Deset krajcarjev Podučna povest iz narodnega življenja češkega. (Ponatisnjena iz „Yertca.“) m g MU HI, ffiii X«r«idaiart-a* *g8j|U(a_* JAKOB K0KAH1 Kapf'»7»6 T V Ljubljani 1873. V založbi in na proda| pri ianezn Gioniinf-tii, bukvarju. $50 pt/m I. laeob Ko« »gaaksiSil S*' " J2/ilo ja v prejšnem stoletji okoli Šestdesetega leta, Travnike in gozde pokrivalo je že spomladno zelenje. Po cesti od Kraljevega grartea proti Pragi potovala ;ta dva mladeniča. Imela sta na herbtu popotne torbice, roki palice in na glavi kapico sč zelenimi, Širokimi »krajki. Bila sta obit dovolj urna; nii na obrazu se jima je idelo, da ju ni ena mati odgojila. Večji je bil bledega obraza, velikih in temnih oči. glavi je imel žametasto kapico, ki je bila sč s reber * imi Žnorami obšita, pa kratko zeleno snknjico, svilni, uideoi ovratnik in prav lepe, po novej šegi izdelane čevlje. Na perstu se je lesketal zlat perstan z dragim amnom, a popotna torbica bila je tudi prav lepo s kožo d serne obšita. Tudi druga obleka jo bila čista. Videlo je, da jo z vsem dovolj oskorbljen. Ponosno je gledal v svet, kakor bi hotel reči: „Denar je največje blago na nn svetu!“ Njegov tovariš je bil mlad in krepek mladenič, ka- .vih 20 let star, rodečega obraza in modrih oči, iz katerih . je še sveti ogenj čiste in nepokvarjene duše odseval. Njegova obleka je bila prosta, a vendar popolnoma pri¬ sojna za potovanje po meglenej pomladi. Na glavi je 1 — 4 — imel kapico, katera mr nk njegovih lepih kodrastih Is ni mogla pokril ob&iej so zeleno kožo, ka tero mu je njegov . apustil, spravljeno je bib vse njegovo majhno pre, ;:je: nekoliko obleke in pe rila, rokodelskega orodja, kladivee, klešče in par žebljev V posebnem kožnatem predalčku shranjena je bila Ž* precej stara in obrabljena molitevna knjižica. Obd popotnika bila sta od pruske meje donni. Sta¬ rejši je bilo siiknar, a mlajši vertnik. Janez m Miha bilo jima je imč, — toda vsak je bil od drugih starišev. - 5 — Janez je bil sin bogatega suknarja v B., ki je takrat sč suknom prav dobro po Ogerskem in Turškem teržil, ter si je na ta način svoje Skrinje z lepimi novci napolnil. Miha je pa bil sin neke revne vertnikove vdove iz vasi blizo B. domsi. Vsled tega sta pa tudi bili njiju popotni torbici različno napolnjeni, pa tudi upanje v prihodnost ni bilo pri obeh enako. Janez je nosil v svojem Žepu cehi eno menjico, pa tudi priporočilni list nekemu bogatemu tergovou v Prago. Njegov oče mu sicer ni dal blagoslova, ko je odhajal, a vendar je pripravil veliko pojedino, h katerej je vsa rodbina bila povabljena. Borz ko bo domčv prišel m svoja leta na tujem preživel, prevzel bode imovino 'n posel svojega očeta, kateri mu ni drnzega pri odhodu . -bel nego to: „Delaj in ravnaj pravično! S temi bese- lami jo starček samo to željo izreči hotel, da bi mn sin bil' marljiv delavec, kateri bi tudi s tujimi deželami znal dobro tergovati. Ni bilo tedaj nič čudnega, da je Janez svojo tor¬ bico ponosno na lierbtu nosil. Miha je pa imel lehkb in revno torbico, ali v nje¬ govih persih je bil materin blagoslov. Mati mu je splela •/.a’ p.. nogavice, sešila mu, se v6 da, iz prostega platna ve čedni srajci, in mu tudi za slovo stisnila pet šmar¬ nu petič v rokč. Vsaj je pa tudi revna bila takč, da . enkrat ni imela kaj jesti. Vsa se je tresla, ko je ljubega dihata prekrižala. Miha jej je pa se solznimi očmi djuhil, da bo vedno živel le po njenih naukih. Tako sta mladeniča potovala in bila sta že blizu 1 * - 6 — mesta Nahoda na Češkem. Bilo je ravno poludno in solnce je tako pripekalo, da sta morala v stran oberniti, ter si sence iskati. Med gostim lesovjem najdeta ožel pot, ki je v bližnji bukov gozd peljal. V daljavi slišalo se je zvoniti poludne. „Oh“ reče Janez, „kako je v tej senci prijetno; tukaj se bode dalo dobro odpočiti. Ko je torbo iz herbta odvezal, stegne se po zelenej trati, odpre jo, ter izvleče iz nje sklenico napolnjeno z do¬ bro pijačo, pa tudi kos svinjskega plečeta in kos pogače je kmalu pred njim ležal. Miha, revni vertnik, je pač v svojej torbici imel pet šmarnih petič, katere mu je mati darovala, — ali za • kosilo vendar drugega ni imel, nego kos černega kruha in vodč iz bližnjega potoka. Pa mu je bilo tudi malo mar za kosilo! Poslu-... ■ le glas zvond, ki ga je opominjal na njegovo preljub'/ J- movino, njegovo domačo vas in mater. Nekaj mu ni dat miru; moral je svoja notranja čutila odkriti Bogu. Počasi odide k cerkvici, ki jo stala na verhu hribčeka: med tem je njegov tovariš v travi ležal in prav tečno južinal. Ravno se je pobožno zamislil, — kar sliši glasne možke glasove. Čez nekaj trenotkov prideta dva možd, ter skerbno gledata okoli, kakor bi kje iskala kake ker- čme Po vnanjem obličji, rekel bi, da je eden gospodar, a drugi njegov hlapec; obd sta imela zelene popotne s« kuje, od nog do vratu zapete. Draga obleka bila je go tovo znamenje, da sta bogatina. Prijazno pogledata M ih at a, ki je ravno skočil od cerkvenega praga, ter jima šel nasproti. — 7 - „0h!“ reče eden proti Mih atu, „vsaj je pač tu¬ kaj duša, ki nam more pomagati. Od kod si, in kaj de¬ laš tukaj ?“ „Hvaljen Bog!" odgovori Miha, ter se spoštljivo prikloni, „jaz sem vertnarski mladenič iz B., grem v Pra¬ go, da si poiščem dela in ravno sem tukaj za svojo dobro mater malo molil." „Hm, to se mi dopade," reče tujec. ,.Torej delavec in vendar ima občutke, .... kako ti je pač imč?" „Mih a Ta v bar,“ odgovori ta, pričakovaje dalj¬ nega vprašanja. „Torej Miha,“ nadaljuje tujec, „veš kaj? Dozdaj si molil, zdaj boš pa delal. Le poslušaj! Pod cesto doli leži noj voz s potertim kolesom; najpred bi ga moral iz pesku izvleči, potem nam pa kakega kovača dobiti, ki bi ga. popravil." „E kaj še!“ odgovori Miha, ter pokaže na svojo torbo, *,,vsaj še kovača no bode treba; jaz imam sam kladivce in žeblje, — bomo že naredili." Tujec -se nasmeje pripravnemu mladeniču. ,,lzver- sten korenjak," reče svojemu tovarišu, katerega je Miha naprosil, da mu pomaga voz iz peska potegniti „pač da se mi dopade fantč, okreten je in pobožen." Ivoj spodej pod kapelico ležal je voz v pesku, a noleg njega stala sta gospoda, ki sta bojazljivo gledala, ali bo kaj z vozom ali ne. Zraven njih je stal tudi voznik, ki si je brisal znčj s potnega čela. „Nu, zdaj ste tukaj trije!" reče Miha, „imate sicer močne roke, pa vendar ne morete voza iz peska pote-' — 8 gniti. Menda si ne bi radi umazali svojih lepih roka¬ vic? Le počakajte malo, bom pa jaz pomagal!" Pri teh besedah skoči na griček, ter kmalu pride sč svojim tovarišem Janezom, kateri se je zevaje in prav nerad počasi za njim vlekel. „Derži se, suknar," opominja ga Miha, — sram bi nas moralo biti, ako 'nas pet ne bi moglo tega voza iz peska potegniti. Toda gospoda v zelenih suknah se nista vozčt prav nič doteknila, pa tudi iti bilo potreba, ker Janez, Miha in voznik so ga kmalu privlekli na kolesnino. Gospod v zelenej suknji poterka mlademu vertniku na ramo, ki je v dvajsetih minutah voz tako dobro popravil. „Hvala ti," reče mu, „zelo si mi ustregel in pokazal si, da si izversten delavec. Ne bode ti škodovalo. Tukaj na, vzemi ta denar zase in svojega tovariša; ako se n« denar umejeta in znata hraniti, lehko sčasoma to darilci v zlato spremenita." Pri teh besedah potisne vsacenm nekoliko okrogličev v roko. Mih a se priklone in reče: „Delo, ki sem ga pri vozu imel, žialč ni vredno, da kako plačilo zanj vzamem; pri nas je navada, da se delo le pri izurjenih kovačih v kovačnici plačuje." Gospod v zelenej suknji se smejo. „Le obderži, kar sem ti dal," reče in hitro v voz skoči, „vsaj si pošteno zaslužil, — pa ne misli da je sre- bern denar; ako te je volja, znaš me v Pragi obiskati, pa hočem tebi in tvojemu tovarišu preskerbeti dobrega gospodarja in dobro službo." „Kako bi vas pa mogel najti v velikem mestu?" vpraša sramožljivo mladenič. — 9 - ,,Le vprašaj naHradžinu po grofu Falkensteinu,“ zavorna gospod ter se naglo odpelje naprej. Zdaj mladeniča zopet svoje torbice na lierbet narav¬ nata in pogledata dar, katerega sta prejela. „Tri sto medvedov!“ zavpije Janez proti svojemu tovarišu in derži na roki denarje, „deset bčrih krajcarjev . . . je li to dar? Pa za tč krajcarje tukaj sem grofov voz iz peska vlekel, sem si suknjo in čevlje raztergal! — Ej — da sem mu rajše iz svojega žepa še deset kraj¬ carjev priložil in ga vprašal, da li se pač deset krajcarjev more vzeti kot grofovsko darilo ?“ Tako je še dolgo časa godernjal. Tudi Miha po¬ gleda zdaj svoj dar. Tudi on je prejel deset krajcarjev, ali vendar ni godernjal. Vsaj ni voza iz koristoljubja po¬ pravljal, ampak le iz postrežlj ivosti. Varčno spravi deset krajcarjev k u n im. grošem, katere mu je mati na pot dala. Mislil si je: kedor ni z malim zadovoljen, tudi večjega vreden ni. Mladeniča potujeta dalje. Čez tri dni zagledat« kraljevsko mesto Prago z mnogimi lepimi cerkvami in poslopji. Pozno v noči prideta tja, vsa prašna in trudna, ter jo naravnost zaverneta v bližno kerčmo v B. Bila je to kerčma za potujoče rokodelce in delavce, — velika, štiri- - 10 oglasta soba z lesenimi klopmi in ravno tako dolgimi mi zami. Polna soba je bila dima. Okolo miz sedele so vsakoverstne osobe, raznoverstni rokodelci in delavci. Bilo je tu notri kakor v kakem mlinu. Ta se je srnijal, drugi govoril, tretji upil, — a najmočnejši glas se je slišal nekega kramarja, ki je ure na prodaj ponujal Naša tovariša koj sedeta med druge goste. Po ro- kodelskej navadi vprašali so ju, od kod sta in kako sta kaj na potu živela. Odgovor je bil kratek; vsaj sta ravno iz doma šla. Večina uazočib se ni veliko brigala za nju, le kramar je hitro opazil okrog Janezovega vratu svilnat robec. Koj se jima približa. Za nekaj časa je Janez že iz tor¬ bice denar vlekel, da kramarju prav drago plača slabo sreberno uro. Šest goldinarjev je veljala. Janez plača in prešteje denarje, ki so mu ostali. Jezno verže unih deset krajcarjev, ki je je na cesti dobil za darilo, na mizo, da se mu ne bi pomešali z ostalimi, večjimi de¬ narji. „Gospod dobro razločuje denar,“ pravi kramar; „prav dobro znate bakreni drobiž ločiti od srebra. Ti le bakreni okrogliči tukaj gotovo niso od matere? „Primaruha! res da niso,“ smeje se Janez, „to je dar iz grofovske mošnje, katera je pa morala biti jetična, kajti nič druzega ni bilo notri. 11 Zdaj začne pripovedovati kramarju dogodbo o grofu in o podarjenih krajcarjih. „In to je grof?“ končd še malo vinjen, „naj si le s temi krajcarji svojo grofovsko krono obšije. Bogat člo¬ vek, kakor sem jaz, ni treba, da se za tako beračijo še komu uklanja. Tukaj imate kramar, vzemite teh deset krajcarjev kot nameček za uro, ki sem jo od vas kupil. Pri teh besedah verže kramarju denar v roko, ki se ■e pa veselo smijal, mislč si: „Dober tergovec vsak kraj- carček porabi .... lehko noč!“ Hitro pobere svoje ure, vstane in odide. - 12 - Til, Drugo jutro gresta Janez in Miha v mesto, da si poiščeta službe. Janez je svoje priporočilno pismo na pervega suknarskega fabrikanta že oddal, ter je bil tudi čez nekaj ur pozneje že v njegovo delarnico sprejet. Revnemu Mihatu ni šlo tako po sreči. Njemu je bil svet zapert. Pri vseh posestnikih vertov je bil, povsod se je oglaševal, ali vse zastonj. Vsak mu je odgovoril, imamo že vertnika, pridi v jeseni, ko se bode sad obiral. Ubogi mladenič je mislil na svojo mater, katerej je hotel se svojim zaslužkom v Pragi pomagati. Zdaj bo reva še večje pomankanje terpela. Se solznimi očmi je hodil okoli, ter je včasih kaj bral iz knjižic, katere mu je mati dala. Nek človek, že precej v letih, vprašal ga je, zakaj je tako žalosten? Ko je izvedil vzrok njegove žalosti, na¬ smeje se mu in ga potolaži: „Ako dragega nič ne iščeš nego dela, kmalu si bo¬ deš pomagal. Moj vertnik rabi dobrega pomočnika v vertu na Višehradu, pa pojdi z mano. Mož je bil bogat in sploh spoštovan zlatar pražki. Vzel je Mihata k sebi, ter mu je dal službo v svojem vertu na Višehradu. Kako se je Miha radoval, ko je pervo pismo materi pisal, ter jej čez nekaj mesecev tudi že nekoliko prihra¬ njenih krajcarjev poslal. Na grofa v zelenej suknji, kateri mu je deset krajcarjev podaril, ni prav nič več mislil, ter - 13 ga tudi ni iskal; službo je imel, pa mu posredovanja go¬ spoda grofa ni bilo treba. Pri delu prešla je mlademu Mihatu hitro vesela spomlad. V tem času je svojej materi že dva pisma po¬ slal, a v vsakem bila sta po dva sreberna tolarja. Še to¬ liko časa ni imel, da bi mogel svojega tovariša in rojaka Janeza obiskati, Ta je bil, kakor smo že rekli, pri nekem bogatem suknarji v službi. Pa on ni bil v Pragi samo zavoljo svoje službe, iskal si je tudi zabave in veselja; večkrat se je jezil cel6 nad, solncem, da ga v spanji vznemi- raje, pa je tudi večkrat karal vratarja, ki je vsako noč že ob enajstej uri zaklenil vrata, ko je namreč on v kerčmi najboljše volje bil. — „Vsaj se samo enkrat živi,“ je večkrat dejal. Tega svojega prigovora se je Janez čversto del¬ al. (Jez osem tednov, odkar je prišel v Prago, je po na¬ vadi svojih tovarišev imel že dolgo pipo (fajfo) iz morske pene, ki jo je drago plačal ter iz nje pušil, da je bilo gro/a. Tudi si je našel dosti malopridnih tovarišev, ka¬ teri mu so pomagali sreberne dvajsetice v pivarnah za- pijati, pa tudi gerde nesramnosti doprinašati; zato je pa Janez imel že skorej steklene oči na svojem obrazu, ki je ' ■ nedavno žarel kot dragi kamen . . . Sercč mu je bilo tako pusto in prazno, kakor pozneje njegova mošnja, a ko je leto minulo, začel je Janezov gospodar godernjati nad lenim in pokvarjenim mladeničem, da ga namreč ne more dalje imeti pri svojem rokodelstvu; začeli so godernjati tudi Janezovi sodelavci nad njim in nad odertniškem kramarjem, ki je vsaki dan hodil okoli denarnice in Ja- - 14 — iiezu njegove mejnice pokazoval; godernjal je pa tud sam Janez nad svojimi stariši, ki mu niso hoteli ve denarjev pošiljati. Mislili so baje: dober rokodelski po močnik, katerega stariši na pot dobro spravijo, si pa leliko kaj zasluži; pa so imeli tudi še več drugih otro' preživeti, k temu so pa še jako neugodne razmere, v ka torih je bilo takrat naše cesarstvo, ovirale tergoviuo turškimi deželami, in to je posebno Janezov oče pra, dobro čutil. Tako je minulo eno leto. Naša mladeniča Jane! in Miha sta vsak po svoje živela. Janezov oče naglo umerje. Zapustil je, kar nihče ni mislil, več dolga nego premoženja; poleg, tega mu je pa še h koncu njegovega življenja ogenj veliko škodo na pravil. Namesto prejšnega bogastva, bilo je zdaj v hiši vdove in štirih otrok veliko uboštvo. Janezova obertnija je bila prav slaba; upniki si ga jeli tirjati, od doma ni dobival nobene pomoči, sam je bil pa bolehen, in tako ni vedil, kaj bi počel. V tej velikej stiski pade mu na misel, da ima v mestu dobroserčnega rojaka Mih ata, za katerega jo sli¬ šal, da je pri zlatarji. Nikoli ga ni poprej obiskal, ker mu ga ni bilo treba. Slišal je o Mih atu, da mu gre ■dobro, da se čisto in lepo nosi, pa da si je tudi že nekaj denarjev prihranil. In ker so ga upniki že toliko nag» njali, mislil si je Janez, da bi mu morda Miha mogel nekoliko denarjev posoditi. Njegova prevzetnost mu tega. dolgo ni pripustila, ali kaj si če? — brez denarjev in u- panja bil bi prisiljen beračevati. Odloči se torej neko nedeljo po poludne, ter se pod — 15 —• !•: svojemu nekedanjemu tovarišu. Odkritoserčno se mu sega odkrije, pa ga prosi le za deset goldinarjev na »osodo. Rekel je, da mu je le za nekoliko trenotkov to- ;ko denarja treba, in mu hoče zopet vse pošteno pover- siti. DobroserČnemu Mihatu je bilo že to dosti, da je dl Janez njegov rojak. Serčno obžaluje svojega tovariša .uu s pobešenimi očmi reče, da je ravno včeraj svoje 'shranjene krajcarje materi poslal, in je zdaj sam suh ot poper. Bilo mu je zeLS težko pri serci, da svojemu rojaku irošnje ni mogel izpolniti, in ko je videl, da se mu J a- — 16 nez nekako neverjetno smehljš, privleče svojo mošnjico iz skrinje ter reče: „Glej, ljubi Janez, to mi je vse, kar še imam. 1 ' V mošnjici je bilo le onih deset krajcarjev, katere je nekedaj od grofa dobil na cesti v Nahod. Ponudi je Janezu: „Na vzemi" pravi mu dobro- serčno, „vzemi ta zadnje krajcarčke; morebiti si ž njimi kaj pomagaš." Janez je bil ves dan lačen in nehote seže po de¬ narji, katerega je pred nekaj leti iz svoje mošnjice vergel Ali na enkrat zgrabi krajcarje tretja roka. Bil je namreč Mihatov gospodar, zlatar iz Višehrada, ki je krajcarje vzel, ter jih pozorno gledal. „Bodi varčen," reče Miha tu, saj si pač zrni raj varčen bil. In zdaj hočeš tako lep denar zaferčkati, kakor da bi bili to kaki vinarji." Miha ga debelo gleda, a on nadaljnje: „Lepo je od tebe, kakor sem ravno slišal, da tako rad svojemu rojaku pomagaš, ali pri tem pa vendar tudi nase ne smet pozabiti ..." Zlatar vzame krajcar za krajcarjem v roko, vsakega obrača in ogleduje, maje z glavo in se smeje; potem pa gre, brez da bi kaj rekel, v svojo delavnico,- ter so kmalu poverne z velikimi očali na nosu in prinese sabo siv, tenek kamen in pilo, s katero začne krajcar rezal, in vertati, tako dolgo, da naredi luknjo na enem kraji. Zdaj porine pilo vanj in krajcar poči v dve polovici, in glej — iz bakrenega krajcarja pade na mizo zlati, ogersk. cekiu . . . Miha in Janez stojita kakor okamenela pred - 17 zlatarjem. Zdaj vzame zlatar tudi drugi, tretji in tako dalje vseh deset krajcarjev redoma v roko, vsakega pre¬ pih in iz vsakega pade ogerski cekin. „Precej sem si mislil,“ poreče smijaje se zlatar ter poskuša cekine na nekem karaenu, ako so res čistega zlata, — ,,precej sem si mislil, da so ti debeli krajcarji terezijanskega kčva, in da imajo nekaj dražjega v sebi; kajti predebeli so se mi zdeli za bakreni denar. 1 ' In tako je bilo. Cesarica Marija Terezija je namreč, kakor je znano, večkrat dala v bakreni denar vkovati cekine, ter je tak denar rabila za različne pri¬ jazne darove, posebno za družine. Taki denarji, se vč, bili so le malo komu znani. Oni krajcarji torej, katere je grof dal M ih atu in Janezu na cesti pri Nahodu, bili so tudi taki. Miha pri tej priči ni znal, kaj bi rekel. Bied kot cunja je stal ves osupnen pred zlatarjem, a Janez je bil jezen in si je mislil: „Kako sem bil pač neumen, da sem tako lepe denarje kramarju zastonj tja vergel!“ Tako je bil Miha nenadoma gospodar od 10 oger- skih cekinov, a njegov rojak Janez ni imel niti vinarja. Miha je koj mislil na svojo mater. Kako bi pač starlco veselilo, ko bi jej ta bogat zaklad poslal! — Kako bi reva koj odložila očala, ter bi si brisala solze hvalež¬ nosti! Kako bi vendar blagoslovila svojega sina! — Premišljevaje to, stopijo mu solze veselja v oči. Ali stoj! — Pošteni mladenič si je še nekaj dru¬ gega mislil. Ali je pa res blagi dobrotnik vedel, da so v kraj- - 18 - carjih cekini P Znabiti je on sam mislil, da so le ba¬ kreni krajcarčki? In ako ni vedel, da so eekiui notri? Potem se je zmotil. In kedč bi tudi dvema popotnikoma za tako majhno delo koj 20 cekinov plačal? Gotovo da grof ni vedel za cekine, —■ „a krivično blago nikoli ne tekne,“ rekla mu je večkrat njegova dobri¬ ni ati. Tako je Miha mislil in mislil, ter naposled rekel svojemu gospodarju: „Moram grofa vendar prositi, da de¬ nar, pri katerem se je zmotil, nazaj vzame, ter vidi, da je na svetu tudi še poštenih ubožcev.“ Ves ruzmišljen naglo odide gori proti Hradžinu, ter na Janeza popolnoma pozabi. Njegov gospodar gleda dopadljivo sanjajo se ?a .m IV. V tej naglici je pozabil, da je že celo leto minulo od one dogodbe na nahodžkej cesti, pa da bi se lehko zgodilo, da grofa več v Pragi ni; nu vendar si je mislil da je velikodušni dobrotnik, ki mu je naročil, da naj prim k njemu, vendar le znabiti v Pragi. Odloči. se, kot g poiskati in berž, ko ga najde, izročiti mu denar. Ko je tako naglo dirjal mimo Svarcenbergovib po slopij, se je skorej zadel v nekega priletnega gospoda, k; sa je z dolgo palico sprehajal onod. — 19 - „Počasi, le počasi mladenič,“ nasmeje; se niufgosr pod prijazno, „vsaj nisi divji lovec tam v čeških.gozdih.! 4 Mihatn se, je prijazno obličje .gospodovo tako do- ]>adlo, da si ga upa koj nekaj vprašati., „Milostivi gospod!“ reče, „morda bi mj znali po¬ vedati, kje bi našel zelenega grofa? 11 Gospod se nasmeje in zmaje z glavo.: ■ , t „i nu,“ nadaljuje Miha, „grofa .Falkenstejna sem hotel reči!“ Stari gospod pomori M ih ata z očmi od .glave do pete. „Falkenstein? Falkenstoin?“ odgovori, „hm — hm — kaj bi pa rad z grofom F alk.e.us teinom.? V celej Pragi ni grofa s tem imenom. 41 0 . • „Oj,“ prosi Miha, ne bodite hudi, da, senp.se pre- derznil vas vprašati; lehko je, da gospoda grofa n-i več v Pragi, ali pred enim letom je .moral vendar tukaj -biti, bi im drugače ne bil mogel povabiti k sebi na Hradžin. Do zdaj ga nisem iskal, ker ga nisem potre¬ boval; ali zdaj mu moram njegove denarje nazaj dati in ga moram dobiti, naj si bo, kjer koli hoče, — iz sveta menda, ni izginil!“ Stari gospod se smeje, a Miha mu obširno pripo¬ veduje vso dogodbo o desetih krajcarjih, — počemši od one dogodke na cesti, vse do deuašnjgga .dpe, . — Ko je mladenič povest dover.šil, prime ,ga gospod « reko in nm prijazno reče: „Ti si redka prikazen . na-, tem svetu! Za to hočem skerbeti, da te pripeljem k stop¬ nicam, na katerih dobiš lehko darilo za svojo poštenost. 14 Zdaj pelje Mih ata do kraljevega gradu skozi že¬ lezna vrata na Hradžin kjer je stala majhna kočija. 2 — 20 - Miha je moral k njemu sesti, voznik poči z bičem iu stari gospod zapovč kratko: ,,n a vert.“ Prišedši tja, pelje neznani dobrotnik Mikata v krasen vert. Miha že od daleč vidi dva gospoda, kako so zaupljivo pogovarjata, in ... . če se ne moti . . . . eden je po vnanjem zaderžanji ves tak, kakoršen je bil zeleni gr.,l‘ na nahodžkej cesti, a oni drugi bode, prej ko ne, njegov spremljevalec. Miha seže z roko v žep, da bi se prepričal, če so še denarji notri. „0j, to je prav oni zeleni grof- 1 misli si, ko se je stari gospod njegovemu spremljevalcu začel priklanjati, ter mu nekaj v francozkem jeziku po tikoma pripovedo¬ vati. Grof je bil ravno tako oblečen, kakor takrat, ko je bil na nahodžkej cesti. Pogleda in zapazi M'ih ata. „Oho, to je moj znanec, ki mi je pomagal, na cesti!“ pravi smijaje se, „kaj si me vendar prišel obiskati; dolgo si me pustil čakati nate in ko bi se ne bil slu¬ čajno zopet nazaj v Prago povernil, bi me ne bil našel več tukaj .... vsaj je že celo leto minulo, od kar se nisva videla . . . . “ Miha se tudi priklone, kakor je. starega gospoda storiti videl. „Milostivi gospod, še zdaj ine ne bi bilo tukaj,“ pravi potem, „ker mi niste nič dolžni, ali vi ste se hoteli šaliti z menoj in ste si v ta namen šalo izbrali, katera bi me bila lehko ob mirno vest pripravila, ako b. vas ne bil tukaj našel." „Kako to?“ vpraša smijaje se zeleni grof. „Nikarte pa vendar misliti," nadaljuje dobrosrčni mladenič, „da sem znabiti vse leto premišljeval, bi-li - 21 — vam dobro skrito cekine povernil; onih deset krajcarjev, katere ste mi dali na nahodžkej cesti, sem si bil shranil in še zdaj bi ne bil vedel za skrite cekine, ako bi ne bil moj gospodar, ki je zlatar, vsak krajcar prepilil. Zdaj pa le vzemite, kar je vašega; vsaj-gotovo niste vedeli, da ? bakrenih okrogličih tičijo tako lepi zlati cekini!“ — „lij, da nisem jaz vedel!“ — pravi smijaje se gi.-pod v zelenej suknji, ter pazljivo preobrača cekine v roki, kakor da bi kaj tacega še nikoli ne bil vidil. „Ne delajte se vendar tako nevednega, “ reče Miha, „vpi\j vam pač ne bodem verjel, če bi rekli, da ste debele krajcarje od zunaj in znotraj dobro poznali, ter da sta naju le hoteli skušati, ako sva dosti poštena. Nii, kakor vidite, v meni sto vendar poštenega človeka našli.“ Stari gospod, ki jo Mih ata pripeljal, se je že bal, da bo mladenič kako besedo preveč izgovoril, ker je nam¬ reč čedalje več in odkritoserčuiše govoril; nu zdelo se je, da se odkritoserčui govor verlega mladeniča dopade grofu. „Nu,'“ pravi in ga na ramo peterka, „veseli me, da si tako pošten in si nazaj prinesel, kar misliš, da ni tvoje; ... ali pa ni tudi ..tvoj tovariš . . “ „Ravno takih deset krajcarjev od vas dobil,“ preseka mu M i h a besedo. „Nu, in kje je on?“ vpraša grof. „On — on — “ jeclja Miha, „ne vem, res ne vem, —, on ni — on ni —“ „Tako poštena duša, kakor ti!“ poprime grof besedo. ,,Zato pa tudi vedi, da bom s tabo tako ravnal, kakor si zaslužil. Deset cekinov si le vzemi; jaz sem dobro ve? dil, da so v krajcarjih, ko sem ti je dal, zato le vzemi!" — 22 - „Gošpod, tega pa ne, 1 ' odgovori Miha; „moj gos¬ podar, ki dobro ve za te cekine, bi mislil, da sem si morebiti izprosil od vas ta denar, a beračevati za denar se poštenemu človeku ne spodobi. In toliko, kolikor mi dati hočete, si z onimi par žeblji, ki sem je vlani v kolo zabil, pač nisem zaslužil. Dajte mi rnjše kako pobotnico, s katero se bom gospodarju lebko izpričal, da. vam sem denarje res pošteno nazaj izročil. 11 „T)obra duša!“ začudi se gospod in ga prijazno po¬ gleduje. „Ako bi vsi ljudje bili tako pošteni kakor Si ti, in bi le za to plačilo zahtevali, kar si pošteno zaslu¬ žijo, mogel bi se vladar in domovina veseliti; ali mnogo jih je kateri bi radi le od tujih žuljev živeli . . „Naj drugi delajo, kakor jim drago, to mene nič ne briga; odgovori Miha. „Zdaj mi pa le hitro naredite pobotnico, vsaj vidite, da ho nevihta in moram naglo do- m<5v iti, da še o pravem času spravim cvetlice pod streho.* „Nu, ker si ti tako natančen,“ smeje se gr«r, „mo- ram tudi jaz hiti; precej ho pobotnica gotova. 11 Namigne svojemu spremljevalcu. Ta prinese iz hišice papir in černilo, katero postavi na kameueno mizo v vertu. Grof v zelene j suknji sede in piše poterdilo. „Tako“ pravi smijaje se in posiplje papir s peskom „hočeš imeti tudi kakošuo pričo ?“ „Bi ne škodovalo,“ reče Miha in pogleda po stran; blizu stoječega gospoda. Grof mu namigne, gospod se vsede in podpiše pobotnico. „Nu, zdaj smo se poravnali!“ reče grof smijaje se in vzame cekine, katere mu je Miha natanko in varčno na mizo odštel, — ter je spravi v svoj žep. . i 23 - „Da, odgovori Miha in spravi pohotnico, ostanite zdravi in ako dovolite vas bodem še v tem lepem vertu obiskal, vsaj kakor vidim, manjka vam cvetlic, imate le samo francozko salato, a morebiti, da bi si jaz tukaj tudi kaj zaslužil se svojim vertnarskim nožem.“ „Dobro, dobro,“ pravi grof smeje se, ,,v nedeljo se zopet vidimo; takrat me moreš na Hradžinu v gospodskej hiši pri češkem levu obiskati; jaz bom še en teden tukaj in potem grem na svoje posestvo blizu Dunaja. Z Bogom!“ Serčno se smijaje odide potem se starim gospodom, s katerim je bil Miha prišel, in se svojim spremljeval¬ cem gori po stopnicah. Čez dve uri pozneje je stal Miha s pobotnico v rokah pred svojim gospodarjem. Ta razvije papir in bere list; „S tem listom poterjujemo, da smo od plemenitega vpn.narskega pomočnika Mikata Tavbarja iz B., po¬ štenega in zvestega mladeniča, prejeli deset ogerskih ce¬ kinov, katere smo zanj koj dali v Našej blagajnici za 500 srebernih goldinarjev izmeniti, ter smo Našemu blagajniku zaukazali, da ta iznesek poštenemu mladeniču izplača. Ker so pa sploh zvesti in varčni ljudje redka prikazen nasvetu, imenujemo poštenega Mikata Tavbarja ob enem za svoje¬ ga vertniškega nadzornika na Naših družinskih posestvih v doljnej Avstriji, ter mu bomo posebno imenovanje za to službo še ta teden izročili. V Pragi, leta 1708. Jožef. Grof Auersperg, prit'a.“ 3 24 - Stari gospodar Mihatov ni mogel tega lista do konca prebrati. Jokati se .je začel. Miha \>s bled stoji pred njim; debele solze niti kapljajo po licih na papii — naj lepša hvaležnost za veliko milost cesarjevo. ap • Cesar Jožef II., ki je takrat še vladal se svoj materjo, potoval je takrat pod imenom grofa Falkom- steina, in nihče drugi nego on je bil, ki je Mihatu daroval onih deset z zlatom napolnjenih krajcarjev. Kc je zopet prišel v Prago, je mnogo poštenih ljudi obda¬ roval. - 25 - Kaj se more se drugega misliti, kakor da je Miha že drugo jutro klečal pri nogah svojega visokega dobrot¬ nika; da je čez osem tednov pozneje na cesarsko posestvo se svojo materjo kot vertniški nadzornik potoval; da se je potem čez eno leto srečno oženil z hčerko svojega gos¬ podarja, zlatarja na Visehradu, in da je v sivej starosti, ko je svojim otrokom večkrat pripovedoval o svojej sreči in o nesreči svojega rojaka Janeza, kateri je pozneje prišel v neko predilnico in je vsled svojega slabega živ¬ ljenja zgodaj umeri, vselej'se solznimi očmi pogledal po¬ dobo slavnega cesarja Jožefa II., kateri že davno pri svojih slavnih prednikih počiva v cesarskej raki na Dunaji. Jacob Kokail lisk Egerjev v Ljubljani. 4 nw ^}y' v. (OB KOKf, Eup ■>5764 T ONuriSl 5 - iu*t- ,k tl *