Razgovori i naSimi narocnihi Povračilo slroskov za oskrbo tujega otroka. G. Neža. že drugo leto imate na oskrbi tujega otroka. Z zakonsko materjo otroka ste se dogovorlli, da Vam bo ona plačevala 50 din mesečno in dobavljala vso potrebno obleko, plačanih ste pa dobili le 110 din, dočim obleke mati sploh ni dobavila. Mati in tudi oče otroka živita v največjl bedl, radi česar ste prosili pristojno občino, naj Vam ona povrne oskrbovalne stroške ali odvzame otroka, pa ni obCina ničesar ukrenila, niti kaj plačala, odnosno je plačilo izrečno odklonila. Tudl prošnja na okrajno načelstvo je ostala brezuspešna. — Oskrbovalne stroške Vam je dolžna povrniti predvsem mati otroka, ker Vam je ona izročila otroka v oskrbo in se zavezala plačati stroške. Ako ste videli, odnosno vedell, da mati nima premoženja, bl bili pač morali prevzem otroka odkloniti. V podrejeni vrsti bi Vam moral stroške nujne oskrbe povrniti ofie otroka, ker je oče po zakonu dolžan otroka oskrbovati in ste VI namesto njega izpolnili to obvezo. Ker pa tudi oče ničesar nima, ne boste mogli dobiti povračila — vsaj dokler se premoženjske prilike staršev ne zboljdajo. Ako otroka nočete na lastne stroške oskrbovati, ga čimprej vrnite materi. Občine ne fioste mogli prisiliti, da Vam povrne omenjene oskrbovalne stroške, ker Vam otroka ni ona izročila v oskrbo, nitl Vam ni obljubila povrniti stroskov — na drugi strani pa ima otrok še starše, ki so po zakonu dolžni skrbeti za svoje otro-s ke. Poskusite še s prošnjo na bansko upravo — a mnogo upanja na uspeh ni, ker so proračunske postavke za podpore zelo male. Po štajerskem deželnem zakonu z dne 27. avg. 1896 pristoja sicer tretjim osebam, katere pomagajo ubožcu v nujni potrebi, pa niso k temu zavezane, pravica do povračila po okoliSčinah potrebnih stroškov napram domovinski občini, a le takrat, ako je bila pomoč tako nujna, da se ni mogla poprej javiti krajevnim organom javne ubožne oskrbe in ako se je naznanila v treh dneh po njenem zadetku občlnskemu načelniku ali organu javne ubožne oskrbe domovinske ali bivališke občine. Ako se naznanilo poda po preteku tega roka, za6ne pravica do povračila šele z dnem prijave. Za razsojevanje takih terjatev nl pristojno sodišče, marveč banska uprava. — Tudi po zakonu o zašditi ubogih, starih in onemoglih z dne 15. maja 1922 imajo Clani občlne, ki obubozajo in ne morejo pridobivati, pravico do vzdrževanja, odnosno do podpore iz občinskih sredstev, odnosno iz sredstev dobrodelnih ustanov, ki jih občina upravlja, a pod pogojem, da nimajo nikogar, ki bl bil po zakonu dolžan jih vzdrževatl. Pismonoša pri pogodbeni poštl in starostna oskrba. F. F. A. Bili ste pismonoša pri pogodbenpošti s presledki skupno 23 let, nazadnje od leta 1922 do 1936. Vsa leta ste bill zavarovani pri bolniški blagajnl, sedaj ste 69 let stari, popolnoma izčrpan, delanezmožen in brez sredstev. Poštno ravnateljstvo Vas je napotilo na narodno skupščlno, od katere pa ne dobite odgovora. — Od poštne uprave, odnosno ravnateljstva niste upravičeni ničesar zahtevati, ker ste bili uslužbeni pri pogodbeni pošti, torej v zasebnopravnem službenem razmerju. Narodna skupščina sicer lahko podelmilostno podporo, oziroma pokojnino, pa se te svoje pravice zelo redko poslužuje. Zaprosite kakega narodnega poslanca, da Vam skuša izposlovati podporo od narodne skupščine. — Izjemoma podeljuje na prošnjo podpore tudi Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu iz podpornega sklada za onemoglost tiatim onemoglim (bivšim) zavarovancem, kl še niso dosegli pravice do rente radt onemoglosti, pa so bill po 1. juliju 1925 zavarovani pri OUZD za primer bolezni najmanj 250 tednov. Ukradeni denar in kmetska zašdita. S. š. Do- datno k našemu odgovoru, objavljenemu pod gornjo šlfro, Vam sporočamo, da je izšlo uradno tolmačenje, glasom katerega veljajo kot terjatve, ki izvirajo iz kaznjivega dejanja po členu 3. uredbe o llkvidaciji kmetskih dolgov, take terjatve, ki so nastale zaradi kaznjivega dejanja, ugotovljenega s kazensko sodbo. V primeru, ki ste ga nam opisali, ne bo več mogoče izposlovati kazenske sodbe, ker zastara pravica do preganjanja tatvine, odnosno utaje zneska 10.000 din v petih letih. Radi navedenega uradnega tolmačenja bi Vam eventualna ugotovitvena tožba pred civilnim sodiščem ne mogla pomagati. Ostane Vam le še možnost poslužiti se določbe člena 36., drugega odstavka uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, glasom katerega dolžnikl-kmetje ne uživajo zaščite po navedeni uredbi, ako so v boljšem gmotnem položaju od svojih upnikov. Gmotni položaj, dolžnikov in upnikov se ocenja po njihovem imo^-, vinskem stanju na dan 26. septembra 1936. Terjatev upnikova, za čije znižanje, odnosno neznižav nje gre, se pri tem ne vpošteva. Pač pa se vpo števa tudi premoženje zakonskega druga. "_ Ukinitev dosedanjih deputatov po novem viničarskem redu? V. V. Na Vaše vprašanje, ali se po novem viničarskem redu res lahko uklnejo dosedanji viničarjevi deputati, Vam odgovarjamo, da določa novi viničarski red sledeče: »Ge ima viničar na dan, ko stopi ta uredba v veljavo (bilo je to 19. julija 1939), višje celokupne prejemke, kot jih določa nova uredba, se ti prejemki prea 1. novembrom 1939 ne morejo spremeniti.« Iz tega izhaja, da se prejemki lahko spremene, odnosno deloma ukinejo po 1. novembru. Po novem vlničarskem redu pritiče viničarju na vsakega pol hektarja vinograda, ki ga obdeluje za vinogradnika, najmanj eno osminko hektarja deputatno zemlje (sposobne za pridelavo žitarlc ali okopavin) in prav toliko travišča. Ce pri vinogradu nl zadostne deputatne zemlje, mora vinogradnik namesto manjkajoče deputatne zemlje dajati viničarju letno najkasneje do 1. novembra toliko krušnega zrnja, oziroma krompirja, kolikor bi se ga povprečno pridelalo na manjkajoči površlni. V tem primeru se računa, da se pridela 100 kg krušnega zrnja na 20 arih in 200 kg krompirja na 5 arih. če ni zadostnega travišča, mora vinogradnik dajati viničarju odgovarjajočo količino krme po odbltku stroškov pridelave ali protivrednost v denarju. V naravi pritiče viničarju še: prosto stanovanje; če k zgradbi spada vrt za zelenjavo, dobi tudi tega; steljo; ne glede na to, čigava je živina, ki jo viničar redi, razpolaga z gnojem, ki se pridela od 1. decembra do 30. aprila, viničar, vendar le v korist deputatne zemlje In travišča, z ostalim pa razpolaga vinogradnik. Koliko mark sme pošiljati sezonska delavka domov. S. L. Ste sezonska delavka v Nemčiji in Vam ne dovolijo pošiljati domov več kot 35 mark mesečno. Vprašate, ali ne velja tudi za delavke določba, da se sme pošiljati po 40 mark mesečno. — Glede delavk, odnosno žensk ni določena nikaka izjema, marveč smete tudi Vi pošiljati po 40 mark mesečno. — Ali boste mogli ostati tudi čez zimo v Nemčiji, bo odvisno od Vašega delodajalca in nemških oblastev. Ni ovire, da ne bi mogli v tem primeru tudi v zimskih mesecih pošiljati denar domov, smatrali bi Vas pa najbrž za stalno delavko (ne več sezonsko); kot taka pa smete pošiljati le 15 mark mesečno preko kliringa, deset mark pa preko pošte. Koliko časa se morejo terjati odvetnKki in izvršilni stroški. P. M. Leta 1933 ste v neki pravdi podlegli in bili obsojeni na plačilo odvetniškib stroškov nasprotniku. ivTasprotnik je v izterjavo teh stroškov vodil zoper1. Vas v letu 1934 izvršbo, katera je ostala, brezuspešna, ker niste imeli nikake rubljive imovine. %)raSate, ali ima nasprotnik, ki Vas od takrat naprej ni nič več terjal, 'bdntJsno-^ominjal^Šie pravico zahtevati povračilo omenjenih stroškov. — Pravica, zahtevati izpolnitev obveze iz sodbe ali sodnega (izvršilnega) sklepa, zastara šele v tridesetih letih. Radi tega je nasprotnik še vedno, odnosno do leta 1963, oziroma 1964 upravičen zahtevati plačilo odvetniških stroškov in stroškov izvršbe.