LETO XIII PRILOGA ŠTEVILKA 60 MAJ 1986 DELEGATSKA PRILOGA GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA, KI BODO V MESECU JUNIJU 1986 1. analiza uresničevanja družbenega plana občine v obdobju 1981—1985 z uresničevanjem investicijske politike * in SIS materialne proizvodnje 2. poročilo o nadaljevanju II. faze vodooskrbe v občini Vrhnika s pregledom priliva in porabe samoprispevka na dan 31.12.1985 in 30. 4.1986 3. poročilo o stanju obrtne dejavnosti v občini Vrhnika v letu 1985 4. poročilo o oskrbi v občini Vrhnika v letu 1985 5. poročilo o izvajanju zakona o upravnem postopku v letu 1985 6. osnutek odloka o obratovalnem času v trgovskih, gostinskih obratih in obrtnih delavnicah v občini Vrhnika 7. predlog odloka o ravnanju z odpadki DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR Na podlagi 202. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. Ust SRS št. 31/79,5/B2 in 11/86) in 51. člena Poslovnika Skupščine občine Vrhnika ter sklepa Predsedstva Skupščine občine Vrhnika z dne 26. 5. 1986 SKLICUJEM 4. sejo DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Skupščine občine Vrhnika. ' Seja bo v ČETRTEK, 26. 6. 1986 ob 17. uri v prostorih Osnovne šok Ivan Cankar na Vrhniki, Tržaška cesta 13. Za sejo predlagam naslednji -DNEVNI RED: 1. pregled in potrditev zapisnika 3. seje.DPZ z dne 29. 5. 1986 2. analiza uresničevanja družbenega plana občine v obdobju 1981—1985 z uresničevanjem investicijske politike in SIS materialne proizvodnje 3. poročilo o nadaljevanju II. faze vodooskrbe v občini Vrhnika s pregledom priliva in porabe sredstev samoprispevka na dan 31. 12. 1985 in 30.4. 1986 4. poročilo o izvajanju zakona o upravnem postopku v letu 1985 5. volitve in imenovanja 6. odgovori na delegatska vprašanja in postavljanje novih delegatskih vprašanj PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA JEREB Tone, l.r. J.. OPOMBA: Gradivo pod točko 1., 5. in 6. bo posredovano naknadno. ZBOR ZDRUŽENEGA DELA Na podlagi 202. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. Bst SRS št. 31/79, 5V82 in 11/86) in 51. člena Poslovnika Skupščine občine Vrhnika ter sklepa Predsedstva Skupščine občine Vrhnika z dne 26. 5. 1986 SKLICUJEM 4. sejo ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Skupščine občine Vrhnika. Seja bo v ČETRTEK, 26.6.1986 ob 17. uri v prostorih Osnovne šok Ivan Cankar na Vrhniki, Tržaška cesta 13. Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. izvohtev in poročilo verifikacijske komisije j: 2. pregled in potrditev zapisnika 3. seje ZZD z dne 29. 6. 1986 ' 3. poročilo o uresničevanju usmeritev »Resolucije za teto 1986« o razporejanju dohodka, čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke 4. analiza uresničevanja družbenega plana občine v obdobju 1981—1985 z uresničevanjem investicijske politike in SIS materialne proizvodnje 5. poročilo o nadaljevanju II. faze vodooskrbe v občini Vrhnika s pregledom priliva in porabe sredstev samoprispevka na dan 31. 12. 1985 in 30, 4. 1986 6. poročilo o stanju obrtne dejavnosti v občini Vrhnika v letu 1985 7. poročilo o oskrbi v občini Vrhnika v letu 1985 .8. poročilo o izvajanju zakona o upravnem postopku v letu 1985 9. osnutek odloka o obratovalnem času v trgovskih, gostinskih obratih in obrtnih delavnicah v občini Vrhnika 10. predlog odloka o ravnanju z odpadki 11. predlog odloka o stavbnih zemljiščih v občini Vrhnika 12. predlog odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje KS Za- ■ 13. volitve in imenovanja 14. odgovori na delegatska vprašanja in postavljanje novih delegatskih . vprašanj PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA de GLERIA Dušan, 1.r. OPOMBA: Gradivo pod točko 2„ 3„ 11., 12., 13. in 14. bo posredovano naknadno! ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI Na podlagi 202. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS št. 31/79, 5/82 in 11/86) in 51. člena Poslovnika Skupščine občine Vrhnika ter sklepa Predsedstva Skupščine občine Vrhnika z dne 26. 5. 1986 • SKLICUJEM 3. sejo ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Skupščine občine Vrhnika. Seja bo v ČETRTEK, 26.6.1986 oh 17. uri v prostorih Osnovne šok Ivan Cankar na Vrhniki, Tržaška cesta 13. Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. izvolitev in poročilo verifikacijske komisije 2. pregled in potrditev zapisnika 2. seje ZKS z đne 29. 5. 1986 3. analiza uresničevanja družbenega plana občine v obdobju 1981—85 z uresničevanjem investicijske politike in SIS materialne proizvodnje 4. poročilo o nadaljevanju IL faze vodooskrbe v občini Vrhnika s pregledom priliva in porabe sredstev samoprispevka na dan 31. 12. 1985 in 30.4.1986 5. poročilo o stanju obrtne dejavnosti v občini Vrhnika v letu 1985 6. poročilo o oskrbi v občini Vrhnika v letu 1985 7. poročilo o izvajanju zakona o upravnem postopku v letu 1985 8. osnutek odloka o obratovalnem času v trgovskih, gostinskih obratih in obrtnih delavnicah v občini Vrhnika . 9. predlog odloka o ravnanju z odpadki . 10. predlog odloka o stavbnih zemljiščih v občini Vrhnika 11. predlog odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje KS Zaplana 12. volitve in imenovanja 13. odgovori na delegatska vprašanja in postavljanje novih delegatskih vprašanj PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI OCEPEK Andrej, 1. r. OPOMBA: >QradŠvo pod točko 2., 10., 11., 12. in 13. bo posredovano nakdnadno! ANALIZ.' uresničevanja družbenega plana občine v obdobju 1981—1985 z uresničevanjem investicijske politike in SIS materialne proizvodnje I. UVOD Družbeni plan občine Vrhnika za obdobje 1981 —1985, ki je bil sprejet v decembru 1980 je bil dvakrat spremenjen in dopolnjen in sicer v letu 1983 in v letu 1984. Spremembe in dopolnitve plana v letu 1983 so bile potrebne zaradi spremenjenih materialnih možnosti in spremenjenih razmerij v družbeni reprodukciji. Spremembe v planu so se nanašale predvsem na področje investicijske politike, izvoza, kmetijstva in družbenih dejavnosti. Spremembe in dopolnitve v letu 1984 pa so se nanašale v glavnem na prostorske sestavine plana. V skladu z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti je bilo potrebno z dpižbenim planom opredeliti zemljišča, trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo. Oceno usklajenosti družbenega plana, ki ga je Skupščina občine Vrhnika sprejela na seji, dne 28. 6. 1984 je podal tudi Izvršni svet SR Slovenije. Uresničevanje nalog in ciljev, opredeljenih v družbenem planu občine je potekalo v spremenjenih gospodarskih razmerah, odstopanja oz. nerealizirane naloge, pa tudi doseženi rezultati so bili pomembno izhodišče pri oblikovanju družbenega plana občine ža obdobje 1986— 1990. II. OSNOVNI KAZALCI RAZVOJA 1. Demografski razvoj Za demografska gibanja v tem srednjeročnem obdobju je značilno, da so rasti precej nižje od načrtovanih. Planirana stopnja rasti prebivalstva od leta 1981 do 1985 je bila 2,0 %, dosežena pa 1,4 %. Največjo rast imajo krajevne skupnosti v kraku proti Ljubljani (Log. Sinja gorica. Bevke. Dragomer-Luko-vica). Prav tako je krepko presegla planirano stopnjo rasti prebivalstva v KS Podlipa-Smrečje. Število prebivalstva pa se zmanjšuje v KS Zaplana in Stara Vrhnika. Pregled demografskih gibanj po krajevnih skupnostih: Zap. št. KRAJEVNA SKUPNOST 1981 1982 1983 1984 ■ 1985 Pan 1985 Povp. stop. rasti plan. dosež. 1. Bevke 579 602 599 619 624 598 0.9 1,9 2. Blatna Brezovica 308 299 312 318 312 330 1.0 0.3 3. Borovnica 3.462 3.508 3.575 3.637 3.629 4.010 1,9 1,2 4. Dragomer—Lukovica 1.463 1.551 1.582 1.609 1.656 1.529 2,2 3,1 5.- Drenov grič—Lesno brdo 765 755 754 764 794 838 2,0 0,9 6. Log 938 981 1.011 1.042 1.060 998 2.0 3,1 7. Podlipe—Smrečje 472 489 498 514 510 497 0.6 2.0 8. Sinja gorica 386 416 419 429 424 403 1,2 2.4 9. Stara Vrhnika 580 575 576 574 573 601 1,1 0.3 10. Ligojna 405 406 418 447 436 488 1.8 1.9 11. Verd 1.603 1.625 1.637 1.654 1.687 1.670 2.0 1.3 12. Vrhnika 6.361 6.392 6.522 6.651 6.580 7.153 2.5 0,9 13. Zaplana 221 222 221 212 220 235 0.9 0,1 SKUPAJ OBČINA 17.543 17.821 18.122 18.473 18.505 19.350 2.0 1.4 2. Zaposlovanje Spremembe in dopolnitve družbenega plana, ki so bile sprejete v letu 1982 zaradi spremenjenih planskih aktov posameznih nosilcev planiranja in spremenjenih pogojev gospodarjenja, so predvidevale stopnjo rasti zaposlovanja v občini Vrhnika na 1,4 %. Ta stopnja je bila presežena, saj je znašala 2,1 %, vendar tu ni vključeno zaposlovanje v trgovini, gostinstvu, zasebni obrti in kmetijstvu. V občini Vrhnika je bilo zaposlenih konec leta 1985 skupaj 4.589 delavcev, od tega v gospodarstvu 4.006 in negospodarstvu 583. V gospodarstvu je bila stopnja rasti zaposlovanja 2,0%, višjo stopnjo izkazuje industrija in sicer 2,8 %. V IUV — TOZD Usnjama, proizvodnih TOZD LIKO Vrhnika ter TOZD Antene se je število zaposlenih povečalo predvsem zaradi zaključenih investicijskih vlaganj. V ŽITO — TOZD Pekarna je bila močna rast zaposlovanja do leta 1985, v letu 1985 pa je padec zaposlenih iz 79 v letu 1984 na 70 v letu 1985, tako izkazuje ta TOZD tudi negativno rast zaposlovanja v preteklem srednjeročnem obdobju. Poleg TOZD ima negativno rast zaposlovanja še nekaj organizacij, četudi to ni bilo planirano. To je posledica splošnih težav v katerih te organizacije poslujejo. V negospodarstvu je bila stopnja rasti zaposlovanja 2,4 %, močno se je povečalo število zaposlenih v Domu upokojencev, zaradi dokončanja prizidka k Domu upokojencev in s tem novih potreb po delavcih. Gibanja števila zaposlenih po OZD pa je naslednje: Zaposleni — stanje konec meseca — gospodarstvo OZD LETO Stop. 1981 1982 1983 1984 1985 IND rasti 1 2 3 4 5 6=5:1 7 Kovinarska 206 203 205 208 216 104 1,2 Iskra — TOZD Antene 153 156 163 165 173 113 3,1 Obrtnik Borovnica 30 28 30 30 32 107 1.6 Donit — TOZD Fenolu 259 263 262 275 283 109 3,0 KUV — TOZD Opekarna 65 67 59 44 22 34 _ LIKO—TOZD Prim. pre. 177 181 200 201 199 112 3,0 LKO —TOZD Tov. stol. 347 355 384 389 399 115 3,5 LIKO — TOZD Tov. vrat. 204 201 210 210 209 102 0,6 UKO — DSSS 82 82 89 86 86 105 1.2 IUV — TOZD Usnjama 1.027 1.052 1.081 1.178 1.255 122 5,1 IUV —DSSS 134 134 132 131 142 106 1,4 ŽITO — TOZD Pekarna 76 70 73 79 70 92 — 2.0 INDUSTRIJA SKUPAJ 2.760 2.792 2.888 2.996 3.086 112 2.8 Kmetijska zadruga 109 113 118 115 116 106 1,6 GG — TOZD Gozdarstvo 39 48 47 44 43 110 2.5 GG — TOK Gozdarstvo 12 12 12 11 12 100 _ SGP — TOZD Igrad 254 215 216 221 207 81,5 — 5.0 Obrtni center 34 33 31 32 31 91 — 2,3 TOZDPTT 91 94 97 98 98 108 1,9 LIKO —TOZD Blag. pro. 91 88 92 89 89 98 —0,6 TOZD Hotel Mantova 52 50 52 46 43 83 — 3.7 Avtomerkur—TOZD Ser. 34 33 34 37 39 115 3,5 LIKO —TOZD Servis en. 105 109 120 120 131 125 5.7 Komunalno podjetje 91 90 88 91 90 . 99 —0.3 Zavod za načrtovanje 23 23 22 22 21 91 —2.0 SKUPAJ 3.695 3.700 3.817 3.922 4.006 108 2,0 Zaposleni — stanje konec meseca — negospodarstvo 1981 1982 LETO 1983 1984 1985 IND Stop. rasti 1 2 3 4 5 6=5:1 7 OŠ Borovnica 38 42 42 49 46 121 4,9 OŠ Ivan Cankar 118 102 101 104 108 91,5 —2,1 OŠ Log—Dragomer 50 52 55 58 60 120 4,7 Glasbena šola 14 17 17 17 17 121 5,0 Cankarjeva knjižnica 7 4 ';. 7 7 6 86 —3,5 NZD — DSSS 21 21 21 22 24 114 3,4 NZD — TOZD Zdravstvo 69 70 74 75 75 109 2,0 WO 89 91 95 96 97 109 2,2 Dom upokojencev 36 37 39 41 57 158 12,2 Sam. stan. skup. — DS 9 9 9 , — —■ — Strokovne službe SIS 22 17 16 27 28 127 6,2 UO SO Vrhnika 56 56 58 58 56 100 — Kmet. zem. skupnost 2 2 1 2 2 100 — Center za soc. delo — 6 7 7 7 — — SKUPAJ NEGOSPOD. 531 529 542 563 583 109,8 2,4 GOSPODARSTVO 3.695 3.700 3.817 3.922 4.006 108 2,0 SKUPAJ 4.226 4.229 4.359 4.485 4.589 108,6 2,1 3. Investicijska vlaganja v srednjeročnem obdobju 1981—1985 Avtomontaža — TOZD Kovinarska: Planiran je bil podaljšek proizvodne hale v letu 1981 in bil dokončan v letu 1982 v vrednosti 19.111 tisoč din. Med drugim je omogočil, da se lahko realizira zahteven program namenske proizvodnje. V letu 1984 se je pričela gradnja nove proizvodne hale za povečanje proizvodnje specialnih nadgradenj. V letu 1985 je pričela s poskusnim obratovanjem, dokončanje v letu 1985 je bilo 87 %. Predračunska vrednost objekta znaša 161.096 tisoč din, od tega oprema 17.731 tisoč din. Do sedaj je bilo vloženo 141.124 tisoč din. Z izgradnjo te hale bo omogočen ekonomičnejši pristop pri organizaciji proizvodnje. Iskra — TOZD Antene: Planirana je bila izgradnja novega proizvodnega prostora in adaptacija jedilnice. V letu 1985 je bila zaključena investicija (79,4 % dokončanje) v novo proizvodno halo, skladiščne prostore in asfaltiranje dvorišča s prostornino približno ca. 1.000 m2, v višini 60.000 tisoč din. Septembra 1985 so preselili proizvodnjo anten (montažo) v novo halo, s čemer so se izboljšali delovni pogoji, organizacija dela in produktivnost. Donit —TOZD FenoKt: Nov obrat termoizolacijskih smol (V-100) planiran vletu 1982 je bil končan v letu 1983. Vrednost objekta znaša 92.471 tisoč din. Zamik pri dokončanju je bil zaradi nepravočasno odobrenih sredstev pri Ljubljanski banki — Gospodarski banki, nedobavljene opreme, zaradi česar so mudila tudi montažna dela. Ta investicija je povečala proizvodnjo za 4.500 ton letno že v letu 1984. Rekonstrukcija — sanacija obrata smol v planiranem znesku 150.000 tisoč din se je izvajala v letih 1982 in 1983 in je zaključena v začetku leta 1984. Investicija bo zagotovila varnejše delo, ureditev napajanja z energijo in vodenja samega tehnološkega postopka. Investicija prenove obrata duroplastov (bakeliti-fenoli), planirana v znesku 94.000 tisoč din v tem srednjeročnem obdobju ni dokončana. V letu 1985 je bila 64,9 % dokončana investicija v skladišče luga in odpadnih destilatov, začeta v letu 1984. Začeli so s poskusnim delovanjem. Dosedaj je ta investicija znašala 22.500 tisoč din (skupna predračunska vrednost znaša 34.680 tisoč din). V letu 1983 je bila pričeta gradnja obrata fenolnih in drugih specialnih smol v predračunski vrednosti 115.953 tisoč din. V letu 1985 je bila ta investicija skoraj končana. Investicija v skladišče luga in odpadnih destilatov ter investicija v obrat fenolnih in drugih specialnih smol bosta služili intenziviranju same proizvodnje, kakor tudi tehnološki intenzivnosti novih proizvodenj. DO LIKO Vrhnika: Planirane investicije v obdobju 1981—1985 so realizirane in prekoračene. Manjša so bila le vlaganja v obseg proizvodnje računalniške opreme. V osnovna sredstva so vložili okoli milijardo din, pretežno lastnih sredstev v ne-revaloriziranih vrednostih. . TOZD Tovarna stolov: Izgrajena je bila II. faza tovarne stolov na Verdu po takratni predračunski vrednosti 255.530 tisoč din. V letu 1985 je bila še odpravljena pomanjkljivost pri II. fazi tovarne stolov. Ostalo pa je še nerešeno vprašanje uporabnega dovoljenja sistema za detekcijo in gašenja isker. V letu 1984 je bila končana investicija v nakup računalniške opreme v predračunski vrednosti 27.000 tisoč din. Začeta je bila tudi investicija v rekonstrukcijo in modernizacijo proizvodnje s predračunsko vrednostjo 910.678 tisoč din. Ta investicija se je pričela že v letu 1985, vendar pa je zajeta v srednjeročnem planu 1986—1990. TOZD Tovarna vrat: Investicija tovarne vrat v proizvodnjo vrat in dograditev skladiščnih prostorov ter postavitev linije za dolžinsko spajanje v predračunski vrednosti 46.373 tisoč din je bila pričeta v letu 1984 in končana v letu 1985. Bih so problemi z uvozom opreme, kar je oviralo zaključek investicije. TOZD Servisi energetika: Investicija TOZD Servisi energetika v proizvodnjo računalniških sklopov v predračunski vrednosti 109.700 tisoč din ni bila realizirana v načrtovanem obsegu. V dogovorjeni obliki proizvodnje računalniške opreme v SRS ima LIKO proizvodnjo večjih deiskovnih enot. V ta namen so bih' adaptirani prostori in nabavljena oprema v vrednosti ca 10.000 tisoč din. Investicija TOZD Servisi energetika v opremo lesnoobdelovalnih strojev v predračunski vrednosti 3.000 tisoč din je v letu 1983 realizirana in sicer v višini 15.000 tisoč din. Oprema je vključena v obstoječe delavnice. V letu 1985 je bil dokončan prizidek mehanične delavnice v vrednosti 30.800 tisoč din. TOZD Primarna predelava: Investicija v izgradnjo lupilnice hlodov je bila dokončana v letu 1985 v predračunski vrednosti 54.453 tisoč din. Investicija se je zavlekla zaradi preusmeritve iz uvožene opreme na domačega proizvajalca. TOZD Blagovni promet: Investicija v razširitev trgovske mreže je potekala v skladu s planom: predračunska vrednost 50.000 tisoč din. Dokončano je prodajno skladišče na Vrhniki, v Boleču in Beogradu ter prodajni salon na Vrhniki. V letu 1985 je pričelo obratovati tudi skladišče na Reki. Poleg teh investicij je bil zgrajen most preko Lubije, ki naj bi rešil problem notranjega transporta na lokaciji Verd z znižanjem stroškov in povečanjem varnosti tega. V pripravah srednjeročnega plana je bila ta investicija predvidena v sklopu izgradnje II. faze tovarne stolov, kar je bilo nato izpuščeno. Izvršena so bila tudi sovlaganja v surovinsko oskrbo, kar je nujno za nemoteno dobavo surovin. V ta namen je bilo vloženih že 84.000 tisoč din. Predvidevajo pa še nadaljnja vlaganja. LIKO je bil tudi sofinancer poglobitve podvoza v Bistri, ki je bil izveden v letu 1985. ŽG — Kamnolom Verd: Planirana je bila I. faza drobtinice in separacije ter odpraševanja v vrednosti 128.416 tisoč din. Prvi del L faze je bil končan v letu 1985 in obsega izgradnjo vsipnega bunkerja, rešetke za izdvajanje jalovine, primarni drobilnik, transporterji in frakcije 0-63 ter povezavo starega dela z novim. Drugi del I. faze se bo izvajal v letu 1986, planirana vrednost 16.700 tisoč din. II. faza pa se bo pričela v jeseni 1986 v predračunski vrednosti 300.000 tisoč din. Razen uvozne opreme je investicija zgrajena iz lastnih sredstev. Obrat konfekcije usnja omogoča višjo stopnjo dodelave usnjenih izdelkov in nadaljni prodor na tuja tržišča. Zgrajena je bila tudi nadstrešnica nad ključavničarsko delavnico v vrednosti 1.695 tisoč din. Začetek investicije v skladišče kemikalij je bil v letu 1984. Predračunska vrednost 63.864 tisoč din. Lastna sredstva. Končna vrednost je bila 73.753 tisoč din. Z izgradnjo skladišča se je posodobilo in racionaliziralo skladiščenje in manipuliranje s kemikalijami in pomožnimi materiali, poleg tega pa se je za osnovno proizvodnjo sprostilo cca 610 m2 površine obstoječih skladišč. Razširitev gostinskega obrata na Ulovki je bila pričeta* septembru 1982 in končana v letu 1983. Predračunska vrednost 20.000 tisoč din ni presežena ob tem, da je 7.300 tisoč din, ki so bila vložena, v celoti lastna. Planirana investicija v zamenjavo iztrošenih naprav ter modernizacija in plinifikacija kotlovnice je prenesena v to srednjeročno obdobje. Izvedena je bila tudi investicija v nadzidavo in adaptacijo tehnične priprave proizvodnje s čimer je pridobljenih 412 m2 dodatnih površin, kar omogoča kvalitetnejšo predpripravo dela, boljše varovanje poslovnih in tehnoloških izvedb, proizvodnjo manjših modnih in ostalih zahtevnejših vzorčnih naročil. Predračunska vrednost je znašala 26.294 tisoč din. Sredstva so bila zagotovljena iz lastnih virov. Investicija je bila končana v IV. kvartalu 1984. leta. Investicija v črpališče termalne vode — Furlanove toplice se je pričela v avgustu 1984, končana pa je bila v letu 1985. Predračunska vraednost je znašala 6.300 tisoč din, pokrita pa je bila z lastnimi sredstvi. Osnovni namen investicije je izkoriščanje obnovljivih virov toplotne energije Furlanovih toplic in s tem prihranek težkega kurilnega olja — mazuta v višini 671 ton letno. Že v letu 1985 je bilo prihranjenega 397 ton mazuta. V letu 1985 se je pričelo izkoriščati tudi toploto odpadnega zraka iz kanalske sušilnice in bilo v letu 1985 s tem prihranjeno 42.800 kg mazuta. Ta investicija se bo nadaljevala tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju. PAP Ljubljana — obrat Vrhnika: Planirana investicija v adaptacijo in posodabljanje tehnologije proizvodnje je realizirana v letu 1981 v znesku 13.500 tisoč din. Ta investicija je izboljšala delovne pogoje v novoorganizirani poslovni enoti (prej SAVA — TOZD Ročna konfekcija) tudi s pomočjo sklada skupnih rezerv občine Vrhnika. ŽITO — TOZD Pekarna Vrhnika: Rekonstrukcija pekarne je bila izvedena v letih 1982 in 1983 v predračunski vrednosti 31.342 tisoč din. Poleg povečanja kapacitet je ta investicija omogočila selitev slaščičarne, ureditev opreme in skladiščnih prostorov. Droga — obrat Jelka Vrhnika: Planirana izgradnja novega obrata na Vrhniki v predračunski vrednosti 45.000 tisoč din v tem srednjeročnem obdobju ni realizirana. Vzrok je v neizpolnjevanju zahtevanih prioritet investicijske gradnje in finančnih možnosti v okviru TOZD in DO. Proizvodnja čajev, ki se odvija na sedanji lokaciji se bo nadaljevala v sedanjem obsegu. Z realnimi vzdrževalnimi deli in manjšimi notranjimi posegi se bo izboljšala funkcionalnost prostorov, zagotovili minimalni pogoji za varstvo okolja. Na parceli v industrijski coni bodo ustvarjeni pogoji za: — razvijanje nove proizvodnje na osnovi finalizacije ekstraktov, ki se pridobivajo v TOZD »SUDEST« Gradišče pri Kozini; — prenos in koncentracija distribucije izdelkov za Notranjsko, Gorenjsko in Dolenjsko regijo iz Ljubljane. Mercator — TOZD Hotel Mantova: Izgradnja novega hotela v planirani predračunski vrednosti 50.000 tisoč din ni bila realizirana. Kmetijska zadruga Vrhnika: Planirana izgradnja samopostrežne trgovine v Dragomeru v predračunski vrednosti 16.140 tisoč din je bila realizirana v letu 1981. S tem je zagotovljena preskrba tega območja z živili in artikli široke potrošnje. Avtomerkur — TOZD Servis: Adaptacija delovnih prostorov planirana v letu 1983 v znesku 10.870 tisoč din je bila tudi realizirana. Komunalno podjetje Vrhnika: Planirana investicija izgradnje stranskih obratov v predračunski vrednosti 17.200 tisoč din je spremenjena v izgradnjo dispečerskega centra in stranskih obratov. Končanje objekta in celotna selitev komunalnega podjetja na novo lokacijo je bila izvedena v letu 1985. Poleg tega je Komunalno podjetje investitor šestih komunalnih projektov na področju vodooskrbe in varstva okolja v skupni predračunski vrednosti 299.814 tisoč din, od tega je vrednost opreme 42.198 tisoč din. V letu 1985 so bile v teku investicije v komunalno opremljanje stavbnih zemljišč Janezova vas, vodohram Log, izravnalni bazen centralne čistilne naprave pri usnjami 69 %. SGP Grosuplje — TOZD Igrad: Planirana so bila letna vlaganja lastnih sredstev v obrate, kot so žaga, peskokop itd. Predračunska vrednost planiranih vlaganj je znašala 69.950 tisoč din za celotno srednjeročno obdobje. Področje družbenih dejavnosti: Na področju družbenih dejavnosti so bile v obdobju 1981 — 1985 izvršene naslednje investicije: — prizidek k osnovni šoH Borovnica, ki je bil pričet že v prejšnjem srednjeročnem obdobju, je bil dokončan in dan v uporabo leta 1981; — osnovna šola Log—Dragomer I. faza je bila dograjena in dana v uporabo leta 1981; — adaptacija stare šole na Logu za potrebe otroškega varstva je bila izvedena v letu 1983, — adaptacija vrtca na Vrhniki, Tržaška c. 14 je bila izvedena v letu 1982 — gradnja prizidka k Domu upokojencev je bila končana v letu 1984; — Kulturna skupnost je sodelovala pri vzdrževanju Cankarjevega doma in Cankarjeve knjižnice, sofinancirala obnovo kino dvorane v Borovnici ter kulturnega doma v KS Drenov grič — Lesno brdo; — Telesnokulturna skupnost je sofinancirala obnovo ah ureditev športnih objektov v KS Borovnica, Vrhnika, Blatna Brezovica, Drenov grič — Lesno brdo, Log in sofinancirala gradnjo osnovne šole Log—Dragomer. Od investicij predvidenih v tem srednjeročnem obdobju pa so ostale neizvršene naslednje: — gradnja otroškega vrtca na Vrhniki in v Borovnici ter povečanje kapacitet kuhinje in kotlovnice na Vrhniki (preneseno v naslednje srednjeročno obdobje); — nadzidava zdravstvenega doma; — v okviru Kulturne skupnosti pa obnova oz. vzdrževanje objektov v več krajevnih skupnosti (Ligojna, Stara Vrhnika, Log, Verd, Bevke, Blatna Brezovica, Podlipa); — pri Telesnokultumi skupnosti pa objekti v KS Bevke, Verd, Stara Vrhnika, Ligojna in Podlipa. Precej investicij s področja družbenih dejavnosti v preteklem srednjeročnem obdobju ni bila realizirana zaradi zmanjševanja deleža sredstev za skupno porabo in tako nujnega prilagajanja programov SIS v višini razpoložljivih sredstev. Dohodek in njegova delitev Normalne rasti celotnega prihodka porabljenih sredstev in doseženega dohodka kažejo različne letne rasti, tako, da se je strukturno razmerje leta 1980 spremenilo za 1,6 strukturne točke v korist porabljenih sredstev v letu 1984. Podatki za leto 1985 pa niso primerljivi zaradi spremenjenega obračunskega sistema. Skupna poraba iz dohodka se je dvignila v letu 1981 in sicer od 4,66 strukturnih točk na 8,22 zaradi spremembe obračuna prispevkov za zdravstveno varstvo (prej iz čistega dohodka). V letu 1982, 1983 in 1984 pa je delež padal in je znašal leta 1984,6,2 strukturne točke. V letu 1985 pa se je skupna poraba močno povečala zaradi višjih osebnih dohodkov ter višjih prispevnih stopenj, predvsem za zdravstveno varstvo ter za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Splošna poraba v strukturi dohodka je padala do leta 1984 in sicer od 0,9 strukturne točke v letu 1980, na 0,5 strukturne točke v letu 1984. V letu 1985 pa se je povečala na 0,86 strukturne točke in sicer zaradi povečanja republiškega davka iz dohodka. Druge obveznosti iz dohodka so od leta 1980, ko so znašale 12,05 strukturne točke ostale na približno enaki višini do leta 1983 in se povečale v letu 1984 na 14,9 strukturne točke. Podatki za leto 1985 niso primerljivi. Delitvena razmerja čistega dohodka so v tem srednjeročnem obdobju ureje-vana z Dogovorom o družbeni usmeritvi razporejanja odhodka, ki naj bi v osnovi približal delitev sredstev za osebne dohodke vloženemu delu ter zagotavljal, da bi sredstva za razširitev materialne osnove dela rasla hitreje od rasti čistega dohodka oziroma, da bi se delež stimulacije v dohodku ne zmanjševal. Tudi gibanja delitve čistega dohodka za osebne dohodke niso primerljiva s planom zaradi sprememb prispevkov za zdravstveno varstvo v letu 1981. Močni padci deleža čistega dohodka za bruto osebne dohodke v strukturi čistega dohodka ne kažejo prave slike. Bolj točno primerjavo kaže del čistega dohodka za neto osebne dohodke, ki je tudi padal od 43.2 strukturne točke v letu 1980 do 30,1 strukturne točke v letu 1984. Ponoven dvigtega deleža v letu 1985 je predvsem posledica nizkih rasti dohodka in čistega dohodka, medtem, ko so sredstva za osebne dohodke rasla hitreje (rast čistega dohodka 44 '/c. osebni dohodki 104 %). Del čistega dohodka za skupno porabo v TOZD-u je možno padel in sicer od 13,9 strukturne točke v letu 1980 do 7.53 strukturne točke v letu 1985. Razlog je v tem, da so organizacije združenega dela namenjale več sredstev za osebne dohodke. Delež stimulacije v čistem dohodku je rasel vse do leta 1985. v letu 1985 pa zasledimo močan padec. Padec akumulacije ni v skladu z usmeritvami dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1985. Ta padec je posledica že prej omenjenih neugodnih delitvenih razmerij, ko je za osebne dohodke bilo razporejeno 104 % več kot prejšnje leto. medtem, ko je dohodek dovoljeval precej manjšo rast teh sredstev. Izguba v višini 9.532 tisoč dinarjev v letu I 980 se je povečala v letu 19X2 na 25.240 tisoč din, medtem ko v letu 1981 ni nobena organizacija združenega dela izkazovala izgubo. Leta I 983 je znašala izguba 33.577 tisoč din in se je povečala na 40.035 tisoč din v letu 1984. Še bolj se je izguba povečala v letu 1985 in je znašala 264.03 I tisoč din. izkazovali pa so jo v: IUV — TOZD Opekarna. SGP — TOZD Igrad. LIKO — TOZD Tovarna vrat in LIKO — TOZD Blagovni promet. Opisana globalna gibanja pa so prikazana v naslednji tabeli. Struktura v % 1980 1981 1982 1983 1984 1985 Celotni prihodek 100.00 100.00 100.00 100.00 100.00 100.00 Porabljena sredstva 69,1 70,1 69.7 70.0 70.7 77,0 Amort. po min. stop. 2.3 2.1 3.4 3.1 2.1 2,07 Dohodek 100.00 100.00 100.00 100.00 100.00 100.00 Skupna poraba 4.66 8,2 8.3 6.5 6.2 9.57 Splošna poraba 0.9 0.7 0.8 0.6 0.5 0.86 Del doh. za DS 6,16 6.19 6,13 5.3 4.2 5.38 Druge obveznosti 12,05 11,4 12,2 12,2 14.9 8.55 Skupaj obveznosti 24,2 26,5 27,4 24.6 25.6 24.36 Čisti dohodek 100,00 100,00 100,00 100.00 100.00 100.00 Del ČD za BOD 61,2 58,4 61,9 48,2 41.4 58.73 Del ČD za NOD 43,2 41,5 44.6 34,9 30,1 43,47 Del ČD za skup. por. 13,9 8,5 7,9 7,2 8.3 7.53 Del ČD — razlika BOD—NOD 17,9 16,9 17,0 13,2 11.3 15.25 Del ČD za akum. 25,8 33,0 31,2 45,3 50,6 37,23 Rezervni sklad 3,2 3,2 3,2 4,9 5,0 4,68 Sred. za razširitev mat. osnove dela 26,5 33,5 31,6 45,6 51,0 37,79 Sred za reprodukcijo 36,7 43,2 46,9 59,1 60,8 49,79 Prikaz planiranih povprečnih realnih stopenj rasti dohodka in doseženih realnih rasti dohodka: Dosež. povp. Plan. povp. real. stopnja stop. rasti rasti OZD doh. 85/80 doh. 85/80 Avtomontaža — TOZD Kovinarska 6,0 1,8 Iskra — TOZD Antene 5,0 —7.1 Obrtnik Borovnica 4,0 — 1.0 Donit — TOZD Fenol« 6,0 1.2 IUV — TOZD Opekarna 5,0 ustav, proizv. LIKO — TOZD Primarna predelava 4,0 + 11,0 LIKO — TOZD Tovarna vrat 5,3 izguba LIKO — TOZD Tovarna stolov 4,6 + 21,8 LIKO — DSSS 5,6 + 25,1 IUV — TOZD Usnjarna 4,5 —0.6 IUV — DSSS 5,0 + 0,1 ŽITO — TOZD Pekarna 4,3 — 1,0 INDUSTRIJA SKUPAJ 5,2 + 2,5 Kmetijska zadruga 4,1 —9,1 GG — TOZD Gozdarstvo 3.0 —4,0 GG — TOK Gozdarstvo 3,0 — 11,1 SGP — TOZD Igrad 5,0 — 19,7 Obrtni center 4,5 — 10,4 TOZD PTT Vrhnika 8,4 — 2,5 LIKO — TOZD Blagovni promet 8,0 — 13.0 Mercator — TOZD Hotel Mantova 4.0 —8,4 Slovenijaavto — TOZD Servis 12,1 + 2,2 LIKO — TOZD Servisi energetika 3,0 + 9,5 Komunalno podjetje 6,0 —6,5 Zavod za načrtovanje 8,4 —8,7 GOSPODARSTVO SKUPAJ 5,2 + 0,2 Plani doseganja dohodka in njegove delitve so bili postavljeni v planskih cenah leta 1980 in kažejo tako že realne rasti. Spremljanje realne rasti po posameznih organizacijah združenega dela je zelo težavno zaradi neenotnih pogojev gospodarjenja in tudi cenovne politike. Korekcijski faktorji znašajo: za leto 1981 — 138,11 za leto 1982 — 127,35 za leto 1983 — 161,36 za leto 1984 — 166,62 za leto 1985 — 179,3 Realne rasti dohodka: 1980— 1981 znaša —0,37 1981 — 1982 znaša —3,81 1982 — 1983 znaša + 1,01 1983 — 1984 znaša + 7,38 1984— 1985 znaša — 13,9 V letu 1981 in 1982 je bila realna rast dohodka negativna, v letu 1983 in 1984 pa je kazalo, da se realna rast dohodka že približuje planirani povprečni realni stopnji rasti +5,2 %. Na povečanje realnih rasti dohodka v letu 1983 in 1984 je vplival tudi porast zaposlenih v letu 1983 za 3,1 % in v letu 1984 za 5,3 %. V letu 1985 pa zasledimo močan padec realne rasti dohodka — 13,9%. Tako povprečna realna rast dohodka + 0,2 % še zdaleč ne dosega planirane, ki je bila + 5,2 %. 4. Ekonomski odnosi s tujino Za občino Vrhnika je značilna visoka izvozna usmeritev, predvsem na konvertibilno področje in še do lanskega leta smo ugotavljali, da so prav ti močnejši izvozniki dosegah tudi dobre finančne rezultate. Že v letu 1985 pa se je položaj izvoznikom bistveno poslabšal, še posebej pa v letu 1986. Prav slabši rezultati v letu 1985 so tudi vplivali, da v občini ni dosežena planirana 7,1 % povprečna stopnja rasti izvoza za preteklo srednjeročno obdobje. Pri tem je potrebno poudariti, da je DO LIKO načrtovano rast dosegel in presegel od 5,5 % planirane na 5,9 % dosežene, IUV — TOZD Usnjarna pa nakej manj od planirane stopnje. . Na skupno rast v občini pa seveda vplivajo tudi nedosežene rasti v Avtomon-taži — TOZD Kovinarska, ki je planirala 7,2 % povprečno rast izvoza in je realizirala le manjši izvoz v teh letih, v Kmetijski zadrugi, kjer je bila planirana 11,3% povprečna stopnja rasti, dejansko pa je izvoz padel za 36,7% povprečne stopnje. V Iskri — TOZD Antene je bila planirana 32 % dosežena pa 23,4 % ter v Donit — TOZD Fenolit Borovnica, kjer je bila planirana celo 48 % rast, dosežena pa le v višini 21,6%. Medtem, ko za izvoz ugotavljamo, da ni dosežen v planirani višini, pa je uvoz, kjer je bila planirana povprečno 4,7 % stopnja rasti, presežen, stopnja rasti pa znaša 7,0 % iz konvertibilnega področja. Največje povečanje uvoza predstavlja uvoz v LIKO — TOZD Servisi energetika in sicer za proizvodnjo računalniških sklopov, saj je znašala povprečna stopnja uvoza v DO LIKO 23,3 %, planirana pa je bila le v višini 0.7 %. 1$ = 185,70 v 000 din IZVOZ — KONVERTIBILA Real. stop. rasti 81/85 1981 1982 1983 1984 1985 IND dosež. plan. 1 2 3 4 5 6=5:1 7 8 IUV — neopredeljeno IUV — TOZD Usnjarna 8.352 2.979.722 30.307 3.242.779 27.795 4.153.108 7.732 3.366.422 451 3.533.677 5,39 118.59 IUV — skupaj — občina 2.988.074 3.273.086 4.180.903 3.374.154 3.534.128 118.27 4,3 6,6 LIKO — neopredeljeno LIKO — TOZD Tovarna vrat LIKO — TOZD Primarna predelava LIKO — TOZD Tovarna stolov 103.026 76.064 6.933 1.520.844 43.942 77.839 41.088 1.477.499 107.779 128.437 55.807 1.705.794 102.991 158.920 45.988 1.771.500 16.970 141.730 95.663 1.894.564 16,47 186,33 1379,8 124,57 LIKO — skupaj 1.706.867 1.640.368 1.997.817 2.079.399 2.148.927 125,90 5,9 5,5 DONIT — TOZD Fenolit Iskra — TOZD Antene Avtomontaža — TOZD Kovinarska Kmetijska zadruga 31.383 1.626 22.860 100.143 . 36.381 95.500 18.045 84.089 33.210 4.150 17.546 98.201 51.484 14.916 68.550 37.701 10.117 5.119 218.43 2318,63 22,39 21,6 23,4 —36,7 48,0 32,0 11,3 GOSPODARSTVO — konvertibila — kliring 4.750.810 519.945 5.163.513 63.409 6.317.715 243.932 5.618.154 250.502 5.804.542 118.894 122,18 22,87 5,1 7,1 SKUPAJ 5.270.755 5.226.932 6.561.647 5.868.656 5.923.436 112,38 3,0 Avtomerkur — TOZD Servis IUV — neopredeljeno IUV — TOZD Usnjarna 900 136.369 1.788.466 612 142.708 2.664.603 • 93.481 3.560.655 83.059 4.149.784 1.013 42.713 2.247.374 112,55 31,32 125,66 IUV — TOZD Opekarna 70 IUV — skupaj — občina 1.924.885 2.807.311 3.654.136 4.232.843 2.290.087 118,97 4,4 6,3 LIKO — neopredeljeno 1.466 13.253 6.141 23.077 3.587 244,68 LIKO — DSSS 219 31 — — — — LIKO — TOZD Servisi energetika 13.283 29.905 79.408 678.842 411.223 3095,85 LIKO — TOZD Tovarna vrat 80.324 81.593 102.321 109.807 89.122 110,95 LIKO — TOZD Primarna predelava 42.619 40.530 42.243 . 30.254 12.206 28.640 LIKO — TOZD Tovarna stolov 109.715 154.563 193.260 16.868 57.609 52,50 LIKO — TOZD Blagovni promet 304 284 1.21 — 12 3,95 LIKO — skupaj 247.930 320.159 423.494 858.848 573.759 231,42 23,3 0,7 Obrtnik Borovnica _ _r _ _ 6.025 — Komunalno podjetje '; — 1.223 2.873 963 1.262 — Donit — TOZD fenolit 208.365 284.875 58.066 167.259 293.668 141,0 9,0 —7,3 Iskra — TOZD Antene 24.129 23.390 23.302 16.694 4.595 19,04 16,4 Avtomontaža — TOZD Kovinarska 27.154 10.065 8.121 7.840 25.771 94,90 — 1,3 7,2 ŽITO — TOZD Pekarna 2.568 83 76 — 30 1,17 — -- Kmetijska zadruga 24 780 2.045 6.491 541 225,4 —4.3 ŽG — Kamnolom Verd 2.037 — — — — .. — — GG — TOZD Gozdarstvo — _ 57 — — — SGP Grosuplje — TOZD Igrad — — S— 1.037 — — Temeljna del. skup. kmet. delavcev — — — — 69 — GOSPODARSTVO — konvertibila 2.437.992 3.448.498 4.172.170 5.291.975 3.196.920 131,13 7,0 4,7 — kliring 545.406 542.979 226.887 329.329 440.712 80,80 SKUPAJ 2.983.308 3.991.477 4.399.057 5.621.304 3.637.632 121.93 5,1 — 5. Kmetijstvo Plani, postavljeni v letu 1980 za področje kmetijstva, so se izkazali kot nerealni, posebno še ob vse večjih razlikah v cenah vhodnih in izhodnih surovin, česar tudi regresi niso mogli več pokrivati. Rebalans plana je bil zato nujen, saj obstoječa vlaganja niso mogla zagotoviti planiranega povečanja kmetijske proizvodnje. Organiziranje kooperantske kmetijske proizvodnje zahteva veliko angažiranje pospeševalne službe ob pomoči Kmetijske zadruge, kot nosilca kmetijske proizvodnje (predelave) in Kmetijske zemljiške skupnosti, ki je bila v tem obdobju še posebej obremenjena s kategorizacijo zemljišč, kar je bilo osnova prostorskemu delu plana. Zbrana sredstva po stopnji 0,4 oz. 0,8 % od osebnih dohodkov delavcev so se porabljala za premiranje staleža osnovne črede, plemenskih telic, privez telet, za proizvodnjo mleka, za pospeševanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje, za nadomestila dela obresti danih iz hranilno kreditnih služb, za sofinanciranje pospeševalne službe, za regresiranje mlečne proizvodnje v hribovitih področjih ter za naloge iz programa dela pospeševalne službe po ukinitvi financiranja iz proračuna, največji del sredstev pa odpade na sofinanciranje melioracijskih del. Premiranje povečanja staleža osnovne črede je potekalo po planu tako, da se je osnovna čreda povečevala in omogočala doseganje planirane mlečne proizvodnje in osnovo za pitanje mladih govedi. Premiranje pitanja govedi je potekalo po planu do leta 1985, ko plan ni bil v celoti realiziran zaradi manjše porabe govejega mesa v občini. Premiranje proizvodnje mleka ob boljšem oskrbovanju z reprodukcijskim materialom in ostalih že naštetih aktivnosti daje ugodnejše rezultate tudi zaradi regresiranja semena za silažno koruzo in zagotovitev gnojil s sovlaganjem v tovarno gnojil INA Kutina. Poleg regresa, ki ga zagotavlja republiški sklad, je občinski sklad z namenom, da pospeši proizvodnjo pšenice na našem območju, regresiral zavarovanje pšeničnih posevkov na pogodbenih površinah ter delovanje žitne skupnosti Vrhnika, zato je bil plan proizvodnje pšenice presežen. Da ne bi obtoječa kmetijska proizvodnja pričela upadati, je postavljen obširen program pridobivanja novih površin, izboljševanje zemljišč s hidro in agromelioracijami, uvajanje čredinskih pašnikov ter pašnikov v hribovitih delih občine. Nosilec teh investicij je Samoupravni sklad za intervencije, Zveza vodnih skupnosti in Kmetijska zadruga Vrhnika. V letu 1985 so bila dokončana, v letu 1984 pričeta hidromelioracijska dela na 75 ha v Podlipski dolini. Celotna investicija znaša 25.952.528 din. Jeseni 1985 se je pričela izvajati II. faza hidromelioracije Podlipske doline na 171 ha. Izvajalec Slovenija ceste Tehnika Ljubljana se je zavezal dela dokončati do 30. 7. 1986. Na dosedaj melioriranih površinah v Bevkah, Stari Vrhniki in Podlipski dolini je bil izveden komasacijski postopek. Na površinah, kjer so bila hidromelioracijska dela končana, so bili že izvedeni vsi agromelioracijski ukrepi — oranje, na posameznih parcelah tudi založno gnojenje ter setev ozimnin. Posamezne parcele, kjer so bila dela zaključena, že v mesecu juniju 1985, pa so zasejana s travno deteljnimi mešanicami. V letu 1986 bo na podlagi proizvodnega programa za to področje stekla intenzivna proizvodnja na vseh površinah. V tem srednjeročnem obdobju pa niso bile realizirane naslednje investicije: — razstavna hala na Vrhniki — prašičja farma — ribogojnica Bistra Financiranje veterinarske službe, nabava plemenjakov, regresiranje obrestne mere in druge naloge iz programa so se izvajale po planu in so vplivale na porast kmetijske proizvodnje. 6. Gozdarstvo S spremembami in dopolnitvami plana se je v letu 1982 povečala zahteva po intenzivnejšem izkoriščanju gozdov, kakor tudi po večjem vlaganju v obnovo in nego gozdov. Povečana proizvodnja je zahtevala tudi večja vlaganja v gozdne ceste in vlake, da bi s tem omogočila dostop z mehanizacijo do težje dostopnih delov gozdov. Na nivoju republike Slovenije je izdelana študija o novi organiziranosti gozdarstva, ki naj bi v prvi vrsti omogočila ekonomičnejše poslovanje in doslednejše doseganje planiranih nalog, tudi na področju kooperantske proizvodnje. TOZD Gozdarstvo je dosegel cilje, ki so bili zastavljeni v srednjeročnem planu, tako na področju poseka, blagovne proizvodnje, obnove in nege gozdov. . W * TOK Gozdarstvo je presegel posek iglavcev za 17 % glede na plan, predvsem zaradi intenzivnega sušenja jelke. Pri poseku listavcev pa je plan dosežen le 53,3 %. za kar je največji vzrok prenizka odkupna cena in na območju k.o. Log, Zaplana, Podlipa in Velika Ligojna zelo slabe transportne komunikacije ter v zadnjih letih možna zainteresiranost Istnikov gbzdov, da obdrže drva za kurjavo. Investicije v gradnjo gozdnih cest in vlak so že realizirane. Gozdno gospodarstvo je sovlagalo tudi v izgradnjo lupilnice hlodov. 7. Promet in zveze S spremembami in dopolnitvami srednjeročnega plana so bile izvršene korekcije prvotnega programa vlaganja na področju prometa in zvez v občini Vrhnika. Vzrok temu je bila ocena manjšega dotoka sredstev, ki je osnova za nova vlaganja in večjo usmeritev v enakomeren razvoj celotnega območja Slovenije, kar je narekovalo večja vlaganja v območja z manj razvito PTT mrežo. Skromne možnosti financiranja investicij so v največji meri posledica restriktivne pHitike cen zadnjih let. Pregled realizacije srednjeročnega plana razvoja PTT 1981 —1985 Leto Vrednost Naziv investicije realizacije v din — krajevno kabelsko omrežje Vrhnika 1981 717.000 — krajevno kabelsko omrežje Borovnica 1981 1.540.000 — krajevno kabelsko omrežje Drenov grič—Sinja gorica 1982 2.744.000 — zaščita medkrajevnega kabla Vrhnika—Borovnica 1982 361.000 — poštna oprema 1983 1.862.000 — telegrafska oprema . 1982 164.000 — prenosni visokofrekventni sistem Vrhnika—Borovnica 1982 3.187.000. — javne telefonske govorilnice 981—85 3.485.000 Nerealizirane naloge v srednjeročnem.obdobj u 1981 — 1985 in njihova predračunska vrednost: — krajevno kabelsko omrežje Log 3.477.000 din — omrežno skupinski kabel Log—Vrhnika 3.188.000 din — razširitev vozlične centrale Vrhnika 54.507.000 din — končna telefonska centrala Log 4.636.000 din — visokofrekventni sistem Vrhnika—Log 3.187.000 din — del poštne opreme V naslednjem srednjeročnem obdobju so predvidene izboljšave telefonskih storitev z vlaganji v: — izgradnjo VATC Vrhnika — telefonskih kapacitet na Logu — KKO na območju Vrhnike in Borovnice 8. DRUŽBENE DEJAVNOSTI IN SlS-i MATERIALNE PROIZVODNJE V obdobju od leta I 981 do leta 1985 so bile družbene dejavnosti izpostavljene velikemu pritisku omejevanja sredstev za te namene. Zaradi različne sposobnosti, da se je z obsegom in standardi zadovoljevanje skupnih potreb prilagodilo zmanjšanemu obsegu sredstev, je v tem času že prišlo do določenega prestrukturiranja teh dejavnosti. Delež sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v družbenem proizvodu je od leta 198 1. ko je bil 16.4 %, v letu 1983 padel na 12,1 % v letu 1984 na 11,4 %, v letu 1985 pa na 11,7 %. Programsko so se družbene dejavnosti prilagodile zmanjšanju sredstev z opustitvijo nekaterih investicij (predvsem na področju otroškega varstva in zdravstva) in manjšega obračuna amortizacije od predpisanih minimalnih stopenj, sredstva amortizacije pa so nekatere SIS tudi v celoti združevale za ob-plačilo anuitet. Tako zmanjševanje obsega vseh sredstev za investicije pa že ovira redno in nujno obnavljanje opreme in vzdrževanje osnovnih sredstev. • Drugih programov samoupravne interesne skupnosti niso mogle ali uspele zmanjšati v takšni meri. da bi lahko govorili o bistvenem programskem prestrukturiranju. Večina programov je namreč tako ali drugače normativno predpisanih, zato je pogoj za spremembo programa tudi sprememba normativov, ki posamezno dejavnost opredeljujejo. To spreminjanje pa ni enostavno, saj gre za menjanje ustaljenega načina uresničevanja posameznih pravic. Poleg tega pa bo spremembe potrebno izvršiti z voljo in pripravljenostjo delovnih ljudi, ki kot uporabniki in izvajalci odločajo o zadovoljevanju skupnih potreb. Občinska zdravstvena skupnost Usmeritve, ki jih je Občinska zdravstvena skupnost Vrhnika opredelila v svojem samoupravnem sporazumu o temeljih srednjeročnega plana 1981—1985, so bile v glavnem uresničene, nekatere od teh pa so prenesene v naslednje srednjeročno obdobje 1986—1990. Zaostrene gospodarske razmere v zadnjih letih so namreč močno vplivale tudi na razvojne možnosti zdravstvenega varstva. Ukrepi za stabilizacijo gospodarstva so relativno omejili materialne podlage za zadovoljevanje materialnih potreb in zahtev po zdravstvenih storitvah. Tako so nastale nove razmere, ki so terjale drugačno delovanje zdravstvenih dejavnosti in so tudi neposredno vplivale na družbenoekonomski položaj tega področja. V Občinski zdravstveni skupnosti Vrhnika so še pred nastopom resnejših materialnih težav, že v letu 1980 sprejeli nekatere samoupravne sporazume in ukrepe za zagotovitev racionalnejšega uresničevanja zdravstvenih storitev in uskladitev razvoja zdravstvenih zmogljivosti z materialnimi možnostmi družbe. Občinska zdravstvena skupnost Vrhnika je bila tudi ena med prvimi zdravstvenimi skupnostmi v Socialistični republiki Sloveniji, ki je že sprejela aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana 1981—1985 ter ztveljavnostjo od 1. 1. 1984 dalje prenesla prvice in obveznosti pri zagotavljanju zdravstvenih storitev za poškodbe pri delu in poklicne bolezni in za zagotavljanje socialne varnosti (boleznine) neposredno na temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti. S tem je povečala odgovornost organizacij združenega dela za zdravje svojih delavcev, hkrati pa zmanjšala sredstva, ki jih občinska zdravstvena skupnost namenja za nadomestila vsled bolezenske odsotnosti z dela. Pomemben delež v stabilizacijskih prizadevanjih pa so prispevali tudi uporabniki sami. Pri koriščenju zdravstvenih uslug se že ravnajo varčneje, s sprejemom samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva (v letu 1983) pa so prevzeli tudi nekatere dodatne obveznosti: povečali so se zneski participacije, uporabniki tudi sami poravnavajo tisti del zdravstvenih storitev, ki jih uveljavljajo na lastno zahtevo in presegajo dogovorjeni standard. Razni stabilizacijski ukrepi, izredna rast materialnih stroškov in limitirana sredstva zdravstvene skupnosti (s tem pa tudi zdravstvenih organizacij), pa so vplivala tudi na družbenoekonomski položaj zdravstva. Ta je v zadnjih letih bistveno zaostajal za razvojem gospodarstva. Razkorak med osebnimi dohodki zdravstvenih delavcev in delavcev v gospodarstvu je bil iz leta v leto večji, saj so osebni dohodki zdravstvenih delavcev, poleg investicij, doživeli največje re-. strikcije. To stanje se je v letu 1985 popravilo z uveljavitvijo branžnega sporazuma. Izredno pereč problem postaja v zadnjem času tudi velika izrabljenost osnovnih sredstev in medicinske opreme, saj so v zadnjih letih praktično vse zdravstvene organizacije, skladno z zakonskimi spremembami, oblikovale amortizacijo le v višini 50 % zakonsko predvidene višine. Pomanjkanje sredstev je glavni vzrok, da v Občinski zdravstveni skupnosti Vrhnika v tem srednjeročnem obdobju ni bil izboljšan normativ v osnovnem zdravstvenem varstvu v taki meri, kot je bilo načrtovano (1 zdravnik na 1700 prebivalcev in 1 zobozdravnik na 2300 prebivalcev). Analiza dosedanjega stanja pa vendarle kaže tudi na določen napredek na tem področju. Zaradi stabilizacijskih prizadevanj v preteklem srednjeročnem obdobju ni bila realizirana načrtovana investicija razširitve Zdravstvenega doma na Vrhniki, s katero bi pridobili 348 kv. m dodatnih nujno potrebnih prostorov za delovanje zdravstvene službe osnovne zdravstvene dejavnosti (dispanzer medicine dela, za varstvo žena in laboratorij). Prav tako je v tem obdobju Občinska zdravstvena skupnost prenehala z združevanjem sredstev za skupni program naložb v okviru Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana, saj Občinska zdravstvena skupnost z razpoložljivimi sredstvi komaj krije programe zdravstvenega varstva in je v letu 1985 končala celo z izgubo in sicer v višini 8,740.606 din. Vzrok je bil v tem, da je bila realizacija prihodkov nižja od pričakovane. Zdravstveno varstvo je dejavnost, ki si jo zagotavljajo delavci in občani z najširšo medsebojno solidarnostjo. Nivoji solidarnosti segajo od organizacije združenega dela prek občinskih in medobčinskih skupnosti, do Zdravstvene skupnosti Slovenije. V zadnjih letih pa so delegati v skupščinah zdravstvenih skupnosti večkrat poudarili, da uresničevanje medočbinske in republiške solidarnosti ni zadovoljivo urejeno. Tu se kažejo številne pomanjkljivosti in nedoslednosti, ki so pripeljale celotni sistem solidarnosti v določeno krizo. Tako kriterij za združevanje sredstev ali za presojo upravičenosti za prejemanje solidarnostnih sredstev, med seboj niso usklajeni in tudi ne primerljivi. Zato bo potrebno v prihodnjem srednjeročnem obdobju vse aktivnosti usmeriti tudi v temeljito spremembo sistema solidarnosti, ki naj bi bil predvsem bolj poenostavljen. Občinska zdravstvena skupnost Vrhnika že od leta 1979 dalje tudi redno vsako leto oblikuje sredstva za SLO in DS, ki jih dodeljuje Lekarni Vrhnika za zaloge zdravil. Osnovno šolstvo Cilji in naloge, opredeljene v družbenem planu občine Vrhnika za obdobje 1981—1985, kot prednostne, je Občinska izobraževalna skupnost Vrhnika izvajala oziroma realizirala v naslednjem obsegu: — Ugotavljamo, da je zahteva novega zakona o osnovni šoK, ki je opredelil, da je potrebno do leta 1985 v vseh osnovnih šolah uveljaviti normativ največ 32 učencev v oddelku, da bi s tem ustvarili boljše pogoje za ustvarjalnejšo in aktivnejšo vlogo učencev v vzgojnoizobraževalnem procesu in za notranjo diferenciacijo oziroma individualizacijo bila uresničena že v šolskem letu 1983—84, saj je bilo v povprečju 27,9 učencev na oddelek (slovensko povprečje je 25), v letu 1984—85 pa je bilo v občini v povprečju 28 učencev na oddelek, prav tako v obdobju 1985—86. — Na osnovni šoli Borovnica je bila s šolskim letom 1982—83 organizirana celodnevna osnovna šola. Na ostalih šolah pa postopoma uvajajo elemente celodnevne šole (na osnovni šoli Ivan Cankar so glede prostorske možnosti organizirani trije oddelki prvega razreda po načelih celodnevne osnovne šole). — Zahteva po vključevanju otrok v podaljšano bivanje v višini 15 % je uresničeno. To pa smo lahko uresničili (poleg tega, da je Osnovna šola Borovnica prešla na celodnevno osnovno šolo), ko je bila dograjena Osnovna šola na Logu in je bila s tem razbremenjena šola na Vrhniki. — Na področju glasbenega šolstva smo lahko zadostili planskim operedeh-tvam tako, da so bili za potrebe glasbene šole adaptirani prostori na Tržaški c. 23. — Zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja je bilo potrebno amortizacijo združevati v višjem obsegu, kot je bila s planom predvideno. Le v letu 1981 so šole združile amortizacijo v višini, ki je bila določena s planom, to je 75 %. V naslednjih letih pa so združevale pri skupnosti amortizacijo nepremičnin in ustanovnih vlaganj v višini 100 % ter opreme in učil v višini 50 %. Ta sredstva je skupnost namenjala Skladu za gradnjo šolskih in vzgojnovarstvenih objektov občine Vrhnika za odplačevanje anuitet za najete kredite, za dograditev prizidka k Osnovni šoli Borovnica in Osnovni šoli Log — Dragomer. Gradnja teh dveh šolskih objektov je bila s planom predvidena in tudi realizirana. — V šolskem letu 1984—85 se je situacija še zaostrila. Tako so šole obračunale amortizacijo le v višini 50 % in še to so združile pri skupnosti za odplačevanje anuitet, ki je po ukinitvi sklada z 31/12 — 1984 prevzela njegove obveznosti. Del sredstev za odplačilo anuitet je prispevala Skupnost otroškega varstva. 1981 1982 1983 1984 1985 plan real. Št. učencev v OŠ 2.170 2.349 2.388 2.451 2.540 2.513 — od tega v podaL bivanju 241 402 339 357 370 344 — od tega v COŠ — — 417 435 421 430 Št. oddelkov 80 86 88 90 94 93 Št. učencev v GŠ 190 209 225 229 240 234 Število zaposlenih, tako učiteljev kot ostalih zaposlenih (vodilno aK administrativno osebje, strokovni delavci in tehnično osebje), se je gibalo v okviru planskih predvidevanj. Ugotovimo lahko, da so bile naloge predvidene s planom dosežene. Razreševati je bilo potrebno probleme, ki so posebno pereči v letu 1985. Prvič gre tu za osebne dohodke prosvetnih delavcev, ki so glede na dohod tako v gospodarstvu, kakor tudi v družbenih dejavnosti zaostajali. Problemi so nastajali tudi z vzdrževanjem stavb, tu gre za materialne stroške, ki so v preteklem letu porasli preko vseh meja (kurjava, elektrika). To smo poskušali reševati z dodatnimi sredstvi, ki pa niso zadostovala. Tako so se materialni stroški zajedali tudi v osebne dohodke, ki so bih tudi zaradi tega nižji. Že vse od vselitve oz. začetka pouka se šola Log—Dragomer ukvarja s popravili šolske stavbe. Največji problem je streha, ki nenehoma pušča in pa ogrevanje, ker okna ne tesnijo. Poleg tega je na vseh šolah prisoten problem zaklonišč. Ker so to dvonamenski prostori, uporabljajo se za garderobe, kljub vzdrževalnim delom ne ustrezajo več normativom. Na osnovni šoH Ivan Cankar je tudi ob suši na tleh stala voda. To je šola uspela sanirati. Socialno skrbstvo Občinska skupnost socialnega skrbstva je v tem srednjeročnem obdobju izvajala naslednje prednostne cilje in naloge: — občanom, ki so brez sredstev za preživljanje in nesposobni za pridobitno delo zagotavljala družbeno denarno pomoč, kot edini in dopolnilni vir preživljanja; — uveljavila enoten kriterij pri obravnavanju socialno skrbstvenih problemov; — za boljše izvajanje socialno skrbstvene aktivnosti ustanovila Center za socialno delo Vrhnika; — zagotovila sredstva za socialnega delavca na 4500 prebivalcev; — glede na vse večje potrebe po zavodskem varstvu odraslih občanov v širši regiji, ki je financirala I. fazo izgradnje splošnega socialnega zavoda Doma upokojencev Vrhnika (Logatec, Vrhnika, Cerknica), se je pristopilo k izgradnji II. faze-prizidka, ki je bil dokončan v letu 1984, v katerem je zagotovljenih 120 bivalnih mest, 100 mest predstavlja nove kapacitete, dvajset pa zasedejo oskrbovanci iz tistega dela obstoječega objekta, ki se bo preuredil v potrebne funkcionalne prostore zavoda s skupno kapaciteto 220 oskrbovancev. Sredstva za realizacijo tega programa so se v dogovoru zagotavljala preko SPIZ-a posameznih občin (Logatec, Cerknica, Vrhnika in Ljubljana) iz sredtev za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev. — V domu za starejše občane zagotovila možnosti ustreznega zaklanjanja. V tem srednjeročnem obdobju sta Občinska skupnost socialnega skrbstva Vrhnika, Center za socialno delo Vrhnika in Dom upokojencev Vrhnika v cilju navedenih usmeritev izvajale naloge v naslednjem obsegu: 1981 1982 1983 1984 1985 plan reaL Št. občanov v sploš. soc. zavod. Št. obč — ureditev javne razsvetljave. — modernizacija — asfaltiranje cest skozi naselje Lesno brdo in vzdrževa- • nje cest IV. reda 2. KS Bevke ' a) — izdelava podzemnega katastra na področju naselja, — izgradnja športnega igrišča, - — nabava avtocisterne in gasilske opreme, — PTT— 120 telefonskih priključkov, — razširitev pokopališča in zgraditev mrliške vežice (pridobljena so soglasja in dokumentacija, v letu 1986 samoprispevek), — adaptacija kulturnega doma b) — izgradnja kanalizacije, I — elektrifikacija, .. -i M* — vzdrževanje makadamskih cest in zimska služba, j-;-' — asfaltiranje večine cest po krajevni skupnosti, \' — popravilo lesenega mostu, ... — postavitev javne telefonske govorilnice, >' — obnova gasilskega doma 3. KS Blatna Brezovica Za leto 1985 nimamo podatkov. a) — asfaltiranje cestnih odcepov proti gasilskemu domu, pokopališču in odcep pri hiši 41—44 in asfaltiranje ceste med KS Blatna Brezovica in KS Bevke, — problem trgovine je le začasno rešen, — ureditev celodnevnega otroškega varstva v prostorih bivše osnovne šole. — delna oprema stanovanj s telefonskimi priključki b) — obnovitev električnega omrežja, — vzdrževanje cest 4. KS Ligojna a) — melioracija in ureditev zemljišč, — adaptacija gasilskega doma b) — modernizacija ceste — odsekov III. faza ■ — ureditev krajevnih poti (IV. reda), — obnOva kanalizacijskega omrežja, — graditev oz. adaptacija pokopališča, — avtobusno postajališče, — delovanje folklorne skupine .-'5. KS Podlipa-Smrečjc a) — graditev športnega objekta — igrišča (pridobljena je dokumentacija). — modernizacija ceste od Podlipe do Smrečja, popravilo oz. razširitev pokopališča (obnovljen je zid na pokopališču). — ureditev smetišča, — nabava gasilske opreme, — melioracija in ureditev zemljišč v dolini (delno) b) — adaptacija gasilskega doma, . — obnova cerkve v Smrečju — spomeniško varstvo, — javna razsvetljava, ff — ureditev krajevnih poti, — obnova mrliške vežice, SjJ — nabava cevi za vodovod (planirano naprej), ■7- priprava dokumentacije za razširitev vodovodnega rezervoarja p«t \ \' ■ 6. KS Borovnica a) —združevanje sredstev za odkup in pripravo zemljišč za izgradnjo po-slovno-blagoVnega centra, — PTT — izgradnja kabelskega omrežja s priključki (delno), ■ — stanovanjsko gospodarstvo, — adaptacija kinodvorane, — izgradnja VVZ za 84 otrok — I. faza, — sanacija viadukta, — dokončanje obnove doma v Brezovici, — dokončanje obnove doma na Bregu, — stroški izdelave urbanističnega programa in zazidalnega načrta b) obnovo NNO v KS (Brezovica—Nova vas), :'■— javna razsvetljava, — popravilo vodovoda, — sanacija podpornih zidov, — pokopališča (obnova in preureditev mrliške vežice), — ureditev parkov in zelenic pri viaduktu, — vzdrževanje hudournikov in ostalih potokov, / — smetišča in odlagališča odpadkov, — izdelava tehnične dokumentacije za športno rekreacijski center, vzdrževanje krajevnih poti (izgradnja podpornega zidu, izdelava cestnih propustov), — začetna dela pri gasilskem domu, — zunanja ureditev OŠ Borovnica, — rekonstrukcija ceste Podgora, — dokončanje prizidka k OŠ 7. KS Verd a) t- usposobitev trgovine za potrebe občanov, 'izgradnja igrišča v Matjaževki in otroškega igrišča v Janezovi vasi, —r jzdelava podzemnega katastra kanalizacije, t —'-■ uredtev nabrežine Ljubljanice pri parku v Verdu, • prestavitev A droga v Matjaževki. —• ureditev zemljišča, dokumentacija in pričetek gradnje novega gasilskega doma b) — telefonski prikljkučki in javna govorilnica, — trafo postaja Podgora, — asfaltiranje pločnika.in mulde v Janezovi vasi, — rekonstrukcija in asfaltiranje ceste in zgraditev pločnika od križišča pri zadružnem domu do mostu čez Lubijo, — tekoče vzdrževanje makadamskih cest, — tekoče vzdrževanje parka, — vzdrževanje obeležij NOB, — obnova javne razsvetljave, — popravilo shrambe za orodje na pokopališču 8. KS Dragomer-Lukovica a) — ureditev ribnika za prirejo rib, — zavarovanje kulturnih spomenikov — cerkve, — zgraditev vodovoda na vasi b) pospeševanje manjkajoče obrtne dejavnosti, — organizacija kmetijske proizvodnje na melioriranem zemljišču, — organizacija redne kulturne dejavnosti, — priprava trim steze »Grič«, — dokončanje kanalizacije, — ureditev potoka Malnščica in Šnežak, — postopna ureditev peš poti v naseljih, — nova razsvetljava (Lukovica—Dolina do Lukovica-Pobočje, Lukovi-ca-Dolina do Dragomerške, šola po Dragomerški do obstoječe), — pokopališče Dragomer — I. faza, — asfaltiranje pred trgovino, — balinišče, — reklamne table 9. KS Log Za leto 1985 nismo dobili podatkov. a) — nakup in oprema stavbnega zemljišča (Log-Mole, Log-Vas) — zazidalni načrt, — izgradnja povezovalnih kolektorjev s prečrpališčem, — izgradnja sekundarne kanalizacije na območju ZN Log-Vas, Jordanov kot, — postavitev kontejnerja (poštno poslopje), izgradnja ptt mreže in nabava tehničnih sredstev, — elektrifikacijajFerjanke b) — dokončanje asfaltiranja ostalih cest, — dokončanje pokopališča v KS — I. faza, — adaptacija šole za potrebe vzgojno-varstvene dejavnosti, — adaptacija garderobe pri športnem igrišču šole, — nadaljnja adaptacija gasilskega doma in oprema prostora in odra, — vzdrževalna dela na vodovodu, — zamenjava dotrajanih vodovodnih cevi (Jordanov kot, Log-Vas), — vzdrževanje spominskih obeležij 10. KS Sinja gorica a) — rekonstrukcija elektrike b) -— napeljava vodovoda, — ureditev dveh avtobusnih postajališč, — čiščenje potoka Podlipščice, — razširitev PTT mreže, — ureditev krajevnih poti, — gasilska oprema, — postopek za pridobitev zemljišča za izgradnjo doma KS in delna izgradnja, — mrliška vežica — delno ,, — ureditev asfaltiranja ceste skozi Gradišče, — ureditev kanalizacije na Malem klancu, — rekonstrukcija kompletnega vodovoda s priključki na Malem klancu, — ureditev cestišča, asfaltiranje Malega klanca. 13. KS Zaplana a) — asfaltiranje ceste na Marinčev grič ter od cerkve proti Miznemu Dolu, — javna razsvetljava, — napeljava vodovoda do zbiralnika na Strmici, — ureditev javnega prevoza — ni ekonomske osnove b) — asfaltiranje ceste 1-10 do Zaplane (dokončanje), — nova prometna signalizacija, — popravilo mrliške vežice na pokopališču, — napeljava telefonskega omrežja, — elektrifikacija zaselkov Strmica, Prezid, — ureditev odra v šoli 11. KS Stara Vrhnika a) — gradnja in ureditev košarkarskega igrišča, — obnova zadružnega doma, — obnova oltarja in strehe cerkve Sv. Nikolaja, — adaptacija gasilskega doma, — rekonstrukcija kanalizacije, — razširitev javne razsvetljave b) — nabava kontejnerja za pokopališče in mrliškega vozička, — melioracija zemljišč v Dolah, — vzdrževanje cest IV. kategorije, — popravilo mostu (pri Škupniku). 12. KS Vrhnika Nekatera opravljena dela: — izgradnja pokopališča, — ureditev kanalizacije v Gradišču — povezava Hrib—Tržaška cesta ZAVOD ZA NAČRTOVANJE VRHNIKA Tržaška c. 23 POROČILO o nadaljevanju II. faze vodooskrbe v občini Vrhnika Po končani gradnji vmesne faze vodooskrbe občine Vrhnika, se je pristopilo k intenzivnim pripravam za nadaljevanje II. faze vodooskrbe. Pri izdelavi lokacijske dokumentacije za objekte rezervoar Log in Breg je prišlo pri izdajanju soglasij do pomislekov s strani Komunalnega podjetja Vrhnika glede višin rezervoarjev. Po naročeni strokovni preveritvi Univerze Edvarda Kardelja iz Ljubljane in mnenju, ki so ga posredovah, je pridobljena lokacijska odločba, kasneje in gradbeno dovoljenje s pripombo, da je omenjena presoja časovno ovirala potek aktivnosti II. faze. Vzporedno s pridobivanjem soglasij za lokacijsko in gradbeno dovoljenje, so poleg zagotovljenih lastnih sredstev, potekale priprave in dogovori z banko za najetje kreditov. V novembru mesecu je banka sprejela ustrezne sklepe glede kreditiranja, kar je povzročilo nekoliko kasnejši podpis izvajalske pogodbe med investitorjem in izvajalcem, ki sicer ni imel za posledico odstopanje od razpisnih pogojev (cena 30. 10. 85). Podpis pogodbe z izvajalcem je bil dne 25.11. 1985. Primopredaja trase in zakoličba rezervoarja Log je opravljena dne 3. 12. 1985. Neusklajena višina rezervoarja Breg v Borovnici je imela za posledico kasnejšo zakoličbo objekta oz. priče tek del, tako da je ta opravljena šele 21. 1. 1986. . Do 10. 5. 1986 je opravljen izkop za oba objekta in izvajalec del po termin-skem planu nekoliko zamuja z deli zaradi zgoraj navedenih razlogov, ter na rezervoarju Log zaradi nepredvidenih del. Pri izkopu je izvajalec naletel na ka-verne-brezna pod ležiščem bodočega razervoarja, zaradi česar je bilo potrebno opraviti dodatno preveritev temeljenja ter sanacije tal. Glede na to, da KP Vrhnika predlaga dodaten cevovod za rezervoar na Bregu (dotok, odtok ter praznotokov) se tudi pri tem pričakujejo dodatna dela, in delna sprememba projekta. Ugotavljamo, da bo pri realizaciji oz. gradnji objektov prišlo do prekoračitve pogodbenega roka dokončanja objektov. Vzporedno z gradnjo obeh objektov, potekajo priprave in izdelava tehnične dokumentacije, kot je predvideno s programom II. faze (vodovod Log, Drenov grič, vodovod Opekarna Ščetinama, rekonstrukcija Borovnica ter objekti v Podlipi in Ligojni, rezervoar in prečrpališče Dragomer). Zasnove investicijskega programa, ki so v izdelavi, glede na razkorak v pogledu priliva sredstev iz samoprispevka in inflacije, bodo pokazale oz. narekovale določene spremembe pri vrstnem redu gradnje posameznih objektov. Na podlagi sklepa komisije, ki spremlja gradnjo in izvajanje programa II. faze ter sklepa IOIER po preveritvi hidravličnega preračuna vodovoda v Borovnici in nekaterih drugih pokazateljev glede gradnje dodatnega cevovoda v Borovnici, se bo vrstni red gradnje posameznih objektov lažje določil. Glede na dejstvo, da je rast cen hitrejša od priliva samoprispevka, bo celoten program realiziran samo ob maksimalnem angažiranju sredstev. Za izgradnjo .objektov nad Lazami in na Partizanskem klancu, se bo s krajani potrebno dogovoriti o izgradnji sekundarne mreže, ki ni financirana iz samoprispevka. V kolikor ne bo pripravljenosti investiranja, se bo izgradnja teh objektov prestavila v zadnjo prioriteto, to je proti koncu 1989. leta. Za celotno območje občine je bila izdelana tudi preveritev generalne rešitve vodooskrbe glede na bistveno zmanjšanje planirane poselitve, da bi rudi s te strani Sm bolj racionalizirali program, kar pomeni predvsem dimenzioniranost cevovodov hi rezervoarjev. Zavod za načrtovanje Vrhnika Odbor za nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev v občini Vrhnika je na seji, dne 21. 5.1986 obravnaval poročilo Zavoda za načrtovanje o nadaljevanju II. faze vodooskrbe v občini Vrhnika in pregled priliva in porabe samoprispevka na dan 31. 12. 1985 in 30.4. 1986, ki ga je izdelala Samoupravna komunalno cestna skupnost Vrhnika. Glede na to, da odbor ha predlagana dokumenta ni imel pripomb, predlaga zborom skupščine občine, da ju obravnava in sprejme v predloženem besedilu. ODBOR ZA NADZOR NAD ZBIRANJEM IN UPORABO S SAMOPRISPEVKOM ZBRANIH SREDSTEV V OBČINI VRHNIKA SAMOUPRAVNA KOMUNALNO CESTNA SKUPNOST OBČINE VRHNIKA PREGLED PRILIVA IN PORABE SAMOPRISPEVKA ZA VODOOSKRBO V OBČINI VRHNIKA NA DAN 31.12.1985 I. PRIHODKI 1. Prenesena sredstva iz leta 1984 2. Priliv sredstev v letu 1985 (I. faza) — januar — februar — marec — april — maj — junij 3. Priliv sredstev v letu 1985 (II. faza) — julij — avgust — september- — oktober — november — december 7.034 26.222 3.044 3.802 4.807 4.177 4.845 5.544 56.251 5.356. 8.241 9.192 8.500. I 1.088 13.873 386.75 100.0« 543.00 232.50 279,50 727.00 649,50 668,50 768,5» 292.00 053.50 I 12.00 819,00 207.00 285.00 SKUPAJ: II. ODHODKI 1. Odhodki v letu 1985 (I. faza) — odplačilo anuitet za kredite, provizija SDK in bank — sredstva za vmesno fazo gradnje vodovoda Borovniški vršaj — elektro soglasje za Borovniški vršaj z vodnjaki — bakteriološke preiskave pitne vode , — sredstva za izvedbo inv. priprav za II. fazo sanacije vodovoda v občini — zaščita podtalnice Borovniškega vršaja — sredstva za izvedbo referenduma »Naš časopis« — hidrogeološke raziskave za lokalno oskrbo z vodo občine Vrhnika — stroški parcelacije — strokovno tolmačenje II. faze na zborih 2. Odhodki v letu 1985 (II. faza) — izdelava tehnične dokumentacije (i. skupina) — hidrogeološke raziskave na območju Zaplane — projekt idejno-programske rešitve vodooskrbe Zaplane — asfaltiranje rušenega cestišča na Robovi (50% ceste) — strokovno mnenje o projektih za gradnjo rezervoarja s cevovodom — odplačilo anuitet za kredite, provizija SDK in bank — cevovod in vodohram Log — cevovod in vodohram Breg—Borovnica — vmesna faza izgradnje vodov. (Robova) — izdelava proj. za PGD in PZI tlač. cev. Breg — sofinanc. del. skup. SSS SIS Vrhnika — nakazilo sred. po sporaz. o združ. sred. za uresnič. prog. izgrad. II. faze oskrbe z vodo (vezava pri LB SKB) — bakteriološke preiskave pitne vode 89.508.255,25 13.961.557,50 9.641.215.00 2.000.000,00 1.420.00 1 15.781,50 1.717.000,00 75.000,00 250.000.00 150.000.00 6.973.00 4.168,00 73.555.147,75 3.240.000.00 250.000.00 131.250.00 2.733.882,00 S t.200.00 2.780.913,75 19.688.713.00 31.925.978,00 4.243.645,00 283.500.0O 719.000.00 7.50O.0O0.OO 7.066.00 SKUPAJ: 87.516.705.25 III. PRENOS sredstev v leto 1986 1.991.550.0» SAMOUPRAVNA KOMUNALNO CESTNA SKUPNOST OBČINE VRHNIKA FttEGLED PRILIVA IN PORABE SREDSTEV SAMOPRISPEVKA ZA VODOOSKKittJ X OBČIM VRHNIKA NA LtAN 30.4.1986 t. PRIHODKI 1. Prenesena sredstva iz leta 1985 2. Priliv sredstev v letu 1986 — januar — februar — marec — april 3. obresti od sredstev vezanih pri LB SKB SKUPAJ: 1.991.550 M.»t7.6l* 9.823.233 10.969.224 15.3(7.067 14.868.094 718.356 53.6H7.524 II. ODHODKI 1. Nakazilo sredstev po spor. o združev. sred. za uresničevanje programa izgradnje H. faze oskrbe z vodo (vezava pri LB SKB) 46.700.000 Stroški meritev na VB-5 50.000 Izdelava PGD in PZ1 za vodovod Stara Vrhnika (KPV) 300.000 Določitev točne nadmorske višine na vodohramu Breg 40.400 Izdelava tehnične dokumentacije v obliki PGD in PZI za vodovodne objekte (VGP) 1.050.175 Izdelava tehnične dokumentacije na objektu cevovod Borovnica—Verd (TEH projekt) 375.000 Izdelava investicijskih zasnov 11. faze vodooskrbe v občini (ZNV) 590.000 Nadzor pri gradnji vodohrama Log—Mole 14.400 Izvajanje investicijskih priprav II. faze sanacije vodooskrbe, za objekte, ki bodo grajeni v letu 1986 (ZNV) 1.040.000 Izdelava hidravlične presoje za II. fazo vodooskrbe Borovnica—Vrhnika (KPV) 200.000 Odplačilo anuitet za kredite, provizija SDK in bank IM&AiS SKUPAJ: 53.163.03« 2. 3. 4. 5. 7. 10 11 III. PRENOS sredstev v ti. trimesečje 1986 524.494 VEZAVA SREDSTEV PRI LB SKB LJUBLJANA — v letu 1985 7.500.000 — v letu 1986 46.700.000 — VEZANA SREDSTVA NA DAN M. 4.1986 POROČILO^,,-o stanju obrtne dejavnosti v občini Vrhnika v letu 1985 V letu 1985 se je izteklo zadnje leto izvajanja plana obrtne dejavnosti sprejetega v letu 1980. Plan je bil prvi samostojni planski dokument na tem področju. V tem obdobju je bilo za vsako leto izdelano poročilo o stanju oz. o izvajanju plana obrtne dejavnosti. Sprejete ugotovitve so bile osnova za izdelavo plana obrtne dejavnosti, ki pa je sestavni del družbenega plana občine za obdobje 1986—1990. STANJE IN POTREBE PO POSAMEZNIH STROKAH Iz priložene tabele je razvidno, da se je število obrtnikov v obdobju 1979— 1985 povečalo za 163 ali za 85 % in število zaposlenih pri obrtnikih za 213 ali za 139 %. Tako se je skupaj zaposlenih v obrtni dejavnosti povečalo za 376 ali za 109 %. Porast števila zaposlenih po posameznih dejavnostih je različen in je največji pri predelavi kovinskih izdelkov, predelavi lesa, predelavi plastičnih mas. V primerjavi z letom 1984 pa se je število obrtnikov povečalo za 20 ali za 5 %, zaposlenih pri obrtnikih za 74 ali 25 % in skupaj zaposlenih v obrti za 94 ali za 15 %. Iz prikazanih podatkov ugotavljamo, da se je povečalo zaposlovanje pri obrtnikih, tako, da je na enega obrtnika zaposleno 1,03 delavca (v letu 1979 0,8 delavca). Kljub porastu števila zaposlenih v obrti pa nam po planu do leta 1985 primanjkuje od planiranih 380 še 236 zaposlenih. Večji porast števila zaposlenih imamo v proizvodnih dejavnostih, ker potreb po teh v planu nismo prikazali. Prav tako se je povečalo število oseb, ki opravljajo obrtno dejavnost kot postranski poklic in sicer iz 39 v letu 1979, na 107 v letu 1985. V zadnjih treh letih se število bistveno ni spreminjalo. V planu do leta 1985 so bile posebej opredeljene deficitarne dejavnosti. Lahko pa ugotovimo, da se stanje ni bistveno spremenilo, kljub danim olajšavam in drugim ugodnostim (krediti). Še vedno nam primanjkuje 20 šivilj oz. krojačev, 29 vodovodnih instalaterjev in instalaterjev za centralno kurjavo, 18 avtokleparjev in ličarjev, 14 avtomehanikov, 8 avtoelektričarjev. Poudariti pa je potrebno, da je bil plan obrtne dejavnosti izdelan na osnovi stanja storitvene dejavnosti v SR Sloveniji z upoštevanjem evropskih normativov števila zaposlenih v posameznih strokah na 1000 prebivalcev. IZDELAVA PROSTORSKIH IZVEDBENIH NAČRTOV OBRTNIH CON Zazidalni načrt obrtne cone na Vrhniki je bil sprejet v septembru 1984. Obrtna cona je zasnovana tako, da je na lokaciji z naravno razmejitvijo, ki jo predstavlja potok, predvideno 20 lokacij za obrt in 14 možnih lokacij stanovanjskih enot. Stanovanjski in proizvodni del nimata neposredne cestne povezave in s tem se izognemo nepotrebnemu tranzitu preko stanovanjskega dela. V proizvodnjem delu je možno variantno oblikovanje parcel in objektov od 144 kv. m do 432 kv. m. V obrtni coni je predvidena skupna kurilnica z deponijo in skladišče. V planu Samoupravne komunalno-cestne skupnosti je za obdobje 1986—1990 za območje obrtne cone predvidena pridobitev zamljišč in zunanja ureditev, kar je predpogoj za realizacijo. V letu 1985 je bil pričet postopek pridobivanja zemljišč. Lokacije za obrtne cone v drugih krajevnih skupnostih so še vedno nedoločene zaradi neizdelane urbanistične dokumentacije. VPLIV DAVČNE POLITIKE NA RAZVOJ OBRTNE DEJAVNOSTI Z uveljavitvijo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov (Ur. list SRS št. 9/85) je prišlo na področju odmere davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti ter na področju olajšav na odmerjeni davek več novosti, ki jih povzema tudi odlok o davkih občanov (Ur. list SRS št. 12/83 in 13/85). Novosti so sledeče: 1. Davek iz gospodarskih dejavnosti se med drugim ne plačuje od dohodkov, soeženih — s prodajo izdelkov domače obrti, — oddaje viškov električne energije. 2. Za materialne stroške se štejejo tudi: — izdatki za vzdrževanje osnovnih sredstev zaradi zagotavljanja njihovega tekočega delovanja in izdatkov investicijskega vzdrževanja v obsegu, ki ga predpiše izvršni svet SR Slovenije; — izdatki za zakupnino za poslovni prostor in za zemljišče, ki se uporablja za opravljanje gospodarske dejavnosti ter najemnina; — izdatki v zvezi z raziskovanjem in razvijanjem proizvodnega programa; — plačane obresti od kreditov za obrtna sredstva ter plačane obresti za material, prejet v predelavo, na podlagi kooperantske pogodbe. 3. Med zakonske in pogodbene obveznosti se uvrščajo še plačane obresti od kreditov za osnovna sredstva ter stroški zavarovanja kreditov. - 4. Stopnje davka iz gospodarskih dejavnosti so proporcionalne. Z odlokom je v skladu z dogovorom o usklajevanju davčne politike določena stopnja 35 %, medtem ko je bila v letu 1983 progresivna s stopnjami od 31 —56 odstotkov, v letu 1984 pa od 20—57 odstotkov od ostanka čistega dohodka. 5. Olajšave za vložena sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnosti. Zavezancem, ki opravljajo storitvene dejavnosti naštete v 24. členu odloka o davkih občanov, se davčna osnova zniža za dodatnih 5, 10 oziroma 15 %. Storitvenim dejavnostim je priznana olajšava v višini 20—40 % odmerjenega davka, če opravijo najmanj 40 % letnega celotnega prihodka s storitvami občanom in hišnim svetom. Začetnikom se tudi prizna davčna olajšava za prva tri leta v višini 100%. 50% in 25 % od odmerjenega davka. Priznane so tudi olajšave za izvoz blaga in storitev domače proizvodnje, če je devizni priliv razporejen na devizni račun obrtne zadruge ali organizacije združenega dela. V letu 1984 so bile priznane naslednje olajšave: za začetek za vlaganje opravljanja v razširjeno dejavnosti reprodukcijo za izvoz skupaj' ,št. znesek št. znesek št. znesek št. znesek li 1:886.936 19 1.954.334 1 99.920 31 3.941.190 - V primerjavi z letom 1983 se je znesek davčnih olajšav povečal za 255%. PODROČJE CEN * Cene obrtnih storitev so se v letu 1985 oblikovale v skladu z zakonom o družbeni kontroli cen (Ur. list SRS, št. 9/85), ki določa, da se cene obrtnih proizvodov in storitev oblikujejo prosto po razmerah na trgu. Izvršnemu svetu v letu 1985 ni bik) potrebno, kot v prejšnjih letih, sprejemati ukrepov neposredne kontrole cen, cene so se le evidentirale v skladu z Navodilom o pošiljanju obvesti! o cenah zaradi spremljanja. KREDITIRANJE V letu i 985 je Ljubljanska banka odobrila 30 obrtnikom posojila za obratna sredstva v znesku 41.465.192 din in 21 obrtnikom za investicije v znesku 26.061.100 din. V primerjavi z letom 1984 so se krediti povečali za 168 %. UGOTOVITVE: 1. Kljub porastu števila zaposlenih v obrti v obdobju 1979— 1985, ugotavljamo, da plan ni v celoti realiziran, saj nam je ob koncu leta 1985 primanjkovalo še 236 zaposlenih. Primanjkuje nam predvsem storitvenih dejavnosti, medtem ko imamo več zaposlenih v proizvodnih dejavnostih, za katere potreb v planu nismo prikazali. 2. Z izdelavo zazidalnega načrta obrtne cone Vrhnika so dane možnosti pridobitve poslovnih prostorov, tako obrtnikom v občini, kot tudi interesentom iz drugih občin, ker so v sklopu obrtne cone predvidene tudi stanovanjske parcele. 3. Na področju davčne in bančne politike so v okviru predpisov prisotni napori za pospeševanje storitvenih dejavnosti (davčne olajšave in najemanje kreditov pod ugodnejšimi pogoji). Vrhnika, maj 1986 OBČINSKI KOMITE ZA DRUŽBENO EKONOMSKI RAZVOJ IN DRUŽBENO PLANIRANJE TABELA 1 — Obrt in število zaposlenih obrt 1979 zap. skup. obrt 1985 zap. skup. IND Priman j. avtomehanika 2 5 7 6 7 13 186 14 avtoklep. in iičar. 1 1 2 4 3 7 350 18 urarstvo 1 1 2 1 — 1 — 5 livarstvo 3 8 11 3 9 12 109 — kovaštvo 2 — 2 2 — 2 100 3 strojno ključavnic. 6 13 19 9 16 25 131 14 ključavničarstvo 4 — 4 5 7 12 300 8 orodjarstvo 1 — 1 5 10 15 1500 , — kovinostrugarstvo 3 3- 6 5 5 10 167 — izdel. drob. kov. pr. 8 3 11 25 24 49 445 — kleparstvo 1 — 1 2 3 5 500 15 izdel. in popravila el. izdelkov 5 9 14 13 15 28 200 — elektroinštalaterstvo 1 4 5 2 7 9 180 4 elektromeh. za dvig. 3 4 7 4 15 19 271 _ avtoelektričar. 2 — 2 1 — I _ 8 kolarstvo 1 — 1 1 — 1 100 2 sodarstvo 1 — 1 — — _ _ — mizarstvo 13 16 29 19 28 47 162 _ izdel. drob. lesenih predm. in intarzija 2 1 3 8 9 17 567 — tapetništvo 1 — 1 — — — - _ ■' ' 3 izdel. tekst. izd. 5 — 5 5 — 5 100 20 čevljarstvo 2 — 2 4 3 7 350 7 vulkanizerstvo 1 1 2 3 7 10 500 _ torbarstvo in izdel. usnjene galanterije 2 3 5 4 5 9 180 .• — slaščičarstvo 2 3 5 3 2 5 100 5 pekarstvo 3 9 12 7 12 19 158 _ izdel. predm. iz plast. mas in kovinoplastika 6 13 19 21 48 69 363 — zlatarstvo i — 1 1 — 1 100 1 graverstvo 2 2 4 2 2 4 100 5 cvetličarstvo 1 1 2 2 1 3 100 6 inštalat. za centralno kurjavo in vodovod 2 4 6 6 5 11 183 29 kamnoseštvo 3 3 6 4 5 9 150 — sobosiikarstvo 6 I 7 8 1 9 128 21 pečarstvo 2 — 2 1 — 1 j 11 steklarstvo 2 1 3 3 1 4 133 5 zidarstvo in fasad. 7 13 20 12 29 41 205 9 žensko in moško frizerstvo 13 4 17 17 10 27 159 — kemično čiščenje 1 3 4 1 4 5 125 5 fotografiranje 3 1 4 3 1 4 100 — oprav. stor. z gradb. mehanizacijo 6 2 8 16 4 20 250 6 oprav. stor. s kmet. mehanizacijo 1 — 1 1 1 2 200 12 gostinstvo 17 20 37 25 30 55 149 - — avtoprevozništvo 37 1 38 58 1 59 155 ostalo 5 — 5 32 36 68 1360 — SKUPAJ 191 153 344 354 366 720 209 TABELA 2 — Obrt kot postranski poklic Obrt 1979 1981 1982 1983 1984 1985 avtoklep. in avtomehanika — 1 1 3 2 3 kovinostrugarstvo in orodj. — 2 2 2 _ 1 kleparstvo in ključavnic. 1 2 5 5 3 6 galvanizerstvo in zlatenje — - 1 1 1 1 1 brušenje — 1 1 2 2 1 izdel. drob. kov. predmetov 15 16 18 21 16 18 precizna mehanika — 4 5 2 2 3 izdel. in popravilo eL izdel. 2 4 6 11 10 14 servis TV aparatov — 1 2 4 1 1 montaža anten — 1 1 _ _ _ izdel. tekstilnih izdelkov 3 5 6 6 5 4 tapetništvo ' — 1 1 1 1 1 fotografiranje — 1 — 1 — mizarstvo in drobni les. pred. 5 7 6 10 8 7 izdel. preprostih pred. iz papirja 1 4 5 . 2 2 3 žagarstvo — 1 1 1 1 — zidarstvo in gradb. storitve 2 1 1 6 6 3 fotokopiranje, prepisovanje in razmnoževanje — 4 6 6 3 8 obdelava podatkov — — 1 1 l 3 dodelava in montaža raznih izdelkov 9 17 22 24 28 20 servis gasilnih aparatov in požarnih naprav — — 2 2 1 3 gostinstvo - s_l- — — 1 1 — ostalo 1 — — 1 — 7 SKUPAJ 39 73 94 112 103 107 POROČILO o oskrbi v občini Vrhnika v letu 1985 Oskrba v občini Vrrhnika je bila v letu 1985 zadovoljiva. Trgovske organizacije niso imele težav pri redni oskrbi z živili. Vsi proizvodi za osnovno preskrbo so bili v prodaji v zadovoljivih količinah skozi vse leto. V začetku leta se je redna oskrba, jedilnega olja reševala z občasnim sproščanjem blagovnih rezerv tako, da potrošniki pomanjkanja niso občutili. Razlogov, da je bila oskrba z osnovnimi živili in tudi s proizvodi, ki so primanjkovali v prejšnjih obdobjih zadovoljiva je več in sicer od večje in enakomernejše možnosti nabave, do zmanjšanja kupne moči in povečanje cen. Poslovni čas v trgovinah je v skladu z občinskim odlokom urejen v soglasju s sveti potrošnikov. Trgovske organizacije so redno obveščale upravni organ v manjših krajevnih skupnostih zaradi koriščenja dopustov zaposlenih. Vlogam za začasno prene- hanje obratovanja so bila priložena soglasja svetov potrošnikov tam, kjer ti delujejo oz. soglasja krajevnih skupnosti. V letu 1985 smo s pomočjo krajevne skupnosti, z izdajo obrtnega dovoljenja za prodajo na drobno, rešili problem redne oskrbe v Ligojni. Konferenca potrošnikov se v letu 1985 ni sestajala. OBČINSKI KOMITE ZA DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ IN DRUŽBENO PLANIRANJE POROČILO o izvajanju zakona o upravnem postopku v letu 1985 I. UVOD Z republiškim zakonom o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu SRS ter o republiških, upravnih organih (Ur. Ust SRS, št. 24/79) je določeno, da morajo upravni organi s svojim delom v okviru svojih pristojnosti zagotavljati pogoje za učinkovito in hitro uresničevanje pravic in pravnih koristi delovnim ljudem in občanom. Opravljanje posameznih upravnih in strokovnih nalog iz pristojnosti upravnih organov se z zakonom ah odlokom občinske skupščine lahko prenese tudi na organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki na področju svoje dejavnosti s svojimi akti urejajo določene odnose posebnega družbenega pomena. Na območju občine Vrhnika opravljajo poleg občinskih upravnih organov tudi pooblaščene organizacije na posameznem področju predvsem naslednje upravne in strokovne naloge iz pristojnosti upravnih organov: — na področju urbanizma Zavod za prostorsko in urbanistično načrtovanje, ki spremlja urbanizacijo ter proučuje probleme ureditve in razvoja naseli j, pripravlja prostorsko planske dokumentacije ter skrbi za izdelavo urbanistične zasnove naselij ter krajinske zasnove območij in za izdelavo zazidalnih načrtov; — na področju socialnega skrbstva Center za socialno delo, ki odloča o skrbniških zadevah, o posvojitvah otrok, odvzemu otrok staršem, o namestitvi otrok v socialne ah vzgojne zavode, v rejniške družine itd. Za pravilno uporabo predpisov v upravnem postopku so dolžni skrbeti tako vsi upravni organi, kot pooblaščene organizacije ki opravljajo zadeve po upravnem postopku, upravno nadzorstvo pa sodi v pristojnost občinskega oddelka za občo upravo. II. REŠEVANJE ZADEV V UPRAVNEM POSTOPKU 1. UPRAVNI ORGANI S področja upravnega postopka so imeli v letu 1985 občinski upravni organi po posameznih področjih naslednji pripad zadev: — število zadev, ki so bile reševane na zahtevo, strank UO Št. nerešenih zadev, ki so prenesene iz leta 1984 Št. prejetih zadev v letu 1985 Skupaj Od tega rešeno v 1. 1985 Ostalo nerešeno konec 1. 1985 1. Oddelek za občo upravo 5 95 100 92 8 2. Oddelek za notranje zadeve 13 8928 8941 8938 3 3. Oddelek za ljudsko obrambo 318 318 318 4. Uprava za družbene prihodke 20 202 222 203 19 5. Geodetska uprava 375 299 674 411 263 6. Komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje 538 700 1238 832 406 SKUPAJ: 951 10542 11493 10794 699 število zadev, ki so bile reševane po uradni dolžnosti UO Število zadev po uradni dolž. ki so bile prenesene iz 1. 1984 Št. zadev po uradni dolžnosti v 1. 1985 Skupaj Od tega rešeno v 1. 1985 Ostalo nerešeno konec 1. 1985 1. Oddelek za občo upravo 139 139 139 _ 2. Oddelek za notranje zadeve 624 624 624 _ 3. Oddelek za ljudsko obrambo 14 112 126 106 20 4. Uprava za družbene prihodke 7858 7858 7858 _ SKUPAJ: 14 8733 8747 8727 20 Iz zgornjih tabel je razvidno, da so upravni organi v letu 1985 obravnavah skupaj 20.240 zadev. Od obravnavanih zahtevkov (št. prejetih + prenesene zadeve iz preteklega leta) je bilo: — v zakonitem roku zahtevku ugodeno v 10.510 primerih — v zakonitem roku zavrnjenih 62 zahtevkov — po izteku roka rešenih 215 zahtevkov 2. POOBLAŠČENE ORGANIZACIJE IN SKUPNOSTI a) Zavod za prostorsko in urbanistično načrtovanje V letu 1985 je Zavod prejel v reševanje 122 zahtevkov (20 več kot v letu 1984). Iz leta 1984 je bilo prenesenih 42 zadev tako, da je bilo skupaj v postopku 164 zadev. Od tega je bilo v zakonitem roku rešenih 106 zadev, nerešenih pa je ostalo 58 zadev. V vseh 106 primerih je bilo zahtevku ugodeno, zavrnjenih ali zavrženih zahtevkov ni bilo. j b) Center za socialno delo V letu 1985 je Center obravnaval 34 zahtevkov strank (7 več kot leto prej), od katerih je bilo zahtevku ugodeno v vseh primerih. Nerešenih zadev konec leta 1985 ni bilo. Število zadev po uradni dolžnosti je bilo 8, tako da je Center obravnaval v letu 1985 skupaj 42 zadev. III. POTRDILA Državnj organi ter samoupravne organizacije in skupnosti z javnimi pooblastili ne odločajo le o pravicah, obveznostih in pravnih koristi v konkretnih upravnih stvareh, temveč opravljajo na podlagi zakona ah drugega predpisa še druge zadeve. Med te zadeve spada tudi dokumentacija raznih pravno pomembnih dejstev v obliki uradnih evidenc. Število izdanih potrdil po posameznih področjih je razvidno iz naslednje tabele: UO Št. izdanih potrdil na podlagi ustnega zahtevka Št. izdanih potrdil na podlagi pismenega zahtevka Skupaj 1. Komite za DER in DP — 388 388 2. Uprava za družbene prihodke 1054 995 2049 3. Geodetska uprava — 178 178 4. Oddelek za občo upravo 3 — 3 5. Oddelek za ljudsko obrambo 168 — 168 6. Oddelek za notranje zadeve 1608 2051 3659 SKUPAJ: 2833 3612 6445 Center za socialno delo je v letu 1985 izdal 55 potrdil. Zavod za prostorsko in urbanistično načrtovanje ne izdaja nobenih potrdil. IV. PRITOŽBE Pritožba je pravno varstvo, ki ga daje pravni red na voljo posamezniku za uveljavitev kakšne njegove pravice zoper konkretni upravni akt (odločbo, sklep) zaradi presoje njegove zakonitosti oziroma pravilnosti. V letu 1085 je prejela pritožbe edino občinska uprava za družbene prihodke^.\ in sicer 27. Pregled postopkov s pritožbo je razviden iz naslednje tabele: Št. pritožb* Št. prejetih Št nerešenih prenesenih pritožb Pritožbi Pritožba zadev konec iz L 1984 v 1. 1985 Skupaj ugodeno zavrnjena 1. 1985 29 27 56 18 10 28 Od vseh pritožb ni bilo nobena vložena zaradi molka upravnega organa, iz česar je sklepati, da so stranke ah zadovoljne z roki, v katerih se zahtevek reši, afi pa ne poznajo pravnega predpisa, ki določa, da ima stranka pravico do pritožbe, kot bi bil njen zahtevek zavrnjen, če pristojni organ ne izda in ne izroči stranki odločbo v zakonsko predpisanem roku. V. ZAKLJUČNE UGOTOVITVE Kljub procesu podružbljanja in prenosa reševanja mnogih zadev na samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne subjekte opažamo, da je število zadev, ki jih rešujejo državni organi v stalnem porastu. Kljub temu lahko ugotovimo, da je stanje pri uresničevanju pravic in interesov delovnih ljudi in občanov v upravnem postopku zadovoljivo. Občinski oddelek za občo upravo si bo še v naprej prizadeval v okviru svojega nadzorstveno svetovalnega delovanja posvetiti več pozornosti zakonitosti izdanih odločb, predvsem na področju spoštovanja zakonsko predpisanih rokov. Maj 1986 OBČINSKI ODDELEK ZA OBČO UPRAVO OSNUTEK Na podlagi 185. člena zakona o združenem delu (Ur. list SFRJ št. 53/76 in 57/83) 69. člena zakona o delovnih razmerjih (Ur. Ust SRS št. 24/77,30/78 in 24/83), 15. člena Zakona o blagovnem prometu (Ur. Ust SRS št. 21/77), 3. in 25. člena Zakona o prekrških (Ur. Ust SRS št. 25/83 in 42/85) m 202. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. hst SRS št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne........____sprejela ODLOK o obratovalnem času v trgovskih, gostinskih obratih in obrtnih delavnicah v občini Vrhnika I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določa razporeditev, začetek in konec poslovnega časa v OZD in zasebnih obratovalnicah, ki opravljajo trgovsko, gostinsko in obrtno dejavnost (dalje obratih). 2. člen. Obratovalni čas določijo organi samoupravljanja v OZD oz. posamezniki, ki samostojno opravljajo obrtno dejavnost, upoštevaje določila tega odloka, krajevne potrebe, turizem, načela dobrega gospodarjenja ter odloka o javnem redu in miru. 4 3. člen OZD in samostojni obrtniki morajo obratovalni čas priglasiti komiteju za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje občine Vrhnika. Upravni organ izdaja soglasje k razporedom poslovnega časa in k spremembam poslovnega časa zaradi dopustov oz. drugih razlogov. t , V izjemnih primerih lahko upravni organ dovoU, da se delovni čas obrata podaljša, skrajša oz. se začasno zapre. 4. člen Razpored poslovnega časa in razpored dežurstva mora biti izobešen na vidnem mestu ob vhodu v obrat. Ob začasni spremembi poslovnega časa obrata mora biti vidno izobešeno obvestilo, na katerem je naveden vzrok in čas spremembe ter spremenjen razpored poslovnega časa. Tudi v primeru, da je obrat začasno zaprt mora biti naveden vzrok in čas v katerem bo obrat zaprt. II. OBRATOVALNI ČAS Trgovina 5. člen Prodajalne na drobno, ki imajo deljen oziroma neprekinjen obratovalni čas, morajo biti odprte vsak delovni dan razen sobote, najmanj sedem ur in sicer med 7. in 19. uro. Prehrambene trgovine pa lahko določijo obratovalni čas že prej. Ob sobotah morajo biti prodajalne s tehničnim blagom odprte najmanj štiri ure. Poslovni čas v trgovinah v manjših krajih se obUkuje glede na krajevne potrebe oz. v soglasju s svetom'potrošnikov v določeni KS. 6. člen Prodajalne z živiU morajo biti odprte ob sobotah najmanj do 13. ure. Na Vrhniki in v Borovnici pa mora biti dežurna prodajalna odprta do 19. ure.' 7. člen Ob državnih praznikih, ki trajajo tri dni, smejo biti prodajalne z živili zaprte največ dva dni. Tretji dan morajo biti dežurne prodajalne odprte vsaj tri tire. Zadnji dan pred nove 8. člen ■ j novoletnimi prazniki, lahko prodajalne poslujejo s skrajšanim obratovalnim časom, vendar najmanj do 16.00 ure. Gostinstvo 10. člen Gostinski obrati so lahko odprti med 6. in 24. uro. Najkrajši možni obratovalni čas je 8 ur dnevno oz. 42 ur tedensko. Ob sobotah, nedeljah in dnevih pred prazniki so gostilne lahko odprte do 01 ure. Izjema so disco klubi, ki lahko med tednom obratujejo do 02 ure in sobote ter nedelje do 03 ure. Ne glede na določila pre jšnega odstavka tega člena, so lahko gostinski obrati odprti vso noč ob občinskih, repubhških, državnih praznikih, pustno soboto in pustni torek. 11. člen Zasebni gostinski obrat je lahko zaprt največ dva dni v tednu. Prav tako so ti obrati zaradi koriščenja letnega dopusta lahko zaprti največ 30 dni vletu. O tem kateri dan v tednu je obrat zaprt in v primeru letnega dopusta mora samostojni gostinec obvestiti goste in pismeno sporočiti komiteju za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje, ki bo usklajeval proste dneve. Obrtne delavnice ■ 12. člen Obrtne delavnice, ki poslujejo neposredno s strankami ter opravljajo osebne storitve morajo biti odprte ob obratovalnih dnevih najmanj 7 ur dnevno oz. 42 ur tedensko. Zasebna obratovalnica je lahko zaprta en delovni dan v tednu,zaradi letnega dopusta pa največ 30 dni v letu. III. OSTALE DOLOČBE 13. člen Nadzor nad izvrševanjem tega odloka opravlja tržna inšpekcija. IV. KAZENSKE DOLOČBE 14. člen Z denarno kaznijo od 3.000 do 50.000din se kaznuje za prekršek OZD: 1. če ne priglasi razporeda oz. spremembe poslovnega časa pristojnemu upravnemu organu, 2. če nima vidno objavljenega razporeda poslovnega časa, 3. če ne upošteva objavljenega poslovnega časa. Za navedene prekrške se kaznuje odgovorna oseba OZD z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000din. 15. člen Z denarno kaznijo od 2.000 do 20.000 din se kaznuje samostojni obrtnik za prekrške navedene v 14. členu. V. KONČNE DOLOČBE 16. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o poslovnem času objavljen v Uradnem listu SRS št. 32/81. 17. člen Odlok zgčne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Ustu SRS. Št.: 3/2-010-03/86 9. člen Bencinska servisa obratujeta v poletnem času med 6. in 20. uro in v zimskem času med 7. in i 9. uro. Soboto in nedeljo obratuje v navedenem poslovnem času dežurni servis. PREDSEDNIK SO BOLE inž. Herman OBRAZLOŽITEV Poslovni čas v trgovskih in gostinskih obratih ter obrtnih delavnicah je urejen z odlokom, sprejetim v letu 1981. Glede na to, da je v tem času prišlo do določenih sprememb pri poslovnem času v trgovinah in gostinstvu, zaradi vskladitve z odlokom o javnem redu in miru ter zakonom o prekrških, se je pojavila potreba po spremembi nekaterih določil veljavnega odloka. Splošne določbe odloka so ostale nespremenjene. Na novo je opredeljen poslovni čas v trgovinah in manjših krajih, ki naj bi se prilagodil potrebam krajanov. Sprememnjen je poslovni čas bencinskih servisov. Uvedeno je dežurstvo ob sobotah in nedeljah ter praznikih. Na predlog gostincev v občini smo podaljšali obratovalni čas v gostinskih obratih za eno uro in sicer iz 23. na 24. uro. Določen je tudi obratovalni čas v disco klubih, katerega prejšni odlok ni urejal. V prejšnjem odloku je bilo omejeno točenje alkoholnih pijač pred sedmo uro zjutraj. To sedaj ureja odlok o javnem redu in varstvu pred hrupom v občini Vrhnika, zato so v osnutku tega odloka te določbe spuščene. Na novo pa so opredeljene kazenske sankcije, glede na določbe spremenjenega zakona o prekrških. OBČINSKI KOMITE ZA DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ IN DRUŽBENO PLANIRANJE Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika je na seji, dne 8. 5. 1986 obravnaval predlagani osnutek odloka in predlaga pristojnima zboroma, da ga obravnavata in posredujeta v enomesečno javno razpravo. Vrhnika, 8. 5. 1986 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA PREDLOG Na podlagi 17. člena Zakona o ravnanju z odpadki (Ur. list SRS, št. 8/78), 3. in 41. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. Kst SRS, št. 8/82), Zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 25/83 in 12/85) in 202. člena Statuta občine Vrhnika v '(Ur. Kst, SRS, št. 31/79), 5/82) je skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne............sprejela ODLOK o ravnanju z odpadki I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen V KS Vrhnika (Center, Breg, Vas), Sinja gorica, Stara Vrhnika, Verd, Dra-gomer-Lukovica, Drenov grič-Lesno brdo, Log, Bevke, Ligojna, Blatna Brezovica in Borovnica (razen naselij na pokojiški planoti), je obvezno urejeno zbiranje, odvoz in odstranjevanje komunalnih odpadkov. Določbe tega odloka so obvezne za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter občane (v nadaljevanju besedila: povzročitelje). 2. člen V vseh ostalih KS občine Vrhnika je obvezno odlaganje komunalnih odpadkov v kontejnerje. Število kontejnerjev določi izvajalec, nabavi pa jih KS ah po dogovoru izvajalec, krajani pa ga odplačujejo ob ceni odvoza smeti. Odlaganje odpadkov v kontejnerje je obvezno tudi v naseljih, kjer je organiziran reden odvoz smeti s specialnimi vozili pa le-ta zaradi ozkih poti ah drugih ovir ne morejo do naselja. 3. člen Odlaganje in odvoz odpadkov se mora opravljati v skladu s higienskimi in sanitarno tehničnimi predpisi ter v skladu z določbami pravilnika o vzdrževanju in urejanju komunalnega odlagališča. 4. člen Komunalne in nenevarne posebne odpadke na območju občine Vrhnika je treba odlagati na odlagališču komunalnih odpadkov. 5. člen Zbiranje, odvoz in odstranjevanje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov teh storitev opravlja Komunalno podjetje Vrhnika. II. VRSTE ODPADKOV 6. člen • Komunalni odpadki so: — gospodinjski odpadki in odpadki iz obratov javne prehrane — odpadki iz poslovnih prostorov, razen nenevarnih posebnih odpadkov in odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi — ulični odpadki, ki nastanejo pri vzdrževanju javne higiene — kosovni odpadki (pohištvo, gosp. stroji, avtomobili, sanitarni elementi itd.) Komunalne odpadke se mora odlagati na odlagališču komunalnih odpadkov. 7. člen Nenevarni posebni odpadki so: — odpadni gradbeni material — sežgan ah razkuženi odpadni material iz zdravstvenih, veterinarskih in drugih organizacij — ohlajeni ogorki iz skupnih kurilnih naprav — odpadki iz proizvodnje, za katere pooblaščena strokovna organizacija ugotovi, da jih je možno odlagati na odlagališču komunalnih odpadkov, — usedline iz kanalizacije, čistilnih naprav in cestnih požiralnikov, v kolikor ne vsebujejo nevarnih snovi. Nenevarne posebne odpadke se lahko odlaga na odlagališču komunalnih odpadkov. m. OBVEZNOSTI POVZROČITELJEV ODPADKOV 8. člen Upravljalci in lastniki zgradb in objektov na območju iz 1. člena tega odloka morajo odlagati komunalne odpadke iz gospodinjstev in drugih virov v tipizirane posode za odpadke in kontejnerje, le izjemoma v PVC vrečke na območjih, kjer ni možen dostop s specialnimi vozili (v nadaljnjem besedilu posode za smeti). V stanovanjskih blokih oz. stavbah z več kot 4 stanovanji je obvezno odlaganje smeti v kontejnerje. Velikost in število kontejnerjev določi izvajalec v sodelovanju s sanitarno inšpekcijo. Odlaganje v kontejnerje je obvezno tudi za obrtnike, trgovine, gostišča in kioske. 9. člen Prostor za postavitev posod za smeti določi KPV sporazumno s sanitarno inšpekcijo. Na dan odvoza mora biti posoda na robu cestišča vendar tako, da ne ovira prometa. Lastnik, najemnik ah imetnik pravice uporabe družinske stanovanjske hiše, sme imeti posodo za smeti tudi na drugem mestu, vendar jo mora na dan, ko se smeti odvažajo, postaviti na za to določeno mesto. Prostor, ki je določen za postavljanje posod za smeti mora biti dostopen, tla gladka, smetnjaki morajo biti vedno zaprti, PVC vrečke pa zavezane in nepoškodovane. Okolica mora biti počiščena. Posodo za odpadke je dolžan uporabnik redno vzdrževat in čistiti, dotrajane posode pa zamenjati takoj, ko le-te ne zadoščajo minimalnim higienskim predpisom. Komunalno podjetje Vrhnika mora redno 2 x letno opraviti čiščenje kontejnerjev, oziroma večkrat na zahtevo sanitarne inšpekcije. Potrebno število posod za smeti nabavijo lastniki oz. investitorji zgradb in drugih objektov na svoje, stroške ah pooblaščena komunalna organizacija, na stroške investitorja, ah lastnika. -Posode zaodpadke za nove zgradbe morajo biti nabavljene pred izdajo uporabnega dovoljenja za objekt oz. takoj s pričetkom uporabe objekta. Komunalno podjetje Vrhnika pa mora pričeti takoj odvažati odpadke. Isti pogoji veljajo ob spremembi namembnosti objekta. Število posod oz. kontejnerjev določi KPV v soglasju s sanitarno inšpekcijo. 10. člen Če so komunalni odpadki in nenevarni posebni odpadki taki, da jih ni možno odlagati v posode za smeti, mora povzročitelj skleniti s pooblaščeno komunalno organizacijo pogodbo, s katero se določi drugi način odlaganja. Dogovorjeni način odlaganja ne sme biti v nasprotju s sanitarnimi in higiensko tehničnimi predpisi. 11. člen Kosovni odpadki (štedilniki, hladilniki in druga gospodinjska oprema, kolesa in karoserije, gume in drugi avtomobilski deli, sodi, itd.) se odlagajo neposredno na odlagališče ah se o potrebi odvoza dogovori s pooblaščeno komunalno organizacijo, katera je dolžna tak odvoz izvršiti 2 x letno ter najmanj 7 dni pred odvozom obvestiti občane z objavo v občinskem glasilu. 12. člen V KS iz 2. člena tega odloka se odpadki, razen odpadkov iz 11. člena, odlagajo v kontejnerje. 13. člen Zdravstvene in veterinarske postaje morajo odpadne snovi obvezno odlagati v sežganem stanju, le-te pa sežigati tako, da ne onesnažujejo zraka in oko-lja. 14. člen Ob kioskih, slaščičarnah, trgovinah, gostinskih obratih in drugih javnih zgradbah, tržnicah, parkiriščih, parkih, športnih igriščih in drugih javnih površinah, morajo upravljalci iz 8. čl. tega odloga, namestiti standarizirane koše za odpadke. Koše za odpadke, okolico košev in funkcionalno površino zgoraj naštetih objektov mora lastnik redno čistiti in vzdrževati ter odpadke vsak dan sproti odlagati v posodo za smeti. 15. člen Povzročitelji ne smejo odlagati v posode za smeti naslednjih odpadkov: — gradbenega odpadnega materiala, vej, kamenja in zemlje — tekočih odpadkov in gošč, pri katerih prihaja do večjega izcejanja tekočin — odpadkov iz 7. člena tega odloka — neohlajenih ogorkov in pepela — usedlin iz kanalizacije in cestnih požiralnikov — posebnih odpadkov, ki vsebujejo nevame snovi Ni dovoljeno tudi: — odlagati odpadke v posode tako, da se pri tem onesnaži prostor okoli njih in jih prenapolniti tako, da se pri tem onesnaži prostor okoli njih. 16. člen Povzročitelji so dolžni izvajalca sproti obveščati o vseh spremembah, ki na podlagi meril za oblikovan je cen za odvoz odpadkov vplivajo na ceno odvoza. IV. OBVEZNOSTI IZVAJALCA 17. člen Odvoz odpadkov iz območij, ki so zajeta v reden odvoz odpadkov, opravlja Komunalno podjetje Vrhnika. To dejavnost lahko opravljajo tudi druge DO ah posameznik po pogodbi s pooblaščeno organizacijo in v soglasju s sanitarno inšpekcijo. Letni načrt in urnik odvoza izdela izvajalec do 31. 12. za naslednje leto ter ga objavi v Našem časopisu. Kosovne odpadke odvaža izvajalec po programu najmanj 2 x letno. Povzročitelji se lahko v okviru krajevne skupnosti organizirajo in zahtevajo dodaten odvoz večjih količin kosovnih odpadkov. Zahtevo za dodatni odvoz poda KS, izvajalec pa je dolžan dodatni odvoz izvršiti. Izvajalec obvešča povzročitelja o času odvoza kosovnih odpadkov preko-KS in Našega časopisa. 18. člen Izvajalec mora posode prazniti skladno z letnim načrtom in urnikom odvoza. V primeru izpada odvoza, je dolžan izvajalec odvoz opraviti najkasneje naslednji dan. Izvajalec je dolžan posode prazniti na določen dan, čeprav posoda ni polna, zaradi preprečevanja razkroja komunalnih odpadkov. V zimskem času veljajo posebni urniki odvoza za težje dostopna območja. Umik mora biti objavljen v Našem časopisu do konca oktobra vsako leto. 19. člen Izvajalec mora za odvoz odpadkov uporabljati specialna vozila ali vozila, ki so urejena tako, da je omogočeno higiensko nakladanje, odvažanje in brez-prašno praznenje. Tipske posode ža odpadke mora izvajalec prazniti tako, da jih ne poškoduje. Po praznenju jih mora vrniti na prejšnje mesto, paziti, da odpadke ne raztresa po okolici, če pa se to zgodi, mora smetarska ekipa izvajalca okolico očistiti. Izvajalec ne odgovarja za škodo, ki je nastala zaradi redne rabe posod za odpadke. 20. člen Vse spremembe, ki jih sporoči povrzročitelj in so podlaga za obli kovanje cen za odvoz komunalnih odpadkov, je izvajalec dolžan upoštevati dneva, ko je bil o njih obveščen. V primerih, ko spremembe niso bile pravočasno sporočene, se cena odvoza obračunava od dneva dejansko nastale spremembe. v. odlagališče komunalnih odpadkov 21. člen Na odlagališču komunalnih odpadkov je dovoljeno odlagati komunalne in nenevarne posebne odpadke. Posebne odpadke, ki vsebujejo nevame snovi ni dovoljeno odlagati na odlagališču komunalnih odpadkov. 22. člen Komunalno podjetje Vrhnika izdela na podlagi projekta odlagališča pravilnik o upravljanju in vzdrževanju odlagališča. Izvajalec s pravilnikom iz prejšnjega odstavka določi režim odlaganja odpadkov na odlagališču, pravilno in redno izravnavanje terena, preprečevanje požarov, zasipavanje organskih odpadkov, dezinfekcijo, dezinsekcijo, deratizacijo, preprečevanje širjenja smradu, čiščenje in kontrola izcednih vod. kontrolo izjajajočih plinov, organizacijo rednega poslovanja in obratovalni čas odlagališča. Izvajalec je dolžan postaviti kažipote do odlagališča komunalnih odpadkov ter enkrat letno seznaniti povzročitelja s poslovanjem odlagališča v Našem časopisu. 23. člen Kdor odloži odpadke izven odlagališča, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati na odlagališče komunalnih odpadkov. Če tega ne stori, jih odstrani na njegove stroške izvajalec takoj, ko dobi zahtevo od pristojne inšpekcije. 24. člen Izvajalec je dolžan sprejeti in odlagati tudi odpadke, ki jih občani — povzročitelji občasno pripeljejo s svojimi voziti (komunalni in nenevarni posebni odpadki). Občani — povzročitelji so oproščeni plačila stroškov za odlaganje, dolžni pa so odpadke pripeljati v obratovalnem času odlagališča in jih odložiti na mestu, ki ga določi odgovorna oseba izvajalca. vi. Nadzor 25. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka in predpisov izdanih na njegovi podlagi, opravlja pristojna sanitarna, vodnogospodarska in komunalna inšpekcija ter komunalni redar, organi za notranje zadeve in pooblaščene osebe komunalne organizacije. vii. kazenske določbe 26. člen Z denarno kaznijo od 2.000 do 250.000 din se kaznuje za prekršek izvajalec, če: 1. ravna v nasprotju z 18. in 19. členom odloka 2. krši določbe 20. člena 3. ne upošteva vseh sprememb, ki jih sporoči povzročitelj (20. člen) 4. posebne odpadke, ki vsebujejo nevarne snovi dlaga na odlagališču (21. člen) 5. ne izdela pravilnika (22. člen) 6. ne postavi kažipot do odlagališča (22. člen) 7. ne odstrani odpadkov kot določa 23. člen 8. ne sprejme in odloži odpadkov, ki jih občani — povzročitelji sami pripeljejo na odlagališče (24. člen) Z denarno kaznijo od 1.000 do 250.000 din se kaznuje odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. ' 27. člen Z denarno kaznijo od 1.000 do 25000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek kot povzročitelj, če: 1. ne odlaga odpadkov v tipske posode in če ne postavi posode na za to določeno mesto (8. člen) 2. redno ne vzdržuje in čisti posode (8. člen) 3. ne nabavi potrebno število posod (8. člen) 4. novozgrajena zgradba ne izpolnjuje pogojev iz 8. člena 5. odpadkov ne odlaga v skladu s pogodbo (10. člen) 6. ne namesti potrebno število košev za odpadke oz. jih ne prazni in vzdržuje redno (14. člen) 7. odlaga smeti v nasprotju s 13. in 15. členom 8. ne obvešča izvajalca o vseh spremembah, ki na podlagi meril za oblikovanje cen vplivajo na ceno odvoza (16. člen) 9. na odlagališču ne odloži smeti na mestu, ki ga določi odgovorna oseba izvajalca (24. člen). VIO. KONČNE DOLOČBE 28. člen Ne glede na določila tega odloka, se pooblaščena komunama organizacija pooblašča še, da opravlja redno praznenje greznic na območju sanitarne zaščite vodovodov občine Vrhnika. 29. člen Z dnem ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o obveznem zbiranju, odlaganju in odvozu smeti in odpadkov na območju občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 12/83, 12/84). Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA Številka: 3/8-010-03/79 Datum: PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA Herman BOLE OBRAZLOŽITEV Osnutek odloka o ravnanju z odpadki je obravnavala skupščina občine Vrhnika na 42. seji zbora združenega dela in na 41. seji zbora krajevih skupnosti, 11. 3. 1986 in ga dala v dvomesečno javno obravnavo. Osnutek odloka je bil posredovan vsem KS na območju občine Vrhnika. Pismene pripombe v času javne obravnave ni posredovala nobena KS. Že v času priprave osnutka odloka in na obravnavi osnutka na skupščini so podale pripombe KS Vrhnika, Drenov grič in Borovnica, ki pa jih predlagatelj odloka ni mogel upoštevati, ker se vse nanašajo na plačilo storitev, oz. olajšave za socialno ogrožene in kmete. Odlok ne more reševati socialnih problemov, ker storitev, ki je opravljena mora biti tudi finančno pokrita, za socialno ogrožene pa imamo v naši družbi posebne institucije. Prav tako ni bil upoštevan predlog, da se kmetije obravnavajo kot izjeme. Menimo, da so tudi na kmetijah odpadki, ki jih ni možno odlagati ne na gnojišča in ne kuriti (pločevinke, steklo), saj nas na to opozarjajo divja odlagališča, katerih število se ne zmanjšuje kljub temu, da je organiziran reden odvoz odpadkov. Vrsto pripomb, ki se nanašajo na posamezne člene pa je podal izvajalec. Glede konkretnih pripomb dajemo naslednja pojasnila: K 1. členu: Upoštevana je pripomba, da se zajame v redni odvoz smeti tudi KS Ligojna, saj način odlaganja v kontejnerje kot je veljal do sedaj, ni bil uspešen. KS niso nabavile kontejnerjev, zato .so se črna odlagališča še naprej uporabljala. , K 2. členu: pripomba je v celoti upoštevana, saj je z dopolnitvijo tega člena (2. in 3. odstavek) rešena tudi nabava kontejnerjev. K 7. členu: pripomba je bila upoštevana, ker se je nanašala na strojepisno napako. K 8. členu: po konzultaciji s sanitarno inšpekcijo je bila pripomba upoštevana in dodana v 2. odstavek. Veliko število posod za smeti, ki so največkrat prenapolnjene ter širijo smrad, bi nadomestili kontejnerji. K 9. členu: Pripomba je bila le delno upoštevana in sicer je takoj za prvim stavkom 9. člena vstavljen nov stavek, ki določa, da je povzročitelj dolžan posodo postaviti na dan odvoza na odjemno mesto. Predlagatelj pa ni upošteval pripombe, da je povzročitelj dolžan posodo prinesti do 100 m na odjemno mesto. Smatramo, da bi bilo tako določilo za marsikaterega občana neizvedljivo (predvsem ostarele). Za območja, kjer ni možen dostop s specialnimi voziti je v 8. členu določilo, da se odlagajo odpadki v PVC vrečke. K 15. členu: pripomba je v celoti upoštevana, saj je bila beseda »in jih pre-napolniti« dvakrat napisana. K 17. členu: pripomba je upoštevana. Zaradi dodanega novega 16. člena se pripomba nanaša na 18. člen. Dodan je nov zadnji odstavek. Urnik odvoza se v času večjih snežnih padavin delno spremeni le na težje dostopnih klancih. K 19. členu: pripomba se nanaša na sedanji 20. člen, ki pa ostaja nespremenjen pač pa je vstavljen nov 16. člen, ki zadolžuje povzročitelje, da izvajalca ■ sproti obveščajo o nastalih spremembah. Ni pa upoštevano besedilo, ki se nanaša na način obračuna, ker menimo, da tehnična in upravna navodila ne sodijo v odlok. K 26. členu: pripombe se nanašajo na sedanji 27. člen in so upoštevane razen pripomba v zvezi z nabavo kontejnerjev, ker zaradi dopolnitve 2. člena lahko po dogovoru nabavi kontejnerje tudi sam izvajalec. Ostalo besedilo predloga odloka je enako kot je bilo v osnutku odloka. Predlog odloka je obravnaval IS SO Vrhnika in predlaga pristojnima zboroma, da sprejmeta naslednji SKLEP: Sprejme se odlok o ravnanju z odpadki v predloženem besedilu. «5%, j i\ i V I!tij 'v'"' i i; i :< i »i i* i "t i ri' fihi' -