosti vodovoda Radovljica — Z izjemo Bohinja in Krope so te dni vsi kraji radovljiške občine v zadregi s pitno vodo. Seveda pomanjkanja vsi ljudje ne občutijo enako, saj so zaradi zmanjšanega pritiska vode v ceveh ali zaradi dah> še vodovodne napeljave na slabšem nekatera naselja. Zato toliko bolj obsojamo tiste, ki so gluhi za opozorila in še naprej z gumijastimi cevmi obilno zalivajo vrtove in trate ali celo perejo avtomobile. Te dni je to resnično prava brezobzirnost do drugih, ki jim voda iz pipe teče le nekaj ur na dan in morajo zato loviti pravi časi da se lahko stuširajo in operejo perilo. Še težje je seveda, kjer so med njimi kmetje, saj so napajalne naprave brez haska in komajda sproti nosijo .vodo žejni živini. Posebej velja zapisati, da vas nihče ne bo grdo gledal, če boste zgodaj zjutraj ali pozno zvečer nesli nekaj veder vode na vrt, saj so rože in sadike prav tako žejne. Črni pa bodo pogledi, če puščate da vam uro ali celo več voda brizga iz gumijaste cevi ne le k zelenjavi na vrtu temveč tudi na trato pred hišo. Sicer pa, tisti, ki se na rastlinje spoznajo, pravijo, da v teh vročih dneh ni priporčljivo obil no zalivati sparjene zelenjave, malce le rano zjutraj ali pozno zvečer, ko se že shla-di. Poraba vode je največja od pete ure popoldne tja do devete in desete zvečer. Torej tedaj bodite najbolj pozorni in če se da, v teh dopustniških dneh je to brez dvoma la-žje, perite, zalivajte in se tuširajte prej ali kasneje..Le tako bo zmanjšani pritisk vode v ceveh pripeljal vodo tudi do oddaljenejših hiš in naselij. Za naselja na desnem bregu Save namreč velja omejitev druge stopnje, kar pomeni, da ljudje dobijo vodo le ob določenih urah. Na Bledu, v Lescah in v Radovljici pa velja omejitev prve stopnje, kar pomeni, da komunalci nenehno ponavljajo opozorila," naj ljudje skrajno varčujejo z vodo in zato ne zalivajo vrtov z gumijastimi cevmi in perejo avtomobilov. Poletne nevihte se na izvirih vode kaj prida ne poznajo, saj zardi dolgotrajne suše in vročine tudi vode na izvirih že usihajo. Pripomorejo le toliko, da ljudje malce manj zalivajo vrtove. Če se bo vročina še nadaljevala, bodo morali pripreti vovodne pipe še tam, kjer jih doslej še niso. Na Bledu najprej za Ribno in Selo, ki sta od glavnega voda najbolj oddaljena. Pozivi o varčevanju z vodo so šli tudi v tovarne. Največji porabnik je leska Veriga, ki uporablja vodo za hlajenje v proizvodnji in njen delež v celotni porabi se giblje kar od 15 do 18 odstotkov. V skrajnem primeru bodo morali zato omejiti tudi porabo vode v industriji. Zaradi manjšega pritiska ali celo praznih cevi so sedaj tudi okvare na instalacijah pogostejše. Tako je bilo pretekli teden zaradi okvare vodovoda v Globokem skorajda brez vode Ljubno. Zaradi okvare na zbiralniku novi stanovanjski blok na Posavcu. Brez vode so bili stanovanjski bloki v Zgornjih Gorjah, kjer so nato montirali ventil. Zaradi praznega zbiralnika v Spodnjih Gorjah je bilo povsem brez vode okoli trideset hiše Razgledne ulice na Rečici, naselje Pod Ku-hovnico, kakor pravijo domačini. Ker ga zbiralnik Straža ne more napajati, saj leži nižje, bodo namestili črpalko, ki bo pognala vodo po ceveh. Povsem brez vode je bila nekaj dni tudi vas Rovte v krajevni skupnosti Podnart. Slej ko prej je na dlani ugotovitev, da suho in vroče poletje le še bolj opozarja, da so zmogljivosti radovljiškega vodovoda že nekaj časa premajhne, da so naprave že marsikje dotrajane, saj se od zajetij do porabnikov izgubi kar 30 do 40 odstotkov vode. Dodamo lahko še, da ima malo hiš, na Bledu komaj tretjina, vgrajene vodomere, zato ni čudno da Blejci brezobzirno odpirajo pipe. Probleme z vodo bosta rešila šele novi zajetji Radovne in Kroprice ter seveda novi cevovodi. Kroparica naj bi napajala Kropo, Dobravo in Kamno gorico, vendar Kroparji nočejo slišati, da bi jo napeljali tudi drugam. Zajetje Radovne in cevovodov Ovčjih jam v Radovni do Bleda in Hraš pa bo zahtevalo veliko denarja, vsega skupaj po današnjih ocenah kar 320 milijonov dinarjev.Letos naj bi vložili 64 .milijonov dinarjev, s čimer bo Bled že prihodnje leto bolje oskrbljen spitno vodo. Komunalci vsega denarja sami seveda ne bodo spravili skupaj, zato se bodo morali v občini trdno dogovorili, kako bodo sfinan-cirafi izgradnjo prepotrebnega vodovoda, saj brez boljše oskrbe z vodo ne morejo računati na novo stanovanjsko gradnjo. M. Vočjak Razstreljeni spomenik v Šentrupertu, ki ga obnavljajo in ga bodo postavili na Peršmanovi domačiji. Ob spomeniku levo Zmago Zupančič iz Kranja, koroški partizan, in desno Janez Wutte-Luc, predsednik Zveze koroških partizanov (jk) — Foto: D. Dolenc obnove in postavijo pred koroški muzej revolucije, pred Per-šmanovo domačijo v Podpeci. Pri Lucu doma so se ga lotili mojstri iz Slovenije in Koroške. Iz Kranja smo poslali v Vesele pri Šentprimožu, kamor so prepeljali spomenik, mojstra trdega kromiranja Jožeta Renduliča iz JDupelj in galvanizerja Miloša Županči- ča iz Kranja, pri delu pa sta jima pomagala še dva koroška mojstra. Brezplačno so opravili veliko, zahtevno delo. Danes, pravijo, je spomenik kot nov. V nedeljo, 14. avgusta ga bodo ponovno slovesno odkrili pri Peršmanu. Tu bo naprej kljuboval času, ki prihaja in ljudem, ki jim nacizem ponovno dviga glave. D. Dolenc NA GRADBIŠČU GORENJSKE AVTOCESTE Še nekaj slikovnih zanimivosti Med zadnjim sprehodom po gradbišču gorenjskega dela avtoceste Naklo—Ljubljana smo s fotoaparatom ujeli precej zanimivosti. Ker so pri objavi in predstavitvi gorenjske trase 15. julija po naključju izpadli in ker menimo, da so zanimivi in zato sodijo k celotni predstavitvi objekta, tokrat objavljamo še nekatere. Naj ob tej priliki dodamo, da dela potekajo po programu in zato rok za dograditev celotne ceste do 20. oktobra prihodnje leto ni v nevarnosti. Še vedno aktualna ostajajo razmišljanja o štiripasovni izvedbi vsaj na delu celotne trase. Novo je tudi, da bo Cestno podjetje iz Kranja poleg ceste od novega mostu čez iranju do priključka Kranj Vzhod gradilo še ne- —V pla Člani planj, Sovodenj i slavili 10-k\ društva, m tisoče urrj|L izgradnji qJi Privlačna) Škofja Loka- in njegovi okolici set let nazaj noKf zacije, v kateri b?' starejši ukvarjali oziroma rekreacij na pobudo Janka! kdanjega računo\ kajšnjem Term 1974 ustanovili društvo. Da so potrjujeta tako članstva kot razi, štvene dejavnosti' V Planinskem 1 vodenj, ki je ob imelo 45 člano\( združenih že 246 med njimi 61 p; mladincev in jfj zanimivost veljaj so v društvu v učenci in učitelj, novne šole. Član deluje v več od v pionirskem Savo v Kranju katere objekte na trasi. A. Žalar — Slike: F. Perdan V Vodicah, na kraju, kjer se cesta vzpne, je zanimiv tudi pogled proti ljubljanski ravnini. Tu cesta poteka v smeri sever— jug, razen tega pa so tukaj poleg Kranja edine kmetijske površine, ki jih cesta preseka. Mi cesti bodo tudi trije mostovi oziroma viatlukti. Viadukt čez Hupovščico v Kranju bo dolg okrog 125 metrov (na sliki). Rok za izgradnjo (prav tako za most čez Kokro, ki bo dolg okrog 50 metrov) je 1. julij 1984. V pogovoru o živl± li (z leve prod desn\ Grašič, podpreds Andrej Sodnik, pn sekretar osnovne čnega društva. Preddvor — Glejj*r občine in tudi izven;'-*1, »Z delovnimi or»W* mi na našem območji nem zelo dobro so* pripovedujejo pi sveta krajevne sks posameznih organi.^; nekatere, smele, v Ml dat nem obdobju za# I loge smo se uspešno«** z razumevanjem wm dela na našem obav tem moramo pred hvaliti Jelovico. Oj da se je življenje v vni skupnosti pred\ njem času nekako Spoznali smo, da j* pravi strup za kraj ga denar, če ni pra« zavzetosti, da bi n porabili. Seveda p* 5 PETEK. 29. JULIJA 1983 13 STRAN O LAS MMaMaMtaMMMMaaaMMaaMMmaa --------tmimii ——-----——— tip postojank inlltva jjjpdnje leto l-iybvitve slavni — Na pja dela pri i dnanovcu — a odraščajoče in starej-V vodniškem, markacij-in naravovarstvenem, k naš član,« pripove-predsednik društva Hribar iz Škofje Loveč kot dvakrat na le-leži planinskih izletov, organiziramo skupaj ni k i posebej. Poleg te-večamo veliko pozor-planinski vzgoji najm-. Vsako leto pripravimo nce 4. razreda planin-011 olo, za starejše pa orga-°br imo razna planinska n®} vanja. Smo tudi po-^ ki tekmovanj za šport-PV tačko in akcij za učenje "\ nja v osnovni šoli. Po-!W »laninstva prav tako 1 t ramo drgo rekreacij-W ejavnost, saj v športni lar>| i našega društva delu-W Ipski smučarji in teka- čici11 raob, ibli W ika inov m /ili *\ a: a «4 ost: u p nos t i so sodelova-dnik sveta KS, Lojze Efc TVD Partizan-Bela, štva, Vojko Smolej, Logar, tajnik turisti- premalo in skoraj ved-Jreba priskočiti zraven VOJir )s^»fckjim Selom. Tako smo ( ■ sorazmerno težkem lilizacijskem obdobjui 'l samem mandatnem ) t tako v vodstvu kot v H? i skupnosti tudi začr-^| »gram in naloge. Ni je a kjer ne bi s skromnimi tiimi sredstvi za zagon »ji sodelovala krajevna «t, nato pa akcijo s I oljnim delom vodijo in 1 sujejo krajani. Tako je v ajf nutku praktično v vseh ra^§fc v krajevni skupnosti, e akcije bodo kmalu druge pa so tik pred . Pri vseh pa je naše pravilo, da le delo krajane in s skrom-dstvi daje velike re-ter se tem drži korak z Ms • • • lih pnwregu ob Kokri trenutno 3v| ta dve akciji. Za občin-znik bo svečana otvori-ojM netrov dolgega in 5 me-rupi rokega mostu čez Ko-■m re za skoraj 4-milijon-esticijo, kjer pa krajani zahtevnih strokovnih ^■0 mogli kaj prida sode-pj Zato pa bodo tem bolj SW lovi cestne kanalizacije, njj krajevna skupnost za-vJj a denar za material, vse pa zdaj čaka krajane. •noiietrov dolga kraka cestne i J acije naj bi bila gotova Oyflodn.je spomladi. reAselju Hrib nameravajo §M javno razsvetljavo in V|J| testo proti hotelu Bor, razdejalo lansko deko neurje. Tudi tu bo a skupnost plačala na dela, ostalo pa bodo krajani sami. tev javne razsvetljave videna tudi v Mačah. či, igralci namiznega tenisa in kolesarji.« Gospodarska dejavnost društva je bila več let omejena na vzdrževanje poti iz Hotavelj in Prevala na Er-manovec, iz Prevala na Bevkov vrh in iz Ledin na Sivko. Zaradi izgradnje planinske postojanke na Emanovcu se je močno razširila, obenem pa so se v društvu odločili za . nadelavo in označitev novih poti iz Trebijo in Sovodnja na Ermanovec, od partizanske bolnice Franja do Erma-novca in od tod čez Kopačni-co na Blegoš. Izgradnja doma-na Ermanovcu »Turistično društvo iz Sovodnja,« nadaljuje pogovor predsednik PD Sovodenj, »je nameravalopostaviti brunarico na Ermanovcu; priskrbelo je lokacijo za objekt, mi pa smo delo nadaljevli. Najprej smo 1977. leta zgradili zajetje za vodo in 1300 metrov vodovoda. Naslednje leto smo postavili objekt do prve plošče in ga 1979. leta še povečali ter nazidali. Sproti, kakor je dotekal denar, smo nakupovali material in po- stavljali zidk do zidaka. Tako smo uspeli 1981. leta stavbo pokriti, lani smo v njej napeljali instalacije in uredili omete, letos pa opravlja-. m o končna dela. V koči manjkajo še talne obloge in notranja oprema, zunaj pa greznica. Predvideli smo, da bomo objekt dokončali in ga odprli že septembra letos, vendar nam to verjetno ne bo uspelo zaradi pomanjkanja denarja in bomo dom odprli prihodnje leto ob 10-letnici društva.« Doslej so v izgradnjo koče na Ermanovcu, ki se bo imenovala Dom Triglavske 31. udarne divizije, vložili okrog 1,4 milijona dinarjev. Sprva so dela financirali iz prihodkov od društvene dejavnosti in prispevkov posameznikov, ko so se pokazali prvi rezultati dela, pa je društvu loška občinska skupščina in oddelek za ljudsko obrambo pri njej, občinski svet Zveze sindikatov, občinska telesnokul-turna skupnost, prebivalci Sovodnja in okoliških krajev, tamkajšnja krjevna skupnost pa gasilsko in turistično društvo ter delovne organizacije Termika, LTH, EGP in Odeja iz Škofje Loke, Marmor iz Hotavelj, Jelovica iz Gorenje vasi in Term-pol iz Sovodnja. Od Planinske zveze Slovenije je društvo dobilo le 300 tisočakov posojila. »K temu je treba dodati,« naglasa tajnica društva Ma- rija Hribar, »da smo med izgradnjo doma doslej opravili že 5714 ur prostovoljnega dela. Udarniških akcij se je udeleževlo mlado in staro, končna dela pa ob obrtnikih opravljajo manjše skupine članov društva.« Zanimiva izletniška točka V domu, ki stoji 964 metrov visoko — torej dobrih 60 metrov pod vrhom Ermanov-ca, bosta poleg kuhinjskih, sanitrnih in gospodarskih prostorov dve restavracijski sobi s 40 sedeži, v sobah pa bo 18 ležišč; kasneje nameravajo urediti tudi 20 skupnih ležišč. Že sedaj se tod ustavljajo mnogi obiskovalci Loške planinske poti. Po odprtju doma se bodo vanj zatekali, številni planinci, ki hodijo po slovenski planinski poti. Sedaj namreč ne najdejo od Porezna do Hleviške planine nobene odprte postojanke, poslej pa bodo lahko od bolnice Franja nadaljevli pot namesto v Cerkno prek Er-manovca in Kladij naprej proti Sivki. »Ermanovec je nadvse privlačen,« dodaja Slavko Hribar, »kot izredna razgledna točka in kraj za poletno ter zimsko rekreacijo. Visoko pod vrh pripelje k domačijam cesta, sicer pa je doma iz Sovodnja le 1 uro hoda; iz Trebije pol ure in iz Dom Triglavske 31. udarne divizije na Ermanovcu bodo dokončno uredili, če bo denar, prihodnje leto — Foto: S. Hribar Hotavelj poldrugo uro več. Zato pričakujemo v domu, kjer že sedaj postrežemo ob koncu tedna obiskovalcem s pijačo in bo po odprtju zagotovljena stalna oskrba, dober obisk. Tega se vesele tudi nekateri domačini, ki se nameravajo začeti ukvarjati s kmečkim turizmom.« Na Ermanovcu so se že doslej zvrstile štvilne prireditve. Predlani so se tod srečali najmlajši planinci iz škofjeloške občine, vsako leto pa pripravijo srečanje planincev; 1978. leta so na tej prireditvi razvili društveni prapor; za letošnje srečanje, ki bo 4. spetembra, pripravljajo pester kulturni spored; posebno svečano bo prihodnje leto. Planinsko društvo Sovodenj, ki je med drugim eden od nosilcev tradicionalenga pohoda na Blegoš in udeleženec pohoda po Krasu v organizaciji zamejskih planincev iz pobratene občine Sovod-nje, je za svojo dejavnost in zlasti za prizadevno delo pri izgradnji doma predlani prejelo občinsko Bloudkovo plaketo. Srebrno plaketo Staneta Bloudka je lani dobil tudi predsednik društva, razen tega pa so si v njem priborili številne pokale na raznih tekmovanjih. Stojan Saje Krajevna skupnost Preddvor sodi v kranjski občini med tiste, kjer so si krajani ob sorazmerno skromnih sredstvih zadali velike naloge, ki jih uspešno uresničujejo Tu bo za krajevni praznik, 2. oktobra, tudi osrednja proslava. S prostovoljnim delom so že obnovili 70 metrov kanalizacije, zdaj pa razmišljajo, kako bi dokončali ureditev ceste v Mače, na kateri je zdaj le grobi asfalt, na katerem pa se že kaže škoda. Krajani upajo tudi na pomoč širše družbene skupnosti in nekaterih delovnih organizacij. Možjanca je naselje, kjer je bilo v preteklosti vloženih najmanj sredstev v obstoj in razvoj naselja. Še najbolj so se na tem območju razvili vikendaši. Velika težava pa je preskrba s pitno vodo. Raziskave bodo najbrž pokazale, da je najbližje nepresahljivo zajetje dober poltretji kilometer stran od naselja. Če bi ga uredili in povezali, bi bilo na Možjanci V rekordnih osmih dneh so krajani v Novi vasi uredili 280 metrov kanalizacije. V pičlih šestih mesecih je turistično društvo, ki letos raznu je 50-letnico obstoja, lani zgradilo in uredilo prostore v novi turistični poslovalnici. vode dovolj. Akcija pa je tolikšna, da nameravajo predlagati organizacijo mladinske delovne akcije. V Novi vasi so minuli mesec zgradili 280 metrov kanalizacije. Krajani so vložili kar 1000 prostovoljnih delovnih ur, zgradili pa so jo v 8 dneh. Tudi,v Spodnjih in Zgornjih Potočah še nimajo javne razsvetljave. Vendar pa se trenutno zavzemajo tudi za obnovo pred leti porušenega mostu čez Kokro pri Žagarju. V samem Preddvoru je problemov pravzaprav največ. Osrednji, ki ga bodo morali nekako razrešiti, pa je obnova doma družbenih organizacij. Stavbo je pred leti zelo poškodoval potres. Takratna sredstva za sanacijo so bila najbrž preskromna in še slabo porabljena. Tako bi bilo treba obnoviti celotno prvo nadstropje. Radi bi uredili dvorano za različne prireditve. Vendar stroškov sami ne bodo zmogli in če ne bo širše pomoči, bodo misel na dvorano morali opustiti. O tem bo stekla razprava v krajevni skupnosti, in tudi izven nje, jeseni. Od pomembnejših akcij pa trenutno poteka v Preddvoru razširitev pokopališča. Dela bodo končana do konca oktobra in če bo ostalo kaj denarja, bodo pri^-hodnje leto obnovili še mrliško vežico. V Tupaličah pa pravkar poteka akcija za položitev telefonskega omrežja za 50 telefonskih priključkov. Lotiti pa se nameravajo tudi ureditve dveh avtobusnih postajališč, pri čemer pa še vedno čakajo, da bo pravna služba republiške skupnosti za ceste uredila zemljiške zadeve med lastniki parcel in cesto. ■ • • Žal je prostor (zaradi znanih težav s papirjem) preskromno odmerjen, da bi tokrat lahko Strelska družina Tugo Preddvor in Lovska družina Storžič gradita strelišče za pištolo, za streljanje na glinaste golobe, za ma-lokalibrsko puško in za streljanje v tarčo medveda. Upajo, da bo svečana otvoritev strelišča letos, 2. oktobra, za krajevni praznik. zapisali vse tisto, kar se dogaja v tej krajevni skupnosti. Posebna pohvala namreč velja Strelski družini, ki gradi strelišče, turističnemu društvu in članom, ki so si zgradili svoje prostore, domu upokojencev, ki so uredili svoj prostor in še bi lahko naštevali. Seveda tudi nalog, ki še čakajo, ne manj- ka. Vendar so tako vodstvo krajevne skupnosti kot krajani trdno odločeni, da bo čas govoril v prid razvoju; tako na področju aktivnosti posameznih organizacij kot na različnih področjih družbenega življenja in dogajanja v krajevni skupnosti. A. Žalar Konec oktobra letos bo končana razširitev pokopališča in ureditev zelenic, poti ter okolice v Preddvoru. Jeseni se bo treba dogovoriti in odločiti, kako sv lotiti obnove doma v Preddvoru, ki ga je pred leti prizadejal potres. GLASU STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 29. JULIJA NAŠI ŠPORTNIKI Simona Orel: Ženski šah je v senci moškega Kranj — V hotelu Creinu V Kranju potekli žensko prvenstvo Slovenije v sahu. Sprva je ka/.alo,*da bo to najmočnejše povojno domače tekmovanje, vendar so kasneje odpovedalo udeležbo štiri mojstrice — Rukičevu. Petkova, Golčeva in lanska prvakinja Vo-špernikova. Od mojstric je v Kranju edtnole Dušica Sekulovič iz ljubljansko Iskre, poleg nje pa še devet mojstrskih kandidatk, šest prvokategornie in ■'.tiri drugokategornice. Zaradi odsotnosti nekaterih najmočnejših igralk je prvenstvi, želo i/.en učeno. Po dosedanjem poteku imajo možnosti za dobro uvrstitev ludi šahistke prireditelju, Šahovskega društvu Kranj, prvokutegor-nice Simona Orel, Andreja Erjavec in Alenka Kastelic. »Uspeh bi bil, če bi sc uvrstila okrog petega mestu in osvojila naslov mojstrske kandidatke,« je po končanem četrtem kolu povedala Simona Orel. absolventka elektrotehnike iz Škofje Loke, ki je pričela igrati šah v osmem razredu na osnovni šoli Petra Kavčiča. Po končani osemletki se je pridružila ekipi .škofjeloškega društva. Pred štirimi leti je prestopila v Šahovsko društvo Kranj, kjer je zapolnila vrzel v ekipi, ki je kasneje uspešno igrala v prvi republiški ligi. Na slovenskem mladinskem prvenstvu je igrala dvakrat, prvič je bila osma in drugič peta. Na članskih prvenstvih se je običajno uvrščala okrog desetega mesta. Največji napredek v šahovski igri je dosegla v zadnjem letu predvsem po zaslugi trenerja Borisa Cigliča in dvobojev z možem, uveljavljenim šahistom ljubljanske Iskre, mojstrom Orlom. To se je odražalo tudi v njenih rezultatih. Letos sta skupaj s Kastoličovo delili prvo mesto v izredno močni konkurenci na mednarodnem šahovskem festivalu v Puli, kjer sta kot ekipa kranjskega društvu premagali šahistke z mnogo bolj zvenečimi nuslovi. Temu uspehu .je Simonu dodulu še osmo mesto nu posamičnem polfinalnem turnirju za državno prvenstvo v Veliki Kladuši »Čeprav je v zadnjih letih v Sloveniji ženski šuh ■ veliko napredoval, je še vedno v senci moškega. Zu ženske stu v republiki le dva močnejša turnirja — suhovski festival na Bledu in posamično republiško prvenstvo. Zapostavljenost ženskega šaha se nenazadnje kaže tudi v denarnih nagradah, ki so na moških turnirjih znatno višje. V Kranju bo prvakinja dobila 8 tisočakov, kar ne bo zadostovalo niti za nadomestilo desetdnevne odsotnosti z dela.« Simona ne igra zaradi denarja. Šah ji je postal v zadnjih letih najpomembnejša postranska dejavnost. Otresla se je strahu pred močnejšimi nasprotnicami, igra počasneje in bolj preudarno. Nuj raje igra dvoboje, v katerih jo tekmice podcenjujejo. Zmagati proti tem šahistkam je pravi obliž za neprespane noči ob šahovnici, zu studiranje šahovske teorije. Zmagovati, napredovati — to je vodilo vsakega športnika in tudi šahistke Simone Orel, ki si je postavila zahteven cilj — osvojitev naslova mojstrice šahovske igre. C. Zaplotnik Skofja loka — V petek, 22. julija so na kopališču v Puštalu odprli vrata prenovljenega gostišča t novim imenom Kava bar. Kopalcem, kijih je teh vročih dneh vedno polno kopališče, poleg različnih pijač ponudijo tudi sladoled in kavo. Foto: V. Primožič . • VI Sporočili ste nam Srečanje strelcev Predoselj in Izole - Od 1955. letu se strelski družini Franc. Mrak iz Predoselj in Darko Ma •\\-iu iz IzOlfl enkrat letno šestaneta in jomerita med seboj v vseh starostnih skupinah. Letos so zanesljivo zmagali kmiačitu, strelci Predoselj. ki so bili ooljši od gostov pri veteranih, članih in mladincih. Le v tekmovanju članic so »lavile strelke iz I/.ole. V posamičnem ekmovanju je bila pri pionirkah najuspešnejša gostja Biljana Milovanovič. V vseh ostalih skupinah so prva mesta pripadla domačinom — Markiču pri pionirjih, Strnišovi pri mladinkah, Um-liku pri mladincih, Markičevi pri članicah, Strnišu pri članih in Sitarju pri veteranih. _ j. Sitar Balinarski turnir na Jesenicah — V počastiteV občinskega pruznika je bil na Jesenicah mednarodni balinarski turnir. Udeležilo se ga je 12 ekip iz Slovenije in Furlanije. Zmagali so balinar-ji Železničarja iz Postojne pred Ronc-nijem. drugo postavo Jesenic, Orza-nom in Tolminom.— B. Blenkuš Trejič »Po ulicah Kokrice« Kokrica - Vaški tek »Po ulicah Ko-Krice« je lani prerasel v pomembno rekreacijsko prireditev v Sloveniji, saj se je je udeležilo že preko 150 tekačev. Start letošnjega, tretjega teka bo v petek, 6. avgusta, ob 18. uri pred gostiš- čem Brunarica. Prijave sprejema prireditelj, sekcija Zli rekreacijo pri Športnem društvu Kokrica, pred pri-četkorn teka. Mlajši pionirji ter mlajše in starejše pionirke bodo tekli na kilo meter dolgi progi, starejši pionrrji in mladinke na dva kilometra, mladinci, članice in člani nad 50 let nu tri kilometre in člani do 50 let. na pet kilometrov. Pionirji ne plačajo štartnine, za vse ostale je 50 dinarjev. Prireditev je posvečena prazniku krajevne skupnosti, (cz) 1 TUDI TO SE ZGODI Po klinasti jermen v Beograd — Člani strojne skupnosti Pre-doslje so pred žetvijo pritisnili na številne kljuke trgovin z nadomestnimi deli za kmetijske stroje, vendar klinastih jermenov kljub temu niso našli. Pa je pšenica dozorela in kmetje so v strahu pred točo želeli čimprej pospraviti žito s polj. Kombajnisti so želi neprekinjeno in tudi ponoči, če pšenice ni upadla rosa. Toda zgodilo se je tisto, česar so se bali že pred žetvijo. Prejšnjo sredo ob pol devetih zvečer se jim je pokvaril kombajn — pretrgal se je klinasti jermen. Takrat je vsem postalo jasno, da se rešitev imenuje — Beograd. Ob pol dvanajstih so kombajnist Alojz Sajovic, VASA PISMA LAŽNI INSPEKTOR Na pismo BB z '/.gornje Dobra-e, ki je bilo obljavljeno v Glasu .julija, izjavljam naslednje. 18. junija sta prišla k meni ikrog 19. ure dva moška. Slučaj-io me ni bilo doma, saj sem bila ui pokopališču. Ko sta me zagledala, je začel B. B. kričati nad menoj, češ kje hodim, saj sta me že povsod iskala. Ni moja dolžnost biti doma in čakati, da mi bo kdo prinesel kožo na črno zaklane živine! A'afo .se mi je B. B. (nični ga poznala) predstavil kot nšpektor, ki je prišel kontrolirat moje poslovanje. Odgovorila semt mu. da imam vse v redu in naj kar pregleda. Njegov nastop me je popolnoma spravil s tira. Milila sem, kaj pomeni inšpekcija ako pozno zvečer. B. B. mi je rekel, da je pripeljal le telečjo kožo. Zahteval je, da mu ino ram plačati kožo kot telečjo, čeprav je tehtala nekaj dek več od 9 kilogramov. Po ceniku Koteks-Tobusa pa smem za telečjo kožo obračunati le do 7 kilogramov teže. Ker je imela prinesena koža več, sem jo obračunala kot telečjo Freser in sicer 11. kvalitete po 144 dinarjev za kilogram, kakor je določeno s cenikom. Pri glavi je imela veliko mesa, pri repu pa tudi ni bila pravilno obdelana. B. B. je zahteval, naj mu pokažem cenik. Rada bi mu pojasnila zadevo, pa sem bila preveč šokirana. 77 let sem stara in že 50 let sprejemam kože, pa kaj takšnega od mene še nihče ni zahteval. Vsa leta sem pošteno delala in nikogar nisem oguljufala. Poslovati moram po navodilih Koteks Tobusa in zaradi tega sem bila že večkrat nagrajena in pohvaljena. Jožefa Kokalj, Kropa 89 BRNIŠKI GASILCI POJASNJUJEJO 31. maja je Glas objavil članek o požaru na Spodnjem Brniku pri Ivanu Zalokarju; kjer piše, da so požar pogasili poklicni gasilci s pomočjo sosednjih gasilskih društev, kar pa ni točno. Požar smo z bliskovito akcijo omejili in pogasili člani gasilskega društva Spodnji Brnik z delno pomočjo gasilcev Zgornjega Brnika in Zaloga. Če ne bi bilo hitre intervencije, bi zagoreli še dve sosednji poslopji. Poklicnih gasilcev takoj sploh poklicati nismo mogli, ker telefonska zveza hi delala. Ko pa so prišli, pri praktično ni bilo treba več posredovati, ker je bil požar v glavnem pogašen. Čudi me, da pride do takšnih napačnih informacij. To se ni zgodilo pivič Zakaj se tisti, ki piše poročilo s kraja požara, ne pozanima pri domačem poveljniku, ki je ponavadi od vsega začetka na poiariš&u in vodi akcijo. Poveljnik G D Spodnji Brnik Jože Lam p«* V__ Kabič in Rudež na BAI Mlada kranjska atleta, državna prvaka Gorun Kabič in Simon Rudež, sta včeraj z maldinsko reprezentanco Jugoslavije odpotovala v Bukarešto, kjer bodo jutri in v nedeljo balkanske atletske igre mladincev in mladink.'Kabič bo nastopil v metu kopja in deseteioboju, Rudež pa v teku na 100-m in štafeti 4x 100 m. I. Kavčič njegov namestnik Tone Korenjak in mehanik Andrej Ančimer že sedeli nu brzem vlaku. Toda tudi v Zmajevem skladišču nedaleč od Beograda ne bi dobili klinastega jermena (in še nekaterih nadomestnih delov), če k plačilu ne bi primaknili še zavitka prave kave. Jermen, ki sicer stane le 1300 dinarjev, je člane strojne skupnosti (skupaj s prevoznimi stroški in skromnim kosilom) veljal več kot deset tisočakov. V četrtek ob pol enajstih zvečer je bil kombajn že nared in v naslednjih dneh je padla še ostala pšenica v Predosljah, Britofu, Bobovku, Orehovljah, Srakovljah, na Rovki, Kokrici, Beli, Mlaki in Suhi. Le tega ne razumejo člani strojne skupnosti, kako da slovenski oskrbovalci z nadomestnimi deli kljub obljubam niso zagotovili (dovolj) klinastih jermenov, (cz) VI? letih, je ženska rokometna ekipa Preddvora osvoj* 41 pokalov. To je bera; s katero se lahko pohvali le rth športni kolektiv. — Foto: C. Z. Po neuspehu rokometašic Preddvora Boleča menjava igralski), rodov I Preddvorske rokometašice so po dveh letih igranja izpa* iz druge zvezne lige — Že med prvenstvom je ekipo za) stilo petero igralk, po neuspehu odhaja k ljubljanski 0m piji še Karničarjeva — V slovenski ligi z mladimi igralka^ Preddvor — V minulem prvenstvu so rokometašice Preddvora y tekmah zbrale 11 točk, zasedle zadnje mesto na razpredelnici in izpa-doslej delamo s pionirkami in mladinkami. Menjava rodov bo boleča,A. dar prihaja ob pravem času. ob neuspehu. Zdaj bomo imeli dovolj čašaL; v slovenski ligi uigramo mlado ekipo, ki se bo če/ tri ali štiri leta zopet/' sobna uvrstiti v drugo ligo. Ne gre pa se bati za usodo ženskega rokonV^ Preddvoru, saj na vrata prve ekipe vztrajno trkajo mlada in obetavni kleta.« Bolj kot odločitev Karničarjeve, da zaigra v »velikem klubu«, jeB ■ zda,) državna reprezentantka in igralka proslavljenega beograjskega'^ ligaša Radnički. Iz Preddvora je odšla k ljubljanski Olimpiji Tržičankajfl novičeva, za njo mlada državnu reprezentantka Karničarjeva. Če bi h ' Sloveniji zaživeli portoroški sklepi, bi bilo prehajanje igralk i*nižjihX;'. šje selekcije povsem običajna pot. Ker pa se je na njih nabral prah \{v nihče ne spoštuje, so še vedno v veljavi »klasični« prestopni roki. Tali, prihajajo »veliki klubi« z. obljubami in štipendijami snubit in pregova najboljše igralke malih »podeželskih klubov«. Pobirat sadove veclet$. delu, za katero, denimo, Božo Crijevič niti za lansko sezono ni prejel Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba - Drugi program 7.15 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -19.25 Stereorama - 20.00 Glasba ne pozna meja -21.03 Zavrtite, uganite ... -22.00 S festivalov jazza -22.55 Glasba za konec programa PETEK, 5. avgusta Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Rezervirano za ... - 11.35 S pesmijo po .Jugoslaviji -12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.40 Vedri zvoki - 13.00 Danes do 13.00-ih - 13.50 Človek in zdravje - 14.25 Vrtiljak -15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.35 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 20.00 Slovenski solisti, in ansambli ... - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba - 22.30 Iz glasbene skrinje - 00.05 Nočni program Drugi program 7.15 Petek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -19.25 Stop pops 20 in Novosti - 21.33 Petkov disko klub - 22.55-23.00 Glasba za ko-nec programu Svežina poletne vročine — Foto: F. Perdan - VODNA GLADINA VABI - V teh vročih poletnih dneh ljudje radi ubešimo pred žgočimi sončnimi žarki v hlad senčnega zavetja. Se raje se odpravimo na kopališče ali kam drugam, kjer se je moč ohladiti v vodi. Tako se tudi oh naših jezerih zbirajo številni ljubitelji kopanja in veslanja. Prav njim pa velja opozorilo, da v želji po blagodejni ohladitvi ne velja pretiravati, saj zaradi neopreznega ravnanja kaj lahko pride do nesreče in utopitve. Na sliki: poletna podoba blejskega kopališča (S) — Foto: S. Saje Gostinsko podjetje HOTEL GRAD PODVIN Podvin — Radovljica Komisija za delovna razmerja pri Gostinskem podjetju HOTEL GRAD PODVIN objavlja prosta dela in naloge: 1. KUHARJA 2. KUHINJSKE POMOČNICE POGOJI: pod 1. — končana poklicna gostinska šola, pod 2. — NK delavka. Delo se združuje za nedoločen delovni čas. Vloge pošljite v roku 15 dni na naslov nOTEL GRAD PODVIN — Podvin Radovljica p. p. 10 za kadrovski oddelek. ljubljanska banka temeljna banka gorenjske čestita za občinski praznik občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Trzica -i ■■''Vi iv' _it: ii> ...i .i-* -i 4 £6 LAS 16. STRAN TELEVIZIJA, KINO PETEK, 29. JULIU,, TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 29. 7. 18.20 Festival jugoslovanskih plesnih orkestrov Radenci '83: Jazz orkester RTV Skopje 18.50 Tarzan, ameriška risana serija -20.00 Rockfordovi dosjeji, ameriška nanizanka - 20.45 Propagandna oddaja - 21.10 Nočni kino: Kdo bo skrbel za trgovino, ameriški film -22.35 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.30 Test - 17.45 Reka: Balkansko prvenstvo v plavanju, prenos - 20.00 Glasbeni magazin — Srečanje z orkestrom Dušana Skovrana 20.45 Partizanski kurir, dokumentarna oddaja 21.35 Najboljši jugoslovanski filmi iz Pulja: Lisice, igrani film TV Zagreb I. program: 15.50 Videostrani - 16.00 Poletno popoldne - 18.05 TV koledar - 18.15 Otroški spored - 18.45 Balkanski festival Ohrid '83 - 20.00 Rockfordovi dosjeji, ameriška nanizanka - 21.00 Dober večer, zabavno glasbena oddaja - 22.00 Kultura srca SOBOTA, 30.7. 16.40 Tarzan, ameriška risana serija - 17.05 Neko poletje, ponovitev otroške nanizanke TV Skopje - 17.35 Mogočno morje: Meje neznanega, angleška dokumentarna serija - 18.30 Galaktika, ameriška nadaljevanka - 20.00 Resi nas hudega, ameriški film - 21.30 Dober večer, zabavno glasbena oddaja TV Zagreb -22.15 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 15.25 Test - 15.40 Festival otroka Šibenik '83 - 16.45 Ponovitev otroške predstave - 17.45 Reka. Balkansko prvenstvo v plavanju, pre nos - 19.00 Narodna glasba -20.00 Zvezde, ki ne ugasnejo, zaHiavno glasbena oddaja - 20.30 Poezija - 21.10 Feljton - 21.55 Športna sobota 22.15 Gledano z avstralskimi očrni, dokumen tarna oddaja TV Zagreb I. program: 14.45 Sedem TV dni - 15.15 Olimpijske bakle - 16.15 Poletno popoldne - 18.15 Mali koncert - 18.30 Srčno vaši, dokumentarna oddaja 20.00 Nekoč v Parizu, ameriški film - 21.55 Za konec tedna - 23.25 Poročila NEDEIJA, 31. 7. 9.45 Živ žav, otroška matineja - 10.30 V. Kovačevič -1. Ivanac: Kapelski kresovi, nadaljevanka TV Zagreb -11.45 625, oddaja za stik z gledalci - 12.00 Kmetijska oddaja - 16.20 Nekoč je bila ljubezen, zabavno glasbena oddaja TV Beograd - 17.15 Športna poročila - 17.30 Dama in bikoborec, ameriški film (ČB) - 18.55 Ne prezrite 20.00 J. Otčenašek - O. Da-nek: Danes v neki hiši, češkoslovaška nadabevanka -21.30 TV plošča: Andrej Ši-frer. -^22.00 Športni pregled Oddajnik II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 Reka: Balkansko prvenstvo v plavanju (slov. kom.) prenos -19.10 Turistični kažipot -20.00 Operni večer - G. Ros-sini: Seviljski brivec, prenos z Dubrovniških poletnih prireditev TV Zagreb L program: 12.00 Kmetijska oddaja -13.00 Zgodbe s potovanja -spored za otroke - 14.30 Glasbeno popoldne - S festivalskega odra Split 16.05 Galaktika, ameriška nadaljevanka - 16.50 Narod na glasba - 17.20 Nezvesta, italijanski film - 20.00 B Phillips: O kresu, ameriška drama - 21.00 Promocija no vih vojaških starešin JLA -21.30 ' Potovanja - 22.00 Športni pregled PONEDELJEK, 1.8. 18.15 Neko poletje, otroška nanizanka TV Skopje 18.45 Mladi upi - 20.00 V Zupan: Stvar Jurija Trajba sa, predstava Prešernovega gledališča i/. Kranja - 22.10 Leningrajska simfonija balet Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Test - 18.15 Slovenske ljudske pravljice, oddaja TV Ljubljana - 18.30 Bosan-skohercegovski pesniki za otroke - 18.45 TV plošča: Poslednja igra leptira« (samo za LJ2) - 19.00 Telesport 20.00 Raziskovanja - 20.50 Ritem življenja, dokumentarni film - 21.10 Pot svobode, ameriška nadaljevanka 21.55 Zabava vas Yves Montand, ponovitev TV Zagreb I, program: 17.50 Videostrani - 18.15 Slovenske ljudske pravljice 18.30 Bosanskohercegov-ski pesniki za otroke - 18.45 Mladi upi - 20.00 Premiera, drama TV Skopje - 21.05 Izbrani trenutek - 21.10 Para-ele, zunanjepolitična oddaja - 21.40 En avtor, en film -22.00 TV dnevnik TOREK, 2.8. 18.15 V znamenju dvojčkov: Trije pujski - 18.35 Folklorni ansambel Vujičič, oddaja TV Novi Sad - 19.00 Lutkar ji, slovenski kratki film -20.00 F. Boyer: Življenje Berlioza, francoska nadaljevanka - 20.55 Človek in zemlja, španska dokumentarna serija - 21.20 Slovenska ljudska glasbila in godci: Trstenke - 21.45 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Test - 18.15 Pisani avtobus, otroška serija - 18.45 Zabavno glasbena oddaja -20.00 Proslava 80-letnice ilindenske vstaje, posnetek 20.50 Liza, ftanc. film -22.20 TV dnevnik TV Zagreb I. program: 17.50 Videostrani - 18.15 Pisani avtobus 18.45 Zabavno glasbena oddaja -20.00 Proslava 80-letnice ilindenske vstaje - 20.50 Liza. francoski film - 22.20 TV dnevnik SREDA, 3. 8. 16.30 Beograd: Jugoslovansko atletsko prvenstvo, prenos (do 18.15/40) - 18.15 S. Mokranjac: Rukoveti, oddaja TV Beograd - 18.45 Mo stovi - 20.00 Film tedna: Ex-pres v Sugarland, ameriški film Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Test - 18.15 Lučka, otroška nadaljevanka 18.45 Musica da camera -20.00 Visok pritisk, zabavno glasbena oddaja TV Koper 20.55 Srečanje s kitaristi: Bratje Trifunovič - 21.45 Jugoslovansko atletsko prvenstvo, posnetek ^ TV Zagreb I. program: 17.50 Videostrani - 18.15 Lučka, otroška nadaljevanka -18.45 Musica da camera -20.00 Filmski večer - Filmska glasba - 21.00 Butch Cassidv in Sundance Kid, ameriški film - 22.40 TV dnevnik ČETRTEK, 4. 8 16.30 Beograd: Jugoslovansko atletsko prvenstvo -18.20 Tradicionalni svet islamskega izročila: Nomad in mesto, angleška dokumentarna serija - 18.45 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije - 20.00 B. Cooke-J. Mortimer: Dick, Tom in Harriet, angleška zabavna serija - 20.50 Mogočni mi-kro: Inteligenčni stroj, angleška poljudnoznanstvena serija - 21.15*Govorica telesa, balet - 22.00 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Test - 18.15 Ne kličite me Robi, otroška oddaja -18.45 Yu ročk skozi čas 20.00 Svet Jamesa Joycea Ali obstaja kdo, ki me razu me? 1. del dokumentarnega filma - 20.40 Poezija - 21.15 Življenje filma - 21.50 Jugo slovansko atletsko prven stvo, posnetek "V Razpisna komisija GIMNAZIJE »BORIS ZIHERL« v Škofji Loki za razpis ravnatelja razpisuje DELA IN NALOGE RAVNATELJA Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor poleg splošnih pogojev, sanih v Zakonu o združenem delu in Zakonu o usmerjenem izob vanju,izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ima visoko izobrazbo, — da ima.pedagoško-andragoško izobrazbo ter najmanj pet let dela nih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, * — da ima strokovni izpit za profesorja srednje šole, — da ima pravilen odnos do samoupravnih socialističnih odnosov. Rok za prijavo je 15 dni. Prijava naj bo v zaprti ovojnici in poslana na naslov: Gimnazija Ziherl« Sk. Loka - »ZA RAZPISNO KOMISIJO«. Komisija za delovna razmerja Gimnazije »Boris Ziherl« razpisuje naslednja dela in naloge: 1. učitelja samoupravljanja s temelji marksizma, sociologije in politične ekonomije (polna delovna obveznost za nedoločen čas) 2. učitelja matematike (polna delovna obveznost za določen čas, nadomeščanje porodnice) 3. višjega knjižničarja (polna delovna obveznost za določen čas, nadomeščanje porodnice) Pogoj: — za delavce pod 1.1. in 2.: visoka izobrazba ustrezne smeri, pod šja izobrazba. Rok za prijavo je 15 dni. Z AH V A L A Ob boleči, nenadomestljivi in prerani izgubi drage žene in mamice. _ JOŽICE NOVAK lajiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetja izrazili sožalje. Iskreno se zahvaljujemo govornikoma tov. Niku Čenčič in Tonetu Kernprl^ za njune tople besede. Zahvaljujemo se tudi pevcem, župniku za obred in prisrčne besede, njenim sodelavcem TOZD hV teli — Sk. Loka in delavcem Gradisa. Posebni zahvali veljata še družinama Vidmar in KemprU ter zdravniškemu osebju Bolnice Jesenice, Golnik in Trnovo, ki so ji lajšali bolečine ob njenih te) kih trenutkih. \ Se enkrat hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali. Žalujoči: mož Luka, hči Lili in drugo sorodstvo. Sv. Duh, 29. julija 1983 NOVO V KINU 1 Režiser r erotični kriminalki Vztrajno zapeljevanje govori o lepi in znani TV napovedovalki, v katero se zaljubi fotograf. Le-ta spremlja vsak njen korak in s kamero vse snema. Ta njegovu ljubezen je zastmšujoču. grozi pa tudi, da postane ne vama. Ona se •obrne za pomoč k svojemu zaročencu in policiji, vendar ostane prepuščena sama sebi. Tako se brani z edinim orožjem, ki ga ima ... A to je ona sama. Ljubezenski trikotnik je ljubezenska drama, kjer režiser pripoveduje o moškem, ki čuti potrebo po dveh žimskah. Ihistiii ne more nobene, zato se odloči, da živijo vsi trije skupaj. Totla, kaj se dogaja njegovim otrokom? Tak odnos traja vse do skupnega dopusta, ko ga realne okolnosti prekinejo. KINO kranj CENTER 29. julija amiT. barv. pust. film PIRATI AVTOCESTE ob 16., 18. in 20. uri. 30. julija amer. barv. pust. film PIRATI AVTOCESTE ob 16.. 18. in 20. uri, premiera amer. barv. erot. kriminalke VZTRAJNO ZAPELJEVANJE ob 22. un, 31; julija ital. barv. akcij. fiTro MOŽ, IMENOVAN BULDOŽER ob 10. uri, amer. barv. pust. film PIRATI AVTOCESTE ob 15., 17. in 19. uri, premiera jugoiL barv. komedije ŽIVETI KOT VSI NORMALNI LJUDJE ob 21. uri. I. in 2. avgusta amer. barv. erot. krun. VZTRAJNO ZAPELJEVANJE ob 16.. 18. in 20. uri, 3. avgusta hongkon barv. karate film MOŽ. IMENOVAN TIGER ob 16.. 18. in 20. un, 4. avgusta amer. barv. vojni film VELIKA PRVA DIVIZIJA ob 16.. 18. in 20. uri kranj stokžic 29. julija ital. barv. pust. film LUANA ob 1-7., 19. in 21. uri, 30. julija avstral. barv. erot. film PACIFIK BANANA ob 17., 19. in 21. uri, II. julija hingkon. barv. CS kung fu film ZMAJEV PEKLENSKI OBRAĆUN ob 14. in 18. uri, avstral. barv. erot. film PACIFIK BANANA ob 16. uri, premiera hong-kon. barv. kung fu filma PREKRIŽANE PESTI ob 20. uri, 1. in 2. avgusta bongkon. barv. kung fu film PREKRIŽANE PESTI ob 17., 19 in 21. uri 3. in 4. avgusta Šved. barv. ljubez. film LIUBEZENSKI TRIKOTNIK ob 17., 19. in 21. uri, TRŽIČ 29. julija NI KINOPREDSTAV! 30. julija japon. barv. thriller film ŠIFRA 82 ob 18. in 20. uri, premiera jugosl. barv komedije ŽIVETI KOT VSI NORMALNI IJUDJE ob 22. un, 31. julija ital. barv. akcij, filrn MOŽ, IMENOVAN BULDOŽER ob 15. uri. hong-kon. barv. komedija POGODBA ob 17. in 19. uri, premiera Šved. barv. ljub. film IJUBEZENSKI TRIKOTNIK ob 21. un, J. avgusta hongkon. barv. karate film MOŽ, IMENOVAN TIGER ob 18. in 20. uri, 2. avgusta avstral. barv. erot. film PACIFIK BANANA ob 18. in 20. ur,, 3. avgusta hongkon. barv CS kung fu film ZMAJEV PEKLENSKI OBRAČUN ob 18. in 20. uri, 4. avgusta ital. barv. pust." film LUANA ob 18. in 20. uri kamnik dom 29. julija NI KINOPREDSTAV! 30. julija amer. barv. fant. srhljbrka ZVER V ČLOVEKU ob 18. tn 20. uri. premiera hongkonSkega barv. kung fu filma PREKRIŽANE PESTI ob 22. uri, 31. julija ital. barv. akcij, film MOŽ IMENOVAN BULDOŽER ob 15. uri. hongkon. ban', komedija POGODBA ob 17. m 19 uri, premiera Šved. barv. ljub. film IJUBEZENSKI TRIKOTNIK ob 21. uri, 1. avgusta hongkon. barv. film MOŽ, IMENOVAN TIGER ob 18. in 20 uri, 2. avgusta avstral. barv. erot. film PACIFIK BANANA ob 1.8. in 20 uri, 3. avgusta bongkon. barv. CS kung fu film ZMAJEV PEKLENSKI OBRAČUN ob 18. in 20. uri. 4. avgusta ital. barv. pust. film LUANA ob 18. in 20. uri DUPLICA 30 julija šved. barv. ljub. film LJUBEZENSKI TRIKOTNIK ob 20. uri, 31. julija ital. barv. pu.sL film LUANA ob 15. uri, amer. barv. erot. krim. VZTRAJNO ZAPELJEVANJE ob 17. in 18. uri, 3. avgusta jugosl. barv. komedija ŽIVETI KOT VSI NORMALNI LJUDJE ob 20. uri, 4 avgusta hongkon. barv. kung fu film PREKRIŽANE PESTI ob 20. uri komenda '29. julija iugost. barv komed. ŽIVETI KOT VSI NORMALNI IJUDJE ob 20.30, 30. julija hongkon. barv. komedija POGODBA ob 20.30 JESENICE RADIO 30. in 31 julija amer. barv. CS erot komedija CHARL1E IN VANDY - KAKO IZGUBITI NEDOLŽNOST ob 18. in 20. uri, 1. in 2 avgusta amer. barv. pust. film PIRATI AVTOCESTE ob 18. in 20. uri, 3. avgusta avstral. barv. erot. film PACIFIK BANANA ob 18. in 20. un, 4. avgusta NI KINOPREDSTAV! JESENICE PI.AVŽ 29. julija hnngkon. barv. komedija POGODBA ob 18. in 20. uri, 30 in 31. julija amer. baiv. fant. westei r. film PLANET PREKLETIH ob 18. m 20. uri. 1. avgusta amer. barv. CS erot. film CHARLIE IN VANDY - KAKO IZGUBITI NEDOLŽNOST ob 18. in 20. uri. 2. avgusta amer. barv pust. film AVTOCESTA PIRATOV ob 18. in 20. uri DOVJE 31. julija amer. barv. erot. EDINI MOftKI NA SVETU ob 30 RADOVLJICA 30. julija a/nor. barv. karate fih, 7.a ZOB ob 18.30, franc. barv. krW«! TROJICO JE TREBA UBITI obSOii 31. julija franc. barv. krim. filmi CO JE TREBA UBITI ob 18.30 »i nem. film GRŠKE OLIVE ob20Je,\I 1. avgusta amer. barv. karate flu ZA ZOB ob 20.30, 2. avgiista franc. barv. krim. T\h .IICO JE TREBA UBITI ob 20.30. 3. avgustu zapadnonam. ban- f ŠKE OLIVE ob 20.30, 4. avgusta zapadno nem. ban' film PREKO SEDEM POSTELJ ob BLED 29. julija amer. barv. film nazl JEZERU Ob 20.30. 30. julija amer. barv. film ZLATU MANDER ob 18.30. amer. han- fi|L RAZIT ob 20.30. 31. julija amer. barv. film PARM \ 18.30, amer. barv. film na ZLATeI I ZERU ob 20.30 bohinj - boh. bistrica 30. julija amer. barv. film NA ZU JEZERU ob 20.30, \ 31. julija amer. barv. film ZLATIS MANDER ob 18.30 in 20.30, 1 4. avgusta amer. barv. karate fite ZA ZOB ob 20.30 \ ■ SKOFJA LOKA — sora 29. julija nem. film LILI MARLa 19. in 21. uri, 1 30. in 31. julija ital. avanl film, JEZDI NA ZAHOD ob 19. in 21. uri, \ 2. in 3. avgusta ital. komedija 81 SVOJIH GOSPODARJEV, 4 avgusta ital. vojni film PETERK GOSAN1H ob 21. uri l ŽELEZNIKI OBZORJE • 31. julija angl. akcijski film 00?, MO ZA TVOJE OCl ob 18. uri, 2. avgusta ital. vojni film PETERK r.OSANIH ob 21. un 1 POLJANE 30. julija nem. drama LILI MAR( ob 21. uri, i; 31. julija amer. srhljivka PEKI& PREGON ob 19. in 21. un. !' 3. avgust angl. akcijski film 00" * MO ZA TVOJE OCl ob 21. uri. i PETEK, 29. JULIJA 1983 PRAZNIČNE ČESTITKE 17. STRAN GLAS KRANJ m Skupščina občine Kranj in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom za občinski praznik in jim želijo še nadaljnjih uspehov pri izgradnji socializma Iskra Telematika raste iz 37-letne tradicije Obstoj Iskre Telematike temelji na 37-letni tradiciji Iskre v Kranju, ki se je v preteklosti uspela razviti v eno vodilnih delovnih organizacij v Sloveniji in Jugoslaviji, katere izdelki so danes prisotni na vseh kontinentih sveta. Napredek Iskre je bil vseskozi hiter in je vztrajno zajemal nove in nove razsežnosti. Zato so bile v preteklosti potrebne različne organizacijske spremembe, zlasti v smislu programske in tehnološke specializacije. Z razvojem telefonije se je kranjska Iskra srečala že leta 1948 in v vseh preteklih letih je osvajala In,razvijala nove in nove generacije izdelkov te panoge, ki se danes oblikuje v proizvodnjo kompleksnih sodobnih telekomunikacijskih sistemov. Specifičnost proizvodnje telekomunikacijskih sistemov, ki poleg stalnih organizacijskih oblik zahteva vse več projektnih organizacijskih pristopov, je v zadnjih letih porodila zamisel o koreniti reorganizaciji. V procesu nove samoupravne organiziranosti bivše Iskre Elektromehanike Kranj se je proizvodnja telekomunikacijskih naprav in računalništva s 1. januarjem 1982 oblikovala v delovno organizacijo Iskra Telematika. V nadaljevanju procesa reorganizacije je v želji po kvalitetnejši samoupravni organiziranosti, ki bo zagotovila večjo fleksibilnost delovne organizacije in ćifio-gočila njen nadaljni razvoj, prišlo do novih organizacijskih sprememb. Tako danes Iskra Telematika obsega devet temeljnih organizacij združenega dela in tri delovne skupnosti. Iskra Telematika je torej mlada delovna organizacija, ki ima hkrati bogato in dolgoletno tradicijo, kar je oboje lahko pomembno poroštvo za nadaljnji razvoj nje same in njenega dela, oziroma njenih izdelkov, ki lahko zadovoljijo zahtevnega domačega ali tujega kupca. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Kranja in Jesenic KRANJ 35 LET KOKRA Kranj Čestitamo za občinski praznik prebivalcem občin Kranja, Jesenic, Tržiča in Radovljice in se priporočamo za obisk v naših prodajalnah v Kranju in drugod «*jt» ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE Kranj, Koroška c. 53 čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik Projektira in instalira vsa elektromontažna dela jakega in šibkega toka Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno Servisira izdelke priznanih firm: Iskra, Ei, Riz, Elind, Čajevec, Grundig in Sever • PROJEKTIRA • PROIZVAJA O INSTALIRA • PRODAJA • SERVISIRA H*H Servisno podjetje l!l!L?J Kranj ISl Tavčarjeva 45, telefon 21-282 Še naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodno-inštalaterska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska in električarska. VSEH VRST USLUG, POPRAVIL, ADAPTACIJ IN STORITEV TER POLAGANJE PARKETA IN TAPISOMA čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik KOVINSKO PODJETJE KRANJ KOP KOVINSKO PODJETJE KRANJ Šuceva 27 čestita občanom in delovnim ljudem Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike OBRTNO ZDRUŽENJE OBČINE KRANJ Kranj, Likozarjeva 1 DRUŠTVO OBRTNIKOV OBČINE KRANJ Kranj, Likozarjeva 1 čestita članom združenja in ostalim občanom Gorenjske za občinske praznike Industrija mesa, mesnih preradževina in konzervi Novi Sad, predstavništvo in skladišče Kranj čestita občanom Kranja. Jesenic. Radovljice in Tržiča za občinske praznike v skladišču v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 51, telefon 064-25-268 in 064-25-267 Nudi: sveže meso, trajne in poltrajne klobasičarske proizvode, suhomesnate proizvode in konzerve. Posebno se priporočamo za trajne izdelke visoke kvalitete. OLA8 18. STRAN PRAZNIČNE ČESTITKE PETEK. 29. mvat., ® Gozdno gospodarstvo Kranj s TO gozdarstvo Škofja Loka, Tržič in Preddvor, TO kooperantov Škofja Loka, Tržič in Preddvor, TO gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija Krar.j in z delovno skupnostjo skupnih služb Kranj Čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik — 1. avgust KIT KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o. KRANJ čestita občanom in poslovnim prijateljem občin Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržič$ za občinske praznike KIBERNETIKA KRANJ Iskra Kibernetika — Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike Kranj, n.sol.o., je nastala s spremembo organiziranosti delovne organizacije Iskra Elektromehanika Kranj. V ISKRO KIBERNETIKO SO ZDRUŽENE TEMELJNE ORGANIZACIJE: 1. Tovarna števcev Kranj, 2. Tovarna stikal Kranj, 3. Tovarna merilnih naprav Kranj, 4. Orodjarna Kranj, 5. Tovarna sestavnih delov Kranj, 6. Razvojno-tehnološki center Kranj, 7. Vzdrževanje Kranj, 8. Delavska restavracija Kranj, 9. Tovarna optičnih in steklopihaških naprav Ljubljana, 10. Tovarna merilnih instrumentov Otoče, 11. Tovarna mehanizmov Lipnica ter 12. Delovna skupnost komerciala Kranj z inžinjeringom merilno regulacijske tehnike in 13. Delovna skupnost administrativno-tehničnih služb Kranj z raziskovalno razvojno enoto V novi delovni organizaciji je zaposlenih skupno 4.800 delavcev. 2 imenom Kibernetika se predstavlja zahteven in obširen razvojno-proizvodni program s področij merilne, regulacijske in stikalne tehnike, od komponent do izdelkov, sklopov in postrojenj, do sistemov in inženiringov. Razvojno-proizvodni program pokriva področja energetike, proizvodnje in testiranje, šolstvo in zgradbe, medicino in ekologijo, agroživilstvo in analitiko ter transport in servise. Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za občinski praznik Kranja in Radovljice domplan KRANJ - CESTA JLA ŠT 14 - TELEFON 21-875. 24 urbanizem, stavbna zemljišča, Investitor-ski inženiring In stanovanjsko poslovanje st. žiro računa 51500-601 10579 Delovnim ljudem in občanom občine Kranj čestitamo za praznik občine 1. avgust — Delavci DO DOMPLAN Kranj Z izpolnjevanjem nalog, katere prevzemamo, bomo tudi v bodo. če zadovoljevali interese delovnih ljudi. Iskra Delovnim ljudem in občanom čestitamo ob občinskem prazniku ISKRA ELEKTRIČNO ORODJE VSE KAR ZNAM, NAPRAVIM SAM PETEK. 29. JULIJA 1983 PRAZNIČNE ČESTITKE 19. STRAN GLAS KINOPODJETJE KRANJ čestita občanom in kino obiskovalcem Gorenjske za občinske praznike r ur VODOVOD JESENICE 64270 JESENICE — Sp. Plavž 6 — p. p. 78 Delovnim ljudem občine Jesenice čestitamo za občinski praznik KOLEKTIV SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA SGP GRADBINEC čestita občanom in poslovnim prijateljem občin Kranja Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike TEKSTILINDUS KRANJ s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela in delovno skupnostjo skupnih služb čestita ob občinskem prazniku vsem občanom Kranja o exoterm kranj j ugoslavija Kemična tovarna vsem občanom, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za občinski praznik Kranja in jim želimo še mnogo delovnih uspehov Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik občine Jesenice KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA JESENICE S SVOJIMI POSLOVALNICAMI: v Kranju, Radovljici, Kranjski gori in na Jesenicah Vsem cenjenim strankam, poslovnim prijateljem in delovnim ljudem čestitamo za občinske praznike gorenjskih občin. ZAHVALJUJEMO SE ZA DOSEDANJE ZAUPANJE IN SE PRIPOROČAMO! -J Tekstilna tovarna ZVEZDA Kranj, Savska cesta 46 Čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike Gorenjski zdravstveni center Kranj z delovno organizacijo Osnovno zdravstvo Gorenjske in temeljnimi organizacijami z delovno organizacijo Gorenjske bonišnice in temeljnimi organizacijami in delovno organizacijo Gorenjske lekarne čestitajo občanom občin Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič za občinske praznike Delavska univerza Tomo Brejc Kranj VZGOJNO IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA ZA ODRASLE čestita slušateljem, sodelavcem in prebivalcem občin Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Vsem delovnim ljudem, občancm in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Kranja J v. O LAS 20, STRAN. t-~- PRAZNIČNE ČESTITKE PETEK. 29. JULIJA 1 a kovinsko podjetje Jesenice p. o. Čestitamo občanom občin Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič za občinske praznike Gradbeno industrijsko podjetje GRADIŠ TOZD Jesenice Kranj Nova proizvodna hala »Planika« Kranj Vsem poslovnim prijateljem in občanom čestitamo za praznik občine Jesenic in Kranja in jim želimo še veliko delovnih uspehov ' 9 zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj Vsem občanom, zavarovalcem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznike občin Kranj, Jesenice, Radovljica in Trzic Dinamičen gospodarski razvoj prinaša s seboj nove NEVARNOST/. Svetujemo vam, da ponovno ugotovite, proti katerim nevarnostim za vas ali vaše imetje niste zavarovani, oziroma niste zavarovani v zadostni višini. Preko 100 zavarovalnih terenskih delavcev dela na področju posredovanja in sklepanja Imovinskih in osebnih zavarovanj v družbenem In zasebnem sektorju na Gorenjskem. Pri njih in delavcih, ki delajo na poslovnih izpostavah, boste dobili vse potrebne informacije, da se boste lažje odločili za najustreznejše zavarovanje. Zahvaljujemo se za zaupanje in se priporočamo. j s TOZD Kontinentalna špedicija KOPER FILIALA KRANJ IN FILIALA JESENICE čestitata vsem občanom za praznik Kranja in Jesenic Priporočata se za svoje storitve i KOMUNALNO PODJETJE IDodovod KRANJ p. o vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik občine Kranj in jim želimo še naprej veliko de/ovnih uspehov Živilski kombina( TOZD Pekarna Kranj čestita svojim potrošnikom in občanom za občinski praznik Kranja in jim želi prijetno praznovanje Elektro Gorenjska DELOVNA ORGANIZACIJA ZA DISTRIBUCIJO IN PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE n. sub. o. KRANJ, Cesta JLA 6 s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela: ELEKTRO Kran) ELEKTRO Žirovnica ELEKTRO Sava, Kranj # in DS Skupnih služb čestitajo občanom in poslovnim prijateljem občin Kranj, Jeseni Radovljica in Tržič za občinske praznike. DO N D U STR IJ A KOVINSKE OPREME IN STROJEV Kranj, Savska cesta 22 JUGOSLAVIJA Izdelujemo: stroje za čevljarsko in tekstilno industrijo ter tračno brusilne stroje za kovinsko industrijo vsem delovnim ljudem čestitamo za občinski praznik Kranja PETEK, 29. JULIJA 1983 REPORTAŽA 21 STRAN O L, A S ------ MERKUR kranj Merkur Kranj med 200 največjimi trgovskimi delovnimi organizacijami v Sloveniji Povezovanje z industrijo na osnovi skupnega dohodka Ni treba posebej poudarjati, da je Merkur v slovenskem prostoru pojem železninarstva, pojem solidne, trdne trgovske hiše ki ima že skoraj 90-!et- no tradicijo. Med 200 največjimi trgovskimi hišami v Sloveniji se je uvrstil : 8. je po vrsti po celotnem prihodku, po dohodku pa se je zadnja leta s 64. 1 1 prebi! na 48 mesto. Pri tem pa so po zaposlenosti šele na 159. mestu. Torej delovna organizacija, kjer se z malo ljudi veliko naredi. Delovno organizacijo MERKUR — trgovina in storitve, n. soi. o Kranj sestavlja pet temeljnih organizacij združenega dela in delovna skupnost skupne službe. TOZD Proaaja na debelo s sedežem v Kranju nudi vse vrste blaga in repromaterial za kovinsko-predeloval-no industrijo, gradbeno dejavnost, obrt in trgovino. TOZD Universal — Prodaja na debelo Jesenice preskrbuje tržišče s proizvodi črne metalurgije. TOZD Prodaja na drobno Kranj ima v sestavi 28 sodobnih prodajaln, ki s kovinsko-tehničnim >n ostalim blagom preskrbuje prebivalstvo severozahodnega območja Jugoslavije. TOZD Zunanja trgovina v okviru svoje zunanjetrgovinske dejavnosti opravlja izvoz, uvoz, zastopanje in prodajo blaga s konsignacij. zlasti s področja ročnega in strojnega orodja ter stavbnega okovja. TOZD Trgovske storitve opravlja predvsem storitve s področja skladiščenja carinskega in ostalega blaga ter prevaža blago z lastnimi in tujimi vozili po vsej državi. Najmočneje so Merkurjeve prodajalne seveda zastopane na Gorenjskem, kjer jih najdemo prav povsod: v Škofji Loki Gorenji vasi, Kranju, Na- klem, Radovljici. Lescah, na Bledu in na Jesenicah. Merkur pa je doma tudi v Ljubljani. Litiji, v Pivki in Petelmjah. V Ljubljani ima danes že 6 prodajaln. Pravkar povečujejo prodajne prostore njihove prodajalne »Okovje- v Šentvidu. Izredno velika pridobitev za MERKUR pa sta nedvomno veliki novi trgovini z gradbenim materialom, kjer dobite prav vse za gradnjo hiše GRAD BiNKA v Kranju in DOM v Naklem in pa seveda ogromna nova in najmoder-neje urejena skladišča v Naklem. Se naprej bo njihovo poslovanje pretežno trgovina na veliko. 75 odstotkov odpade nanjo, le 25 odstotkov na prodajo na drobno. Se bi rad Šiiili svojo mrežo prodajaln na drobno toda o kakšnih obsežnejših investicij skih načrtih prav zaradi zamrznjene marže ne govore. Za veleprodajo pa je trenutno bolj ugoden položaj na trgu. Delavci MERKURJA si močno prizadevajo na dohodkovnem povezovanju; precejšnja sredstva vlagajo v razširitev industrijskih kapacitet, ki polnijo njihov prodajni program. V zadnjem času pa so v teku tudi združevanja sredstev na osnovi skupnega prihodka, kjer naj bi po zakonu morali imeti 51 odstotkov skupnega prihodka. Resen namen pa imajo tudi širiti zunanjo trgovino, k. sicer zaenkrat v poslovanju MERKURJA ne pomeni velikega deleža, le 2 oo 3 odstotke prometa. Izredno močan je njihov TOZD Trgovske storitve, ki zaposluje večino delavcev v delovni organizaciji sem spadajo številna in velika skladišča, odprema. prevozi. mehanizacija, transportni park, vzdrževanje. Veliko svojega skladiščnega prostora Merkur daje v najem drugim delovnim organizacijam, ki jih pesti prostorska stiska. Merkur pa ima danes samo v Naklem kar 16.500 kvadratnih metrov pokritega skladiščnega prostora. Na voljo pa ima še 210 hektarov zemljišča in s tem vse možnosti za nadaljnjo razširitev. Zaenkrat z gradnjo skladišč na Pivki pri Naklem sicer ne bodo nadaljevali, kajti na voljo ni sredstev za investicije, toda v prihodnjem srednjeročnem obdobju pa že lahko računamo, da bo Merkur še razširil svoja skladišča. Tudi nekaj novih prodajaln že načrtujejo, zemljišče imajo že rezervirano, a letos in prihodnje leto še ne bodo začeli z novimi investicijami. Za nekaj časa bodo tudi njihovi načrti, kot toliko drugih, -morali počakati V GLOBUSU (II. nadstropje) si oglejte VELIKO IZBIRO posameznih kosov SANITARNE KERAMIKE umivalnikov, podstavkov, WC školjk in bidejev v raznih barvah in oblikah PO IZJEMNO ZNIŽANIH CENAH! ponudba velja dokler traja zaloga merkur kranj (S Prodaja KŽK KRANJ -HRASTJE ombiva ALPETOUR ZELTWEG — FORMULA I, 14. 8. 1983. predprodaja vstopnic in prijave za posebni prevoz z avtobusom TRIGLAV — 14. in 15. avgust, avtobusni prevoz iz Ljubljane, poina oskrba, gorski vodniki — ZA MOŠKE — ZASTONJ! POČITNICE 83 — letujte z nami tudi v posezoni VRŠIČ - - planinski avtobus, vsako soboto in nedeljo iz Ljubljane Informacije in prijave v Alpetourovih turističnih poslovalnicah. 00PRTA KOPALIŠČA NA GORENJSKEM KRANJ (tel. 064/21-176) Odprto od 9.30 do 17.30 ure. ob sobotah in nedeljah od 10. do 19 ure. Dimenzije: a) olimpijski bazen 50 m x 20 m (25- -26° C) b) otroški bazen 10 m x 10 m Cene: odrasli 40,00 din 30,00 din 20.00 din 10.00 din 20.00 din odrasli mladina otroci skupine nad 20 oseb kabina KAMNIK (tel. 061/831-564 - SITKS Kamnik) Odprto od 9. do 18. ure. Dimenzije, a) bazen 50 m x 18 m b) olroški bazen Cene: odrasli otroci KROPA (tel. 064/79-661 Iskra-Lipnica) Odprto od 10. do 19. ure. Dimenzije; a) bazen 25 m x 15 m b) otroški bazen Cene: odrasli otroci do 7. leta sezonsKa karta: do 7. leta odrasli mladina osnovnošolci TRŽIČ (tel. 064/50-473) Odprto od 10. do 20. ure, temp. 22'C. Dimenzije: a) veliki bazen 33,3 m x 16 m in bazen v obliki elipse b) otroški bazen Cone: odrćsi: mladina otroci omarica kabina RADOVLJICA (tel, 064/75-770) Odprto od 8. do 20 ure. temp. 25° C. Dimenzije: a) olimpijski bazen 50 m x 16 m „ b) otroški bazen 8 m x 8 m Cene: odrasli ob sobotah, ned. in praznikih otroci do 3. let otroci od 3. do 14. let otroci ob sobotah, ned. in praznikih omarica kabina ležalnik 40.00 din 20.00 d.n 35.00 din 15,00 din 100.0C ..im 500.00 din 400.00 din 250 00 din 40,00 din 30,00 din 20.00 din 10.00 din 30.00 din 35 00 tfn 40.00 din 15,00 din 25,00 din 30.00 J..-I 15.00 din 25,00 din 25 00 din BLED (tel. 064/77-220) Dimenzije: Odprto od 8. do 20. ure. a) otroški bazen 13 m x 8 m b) otroški bazen 11,5 m x 4.2 m c) srednji bazen Cene: odrasli 30.00 dir. dijaki 25,00 din otroci 15,00 din kabina 30,00 din omarica 20,00 din ležalnik 40,00 din tedenska karta s kabino 250,00 din vsaka nadaljnja oseba 150,00 din dijaki 110,00 din otroci 50.00 din 3LA8 22. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA PETEK, 29. JULI MALI OGLASI tel: 27-960 PRODAM Prodam ZASTAVO 750. Šenčur, Mla-arjeva 24. Prodam od 25 do 120 kg težke PRAŠIČE, Posavec 16, Podnart 0909 Prodam večjo količino PUNT in rezervne dele za Zastavo 101. Kuralt, jorenja vas 26, Reteče, Škof ja Loka 7189 Prodam smrekove OBLOGE I. in II. i sta, zelo primerne za oblaganji' otranjih sten in stropov, širina 5,7 in 9 cm. Cena za kv. meter od 350 do 450 jin. Telefon 061-612-1:14 7191 Prodam starejšo SLAMOREZNICO 'verigo in nekaj kamenja za zidanje, 'agar Franc, Papirnica 4 Škof j a Loka 7196 Prodam KONJA - PONY, težkega .170 kg, vajen vožnje ali zamenjam za jalovo kravo. Eržen. Bukovščica 13 p. Selca nad Škof jo Loko 7197 Prodam nova HLADILNIŠKA /RATA 185 x 85 cm in garažna vrata 200 x 240 cm. Telefon: 064-60-088 7198 Prodam KOLO FAVORIT, 10 prestav. Marn, C. Juleta Gabrov.ška 19', "ony KOLO. Telefon: 25-490 7201 Prodam orehovo SPALNICO, cena k5.000, telefon 61-971 od 1. avgusta lalje med 18. in 20. uro. 7202 Poceni prodam rabljeno STREŠNO K OPEKO »Bobrovec«. Kozjek, Rupa 17. tel.: 27-974 7203 Prodam mlado KRAVO s 3. teletom. Praše 1, Mavčiče 7204 Prodam DRVA. Hribernik, Lavtar-ski vrh 3, Kranj 7205 Oddam kvalitetni skupini vse omete *.er s popustom prodam 11 komadov MREŽ 8 mm in 4 komade novih GUM Sava 15.5/13. Kranj, Jezerska c. 120 7206 Prodam barvni TELEVIZOR »Gorenje«, Mlekarska 16, Kranj, tel.: 28-044 7207 Prodam moške italijanske KAVBOJ-KE-rifle, št. 54. Tel. 26-874 po 20. uri. 7013 I Prodam kuperbusch ŠTEDILNIK (trajno žarečo pet) Emo Celje in 80-litr-•»ki BOJLER »Gorenje«. Bajželj Jernej, Šempetrska 50, Stražišče . 7208 Prodam PUNTE (dolžina 3 metre), šlros, Kokrica, Dovžanova pot 5 7209 ! 'rodam OHROVT (seme). Kern, Ča-lovlje 4, Golnik 7210 Prodam 2500 komadov OPEKE (bobrovec). Marin Jože, Golnik 57 7211 Prodam nov plinski ŠTEDILNIK CofOlta« in rabljen električni itedil-iUk.TeL:25 437 7212 Prodam suha, hrastova DRVA. Pred-?vor 10, tel.:45-368 7213 BAKRENO PLOČEVINO (4 plošče) t/godno prodam. Kranj, Cesta St. Ža-/ li jarja 32, tel.: 22-831 7214 Prodam TELEVIZOR (3.000.) HI-FI ojačevalec (7.000.) in VOKMAN 7 000 -). Prislan, Ješetova 24 A, tel. A -215 7215 Prodam 2000 komadov modularne OPEKE BH 6, Potoče 5, Preddvor 7216 Prodam 3 sedem tednov stare PUJ 5KE, Kržan, Selo 23. Žirovnica 7217 Prodam rabljena OKNA, Breg ob Savi 15 7218 Prodam nov, nerabljen — še v garanciji do 12. 3. 1984 UNIVERZALNI MLIN UM 6 s sestavljenimi priključnimi napravami. Mlin Kladivar z rezilni-kom, robkalnik za koruzo,, skobolnik /i les (poravnalnik) s krožno žago, fre-zalom in brusilno ploščo na gredi, kr-moreznik in reporeznik Škofic Jože, Kranj, Delavska c 51 A 7327 Prodam BCS — kosilnico. Tel. 064-79-598 7332 Prodam trajno žarečo PEČ in GRADBENO BARAKO, lfelavska c. 27 aH tel.: 47-678 Kranj 7333 Prodam JARČKE. rjave, sisex, stare 2 meseca. Fujan — Hraše 5 Smlednik 7334 TRAKTOR - ZETOR 47-18 z originalno kabino, dobro ohranjen prodam. Pezant Franc, Žlebe 4 — Medvode 7335 Prodam KRAVO — 8 mesecev brejo in KRAVO po telitvi. Gunde, Gorica 3 - Radovljica '7336 Prodam nov, barvni TELEVIZOR. Ferjan Dušan, Ribno 131, Bled 7338 Oddam črnega PSA, Kranj, Reševa 2 7338 Prodam DIRKALNO KOLO Sprint. Vine Ušeničnik, Zg. Bitnje 212 7298 Prodam več kub. metrov suhih, bukovih DRV. Tel.: 26-271 int 22 ob deluv nikih 7299 Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO za dnevno sobo ter belo ZIBELKO. Gorjant, Kokrica, Cesta na Belo 7 7300 Prodam JADRNICO EI.AN 575 s prikolico in motorčkom Tomos 4. VVeit-hauser Tomo,Cankarjeva 34Radovljica DEŽURNI VETERINARJI od 29. 7. do 5. 8. 19X3 za Kranj in Tržič dr. Capuder in Soklič za Škofjo Loko Vodopivec in Oblak , „ za Radovljico in Jesenice Pavlic ** ______ Prodam več suhih, trdih DRV. Le.še 7, Tržič 7301 Prodam PAVE. Zalog 62, Cerklje 7302 Prodam nov IZKQPALNIK Krompirja »HMEZAD« Žalec, Nova vas 3 Preddvor 7303 SPALNICO — kompletno leseno prodam. Nebotičnik, stanovanje št. 14, tel.:23-224 7304 Prodam 500 komadov betonskih blokov. Čirče 13, Kranj 7305 Poceni prodam OTROŠKO POSTELJICO Z vložkom in FOTOAPARAT Praktika IV. Kidričeva 33, Kranj, tel.: 26-714 Prodam 13 vreč PERLITA. Britof 348 7397 Prodam PEČ Stadler, 25.000 kal i bojlerjem — malo rabljeno in 300 kosov STREŠNE OPEKE »folc« - cementna Kozjek, Huje .št. 18 Kranj 7308 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO ali menjam za jalovo. Topole 6, Selce 7309 Prodam mlado KRAVO po izbiri. Pegam, Lenart 4, Selca 7310 Prodam dve hrastovi LEŽIŠČI, dva cvetoča OLEANDRA, eno leseno CVETLIČNO KORITO 2 m dolžine, 4 kose železnih CEVI 40 x40 mm dolžine 6 m, in GRAMOFON Iskra. Tel.: 064-61-816 — zvečer 7311 Prodam TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto in VLEČNO KLJUKO za Zastavo 101. Okorn, Hosta 11, Šk. Loka 7312 BENYTON - GLASBENI CENTER 2 x 25 skoraj nov ugodno prodam. Drnovšek, Reteče 20, Šk. Loka 7313 Prodam 4 komade VEZANIH OKEN Jelovica z žaluzijami: 120 x 140 cm, 80 x 140 cm, 120 x 80 cm, 120 x 80 cm in 30 vreč bele TERRANOVE iz Kamnika. Nastran — Rudno 11 Železniki 7314 Prodam DRVA za centralno kurjavo. Nartnik, Sv. Barbara 17, Šk. Loka 7 315 Prodam KONJA, vajenega kmečkih del. Bodlaj Miro, Zvirče 25, Tržič 7339 Prodam NEMŠKE OVČARIE z rodovnikom, odličnih staršev. Cena 7 .000 din. Dolinar, Retnje 1 Tržič 7340 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK, tel.: 61-503 Škofja Loka 7341 Prodam OTROŠKI VOZIČEK -Kombiniran »Tribuna«. Kranj — fieto-nova 44, tel: 25-545 7342 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK PEG. Informacije po tel.: 47-270 7343 Prodam DYNAMO 6 voltov — 630 amperov. Tel.: 79-460 . 7344 Prodam GUMI-VOZ malo rabljen 16 col. Deeman Franc, Vir, Stritarjeva 10 (i 1-230 Domžale 7345 Prddanl dobro ohranjeno OMARO DANIJELA za dnevno sobo. Robič, Zg. Gorje 84 7346 Prodam TELICO - f rizi j ko pred telit-vijo. Reš Jaka, Mošnje nova gradnja pri Podvinu 7347 Ogrodje /a nerjaveč, zidan ŠTEDILNIK s pečico, kombiniran z električnim šledilnikom, star eno leto ugodno prodam, Ogled vsak dan pri Klernen-čič, Ljubljanu. Mivka 31 od 16. do 20. Liro 7348 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem te-ietila, BANKINE in PUNTE - 3.5 m dolge. Posavec 14 Podnart — 64244 7349 Prodam 8 tednov stare, rjave JAR-KICE — odlične nosnice. Pogačar Jože, Sp. Gorje 43 7350 Prodam BIKCA — simentalca, 5 tednov starega. Mošnje 18 D 7351 Prodam TELICE, eno leto stare, čr-no-bele po izbiri. Jamšek, Bukovica 12. Vodico 7352 Novo MOŠKO KOLO - Touring prodam. Tel.: 22*-604 (064) 7353 Za četrtino cene prodam kornplot SCHIEDEL DIMNIK premera 16 -dolg 10 metrov. Tel.: 28-128 v večernih urah. 7354 Prodam 6 komplet NAKLADALNIH PANJEV, večjo količino GAJBIC za krompir ter lesene A — STOPNICE visine 2 m. Informacije po tel.: 74-233 7355 Prodam KRAVO v 9. mesecu brejo-sti. Gros Jože, Brdo 1. Podnart 7356 Poceni prodam električno kosilnico — Škofjeloška 9, Kranj Prodani 7 panjev čebel z čebelarskim priborom. M. Frlič, Oprešnikova 6, Kranj Prodam KRAVO s teletom. Drul