f r- GLASILO Leto: VIH., Št. 2 (58) 4. marec 1968 Ta izvod je brezplačen 'mm SZDL LJUBLJANA BEŽIGRAD ZBORH OBČANOV V OSPREDJU ČLOVEK Največ za šolstvo in otroške vrtce Občinski proračun v razpravi na zborih volivcev — Denarja (dve milijardi in 400 milijonov starih din) je sicer nekaj več kot lani Obrazložitev občinske- Na zborih volivcev, Ivi bo~ tos predvidenih kar 356 mili- ranih potreb razpravljal o Sa proračuna objavlja- do v prvi polovici meseca Jonov S din več kot je bilo prioriteti investicij za šolske na 5., 6. in 7. sira- marca, bodo občani razprav lani porabljenih. Spet je tu in vzgajnovarstvene namene, na 8. strani pa pred- UaM o letošnjem občinskem počitniška baza v Umagu, ki Predsedstvo skupščine se ni 'o® proračuna mestne- proračunu. Predlog je sesta- je bila že dvakrat »dokončno moglo odločiti, da bi spreje-®a Sveta. vil svet za finance, občinska urejena«. Pristojni svet žago- Vse zneske navajamo skupščina ga je na zadnji se- tavlja, da zdaj zadnjikrat pri- Pred razpravo o občinskem proračunu na zborih volivcev je občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Bežigrad imela razširjeno sejo izvršnega odbora, ki so se je udeležili tudi predsedniki krajevnih organizacij SZDL in predstavniki krajevnih skupnosti. Menili so, da naj bi na zborih volivcev, ki bodo v prvi polovici meseca marca, obravnavali predvsem občinski in mestni proračun, ne pa toliko drugih zadev. Ob tem so opozorili, da je treba v zvezi s proračunom več govoriti o človeku. ne pa, da so vedno v ospredju nekakšni objekti, ceste, zgradbe itd. Prav za dejavnosti, ki odražajo skrb za občana (socialno skrbstvo, rekreacija, zadeve borcev itd.) naj bi zagotovili več denarja in to tudi primerno poudarili v razpravah o-krog proračuna, ne pa da ostanemo pri ugotovitvah, da so občinska skupščina, družbenopolitične organizacije in društvo premalo aktivni v skrbi za človeka, delujejo pa na tem področju drugi s povsem drugačnimi cilji. Odborniki bodo morali biti dobro pripravljeni, da bodo lahko odgovarjali na vprašanja volivcev. Če ne bodo mogli odgovoriti takoj, bo treba jasno oblikovati predloge in sklepe zborov volivcev in odgovore posredovati na naslednjem zboru. Zavzeli so se še za tesnejše sodelovanje krajevnih skupnosti med seboj. še kar v starih dinar Jih. lo takšen predlog. Imenovalo je posebno komisijo, ki bo ji potrdila. Zdaj bo v javni stavlja Lonček v ta namen, pripravila nov, dokumentiran razpravi, konec meseca mar- Po podatkih in projektih so- predlog za najbolj smotrno ca pa ga bo dokončno spre- deč, lahko sodimo, da to jela občinska skupščina. drži. Podpredsednik občinske Razen prispevka za upora- Komisija je že začela delati skupščine inž. Dušan Dolni- p0 mestnega zemljišča in cest- in takoj ugotovila, da je bila v predlogu takSha odločitev najbolj pra-proračuna namenjenih za ko- porabo predvidenega denarja v višini 502 milijona S din. vidna. 2.400 _________ »Mil I iriM AD I(C\/ ear nam -i0 ° predlogu prora nega skiada je cima povedal — to-le: < proračuna name slem n*"" vsak ,smi ,i,I>0- »Zahvaljujoč dejstvu, da je ™„to.e objekte" 155 milijo- d^Sd^m^ S Be^rajfa" ^ l“«» *a naša občina stanovanjska. f. d'f (lani 51 "»luonovl iTLčetm obTek »Dan Ljubljančanov na Reki« Približno 2000 prebival- nih organizacij. Zveze borcev Ljubljane bo v soboto cev. Zveze mladine in dru- 16. marca obiskalo Reko. Ljubljančani bodo s tem vrnili obisk Rečanom, ki so bili v našem mestu decembra lani. Objsk sodi med pomembne manifestacije sodelovanja med obema mestoma. Neposredni stiki med prebivalci bodo to sodelovanje še poglobili. Za Ljubljančane so na Reki pripravili bogat program pod geslom: morje pomorstvo, turizem. Poseben odbor pri mestni konferenci SZDL Ljubljana, ki organizira obisk, računa na veliko število skupinskih prijav sindikat- glh družbenih organizacij. Na Reko bosta peljala dm posebna vlaka. Odhod iz Ljubljane bo ob 7.30. Vlak bo zapeljal na potniško obalo reškega pristanišča, kjer bo goste pozdravil predsednik občinske konference SZDL Reka. Potlej sl bodo Ljubljančani ogledali mestot obiskali podjetja in organizacije. Popoldne ob 13-uri se bodo vkrcali na dve veliki potniški ladji, ki bosta do 18. ure križarili po kvarnerskem zalivu. Zvečer bo sprejem v dvorani pomorskega muzeja. Ljubljančani bodo odšli z Reke okrog 22. ure. la Vita Kraigherja, gimnaz’ ja itd.) V ore dl o zu morečima tudi Pri te,m gre 7,ft t0' da do’ v predlogu pror, c ina uidi koneno uredimo šole in šolam in vzgojno varstvenim ustanovam. Trgovsko podjetje »Mercator« (poslovna enota »Grmada«) namerava razširiti še- nov? d"u>r*v («,laea in 1,0 ne naselitve, je letošnji pro- “®aj, “■ varstvena "ustanova »Boriš Zl l l'e]n) SkMPni račun dohodkov kljub spre f Popravljalci prorrčima več KiSi^ tekSlca Dof šo a*''.nad t„ vsot,., za katere- membam razmerja v delitvi ?e.nar^a. Predvsem d..,''i' t.reba poseben med republiko im „ Tj1' J® prijavile 2-100 Bež- še vedno večji za v ' anov ZabeVžili so nai ka v primerjavi z lansko re v predlogu proračuna tudi koni;n.0 uredimo šole in var- danjo trgovino v Savskem na- vPV duhodek O.IOS.OOO Sili., alizacijo. m predviden denar za grad stvene ustaJM>Ve ki so že ne- selju. med Ulico Majke Ju- nari « Pry3V*'° dobpdek Pomembnejše zvišanje ob- njo doma krajevne ssupnOoti imj iet odprte, vendar še niso govičev in Fabianijevo ulico . milijonov Sdin, največ činskega proračuna v primer Stadion (15 milijonov S dm), dokončane (okolica, igrišča). _ le mf. SCVetla ta’tSnih ki se javi s preteklim letom pred- ker Je svet za finance srna- Gre za šole Mirana Jarca, Da- liln! " po>r,erti’l' čez (Iva mi stavljajo: prispevki iz oseb ‘■ral, da ni mogoče zadovoljiti nUe Kumar in Borisa Kidri- Novi čpfj fona starih dinarjev nega dohodka, in sicer 33 mi- ce*u upravičenih zahtev ga 1VUVI acll l-ani j,, dohodek dva li'janov s din aU L? odstotka proračunskih potrošnikov. Razširili bi trgovino v Sav. naselju uresničitev podane Občinska skupščina Graditi bi začeli že aprila meseca in končali jeseni letos. Pripravljenih imajo 250 milijonov st. dinarjev. Le sanitarna inšpekcija še ni dala soglasja, to pa zaradi dimnika, ki naj bi stal ob novem poslopju. Nova trgovina v Savskem naselju bo največja za Bežigradom. Spupna površina bo !’imi«na st:'rib di,viriev (zi več’ Prornetni clavek od maI°- Največ živahnih razprav je usmeritve organov občinske imenovala tri nove Sete odse- znašala čez 1000 m! kar ie et,) 1066) nriinvrn unn Prodaje, kar predstavlja 29 bilo okrog investicij za šol- skupščine bomo morali raz- kov v občinski upravi. Kot noka1 mani kot ’■ ^kjčanov. ' milijonov S din ali 8 odstot- stvo in otroško varstvo. De- hliniti nekatere lokalistične smo že zapisali v zadnji šte- market zraven »Meta'ke« Na davčnii. ... . . kOT veC' nove komunalne tak- narja za te namene je zares pojave, ki kažejo težnjo, da vllki »Zbora občanov« prvi središdU i,iuhlinne »janskih oh«! .uraii,h ‘Job- se na osebne avtomobile - za 2,2-krat več kot lani, ven bi ves denar, zbran na dolo- razpis za ta delovna mesta ni Drostore bi nri,Jidoli' k A? vil,, (li)||o,i 'l' tdos Pr'ja- 70 milijonov S din itd. Kljub dar še zmeraj premalo, da bi čenem teritoriju,.tam tudi po- uspel, zdaj pa so se javili no- na štirih n na' dva mIU^‘ tern povišanjem pa smatra zadovoljili vse želje, rabili; in hkrati v‘istem ča- vi kandidati. Število d -,nar'iev "^slednje mo, da proračim dohodkov ni Značilnost prijavljenih po __ _ ____ _____________ su, ko ga zberejo. Posledica Na predlog komisije za vo- . . .. . ,, 3JOo ' .CiU,?av,'anov: f'enter »prenapet«, temveč ocenjen treh oziroma zahtevkov je ‘ta. takšnega gledanja bi bilo litve, imenovanja in kadrov- l??” ??ej , JW m ’ 2400 Vič i««2500, Beii®rad dokn* realno. dft ^ biU tudi letos pretež drobljenje razpoložljivega de ska vprašanja je občinska ^staJra^a 150 m zraven IK..0 m Moste 1280. Brez vsakršnega dvoma je n0 premai0 dokumentirani, narja, kar bi imelo za posle- skupščina imenovala Josipa se mesnica m večje skla- mu potrošniškemu centru. Samopostrežna trgovina bo Selitev trga najznačilnejše, da so letošnji kftr predstavlja določeno ne- dioo slab učinek pri vlaganju Suhclja za šefa odseka za izdatki za šolstvo pravzaprav varnost, da zagotovila češ to denarja v to ali ono stvar. proračun in premoženjsko planirani mimo občinskega dišče. V trgovini bodo razen živil Bežigr.,i v, piamram mimo oocmsKega jn to bomo dogradili oztro- če se s tako usmeritvijo upravne zadeve, Marka Arka PfodAi&h tudi več industrij- PreseHii Ji1 žlvilskl trg so proračuna, saj jih zavezanci ma uredili, ne bodo uresniče- strinjajo tudi naši občani, bo- za šefa odseka za dohodke skLh izdelkov, galanterijskega Pastor v Titovo cesto, na odvajajo direktno temeljni iz- na. ~ - ’ ................... mfc ’ " ~ gostiij.!’ k^er ie stala nekdaj obraževalni skupnosti. Pred bi Ta stara praksa nosi v se- do'pokazali zbori volivcev, za ter inž. Cirila Slugo za šefa blaga itd. nevarnost ponovnega izsi- njimi pa odborniki, ko bodo odseka gostilna Je sta _____ |_______|_______ časno, kas i * Tu b° le 7-a- videno je, da bo v ta nameri jjevanja denarja iz proračun- glasovali o predlogu letošnje- gradbene zadeve, orii . pa ^ »odaleč odvedena milijarda 158 mili- ske rezerve pod grožnjo, da ga občinskega proračuna,« je Za delovno mi komunalne in stran Drl " , ,— — —•—............—..... .... .... »ra: grožnjo, aa oaraki »Lesnine«. .tonov S din. tako da ostane sjcer objekt ne bo dokončan mesto šefa od- končal podpredsednik občin- seka za gospodarstvo ni bilo BcžiJ!?ftora n« vogalu ulice za razporeditev še 2,4 mili- da ^ bo delala škoda ipd ske skupščine inž. Dušan Dol- prijav in razpis bodo pono-Titove ceste so Ja,rde s din in še 35 milijo- ------ ničar. vili. Lipnice ?1 okolico ™'e nili za vsako ceno. Občanovi »Astra«. r®ovskega podjetja ^m odbornikom želimo naliti Prvotno Vijonov S din (namensko) za so menili da bi htvestlolje v šolstvo in var- čistega vina že tedaj, ko se i" ‘•rg nri , ,------• — — odločajo, ali bomo nek ob- Titove ( sta:vhi m* križišču stvo- lekt ™dill ali ne Venb? ta Linhartove ceste, Postavka proračun- J o..J „ delovni čas bc ki jih bodo poklonili e0" vrstnikom v Celovcu t>a' rilo bo obsegalo vse izdaje Prešernovih del. skupaj z gramofon cimi P10" ščami, zbirko del Prežihovega Voranca in nnjnovej' šo izdajo Župančičevih d«' ter drugo mladinsko čtivo- Ob obisku v Celovcu bodo šli dijaki Centra strokovnih šol tudi 118 Gosposvetsko polje, og1*' sili i>a se bodo še pri S10-venski zvezi na Koroškem, ki ji predseduje znani jav' ni in politični delavec dr< France Zwitter. — Z vež® prav letos praznuje letnico obstoja. »Dijaki bodo povabi svoje vrstnike na škem, naj obiščejo L.iu j ijano, »kupaj s svojim pedagoškimi delavci.« \' dejal direktor Centra strokovnih šol Janez Železnik. ki je bil skupaj s P^ fosorico Darinko Kavflf' mentorico mladinsko n . ganizacije na CSS. t’ri’ kratkim v Celovcu. so se v prisotnosti juj? slovanskega generalne?* konzula inž. Karmela dihne pogovarjali o l>l,. sku. 2 ZBOR OBČANOV 4. marec I968 J Nič več gneče - nič več trolejbusov Razgovor z Brankom Gregorinom, direktorjem mestnega prometa pri »Ljubljana transport« V prihodnjih nekaj letih se in vozila morajo ustavljati na »odo Ljubljančani poslovili pasu, kjer . ovirajo ves od trolejbusov. Najprej bodo promet.« »a vrsti Bežigrajčani: prvi so Kdaj boste spet popravili ga dobili (1952. leta na progi napisne table na postaja-Likozarjeva ulica — Ježica) liščiii? m prvi ga bodo zapustili. Jc- »V poldrugem letu smo mošenj 1969 icta bodo na Ježico rali zamenjati dve tretjini ta-naniesto trolejbusov vozili av- bel na postajah. Samo ogrodje tobusi — monotrali, ki nosi- stane 40.000 st. dinarjev. Tudi jo ime »Krpan«, kakršni zdaj za Bežigradom so nekaterim vozijo na progi v Moste. Tro- zelo napoti: krivijo jih, raz-lojbusna proga Vič—Vižmarje bijajo tablice ali pa jih odne-“° še ostala, vendar ne za sejo, čeprav ne vem, za kaj dolgo, ker je končna usmeri- bi jih rabili. Moti nas, da tov podjetja »Ljubljana trans- takšno početje ljudje opazu-Port«: odpraviti trolejbuse. jejo, pa ničesar ne ukrene-»Preveč problemov nam po- jo«, vzročajo, je dejal direktor In odnosi potnikov do va-mestnega prometa Branko šega podjetja? Gregorin. Nabavna cena tro- »Z veliko večino potnikov lejbusov je za polovico višja ni težav. Tisti, ki se redno kot za avtobuse, kilometer no- vozijo z avtobusi in troiejbu-yega omrežja pa velja 25 mi- si, z razumevanjem gledajo hjonov st. dinarjev. na naše težave, pa tudi na Ob trolejbusnih progah so napake. Težje jc s tistimi, ki Najgosteje naseljena področ- se poleti vozijo s svojimi •»k Ljubljane, število voženj avtomobili, pozimi pa jih pu-he moremo povečati tako, da stijo v garaži in trolejbus naj Nk progo enostavno spustimo hi jili čakal — če se le da vec vozil, ampak moramo po prazen. Prej zgraditi nove transforma Ob sobotah in nedeljah je postaje. na nočnih vožnjah več pro- Najhuje pa je seveda z iz- biemov z nekaterimi vinjeni-Pkm električnega toka. Ce je mi potniki. Naše sprevodnice okvara na daljnovodu visoke — dekleta in in žene. med Napetosti, vsa vozila nenkrat njimi so tudi matere — mora »stanejo Tudi pri Elektro jo pri takšnih poslušati cel Jubljana takrat ne vedo po register psovk, opljuvane so edatj ali bo prekinitev tra- pretepene in zlasane. Res so Jkla dve minuti, pol ure ali ti primeri čedalje redkejši. ZA ZDAJ ŠELE MAKETA — Med Titovo cesto, Krzičevo ulico, Peričevo ulico in novo Linhartovo cesto naj bi zgradili: atrijsko poglobljeni del (1), avtomobilski salon (2), ploščad s trgovinami v podzemlju (3), trgov-sko poslovno stolpnico (4), tržnico (5), trgovsko-parkirni objekt (6), trgovsko-poslovno stanovanjski objekt z garažami (7) in kino (8). Stavba, kjer je zdaj bežigrajska pošta in postaja milice (9), bi kasneje porušili,. ko bi prišla na vrsto celotna rekonstrukcija Titove ceste. Načrt za center Bežigrada Graditi bi začeli že letos V podjetju »Slovenija pro- seča razstavljeni v sejni dvo bile bo iz Kržičeve ulice, ta- Ob atrijsko poglobljenem ko na parkirni prostor na delu na vogalvi Titove in no-nem omrežju, spet sto jajo. Poudarjam, da to- niso zidavo področja med Titovo ravnavala jih bo še občinska strehi nizkega trgovskega de- ve Linhartove ceste je pred- v6č ur. Ce je okvara na tro- vendar se, na žalost, še doga- jekt« so izdelali načrte za za- rani občinske skupščine. Ob-lejbus ■Njo vozila na eni progi ali množični pojavi, vendar pa cesto, Kržičevo, Peričevo uli-hdi na vseh. Takšni zastoji se pri takšnih stvareh človek co in novo Linhartovo cesto. as seveda finančno prizade zgrozi.« Načrti so bili februarja me- N®jo, saj za lep čas izgubimo Potnike. Imamo sicer 60 avto-usov, ki pa ne morejo naenkrat opraviti še delo za 40 trolejbusov. Ce se kaj zgodi na Ajdov-^tni. pa naj bo to prekopa- skupščina in mestni svet. la, kot tudi v podzemne ga- viden avtomobilski salon s Bili smo v Celovcu Omenjeno področje je del raže in skladišča. Nove ga- trgovino in razstavnimi pro-bodočega trgovsko-poslovne- raže, ki jih bo 264, bodo stori, ga središča Bežigrada in ne- pod poslovno - stanovanjskim Nova tržnica bo deloma kako predstavlja severni za- blokom. Predvidenih je 250 n{Kj zemljo, v glavnem pa ključek mestnega centra Ljub- parkirnih mest, ki jih bodo pod zemljo za obstoječim blo-ijane čez dan uporabljali obisko- kom bežigrajske pošte. Kino Predvideno je, da bi na valci poslovnih prostorov in s 500 sedeži je predviden ob tem zemljišču zgradili večjo stanovalci, zvečer pa tudi obi- pasaži skozi poslovno-stano- skovalci kina. vanjski blok, kjer bo tudi Pešcem bo namenjena več- vhod. ja ploščad ob Titovi cesti. __ __ .____. »Najprej vas lepo pozdrav- ziku, bi koroške vasi ne lo- trgovsko poslovno stolpnico yaNje ceste ali kmečka ohcet, Ijam in se vam zahvaljujem čila od gorenjskih. Naselja ob večji trgovsko-poslovni stano- trolejbusni promet v Ljub- za obisk. Pomagali boste zbli- cesti so se začela strnjevati vanjski objekt, kino dvora- j« uu uoau. M .. . ww. „ . , , Jani takoj paraliziran. Pred- žati našo in vašo mladino, in ie smo bili v Celovcu. no, tržnico in avtomobilski sa- Skozi pasažo pod poslovno rvr.jhr«uvi «31 trolejbusa je predvsem Veselim se. ko vidim, kako Najprej smo se ustavili na ion s trgovino. Zgradili naj stanovanjskim blokom bo ob n-i,6”1’. ^ n^rn n’ 'i7jl>uš- se ob vašem navezovanju pri- našem konzulatu, kjer bi ra- bi tudi podhode za pešce pod kinu in parku povezana s “sce - 00 axrtJSK0 popoo- N*h plinov, pa tudi boli ena jateljstva Karavanke nevid- di dobili vodiča Potem smo Titovo in Linhartovo cesto. somerno izpeljava Vendar no znižujejo. Želim vam veli- se odpeljali proti mestni hiši Ureditev tega načrta ne ter- - ---„— ____________ “Nunje čase je napredek tudi ko uspeha v življenju in že- na Novem trgu, kjer stoji kip Ja večjega rušenja obstoje- lom na vogalu Linhartove ce PU avtobusih (avtomatski me- Hm, da bi srečno preživeli ta zmaja in junaka, ki je zmaja čih zgradb; podrli naj bi le ste, s tržnico in podhodoma bežigrajskem centru je ^'hiki itd.).« dan v našem mestu.« ubil. Na ploščadi pred pala- stari gasilski dom, nekaj ga- “ —- *- veiikn »»ni m ant« m k»»e ria ra»H*P.r.0m.elu ima,e ,u‘kai Tako nas ir nazdravil žu- 60 nas 1e ie čakal žuPan s Tai 111 letni kin0' Bloki ob »sličnih tipov avtobusov „ s p ara ,}1, ... spremstvom. Povabil nas je v Kržičevi ulici, zdravstveni »Idealno vozilo za mestni ^stnr!hbio Ritnem t nr lepo se>no sobo Najprej sta dom, stoplnica ob Peričevi Promet je avtobus s tremi . ™ m JI? ZhJLm rnladinec in mladinka po- ulici tn bloki ob Kalanovi szs&zsgsti. »«. •*.».»»o«. Mievo ulico, pod zemljo p, ™ ! atrijsko poglobljenim de- n t ceste- Za poslovne prostore v no- o oodoco-v, ™ bežigrajskem centru je za pešce pod Titovo in Lin- veliko zanimanja in kaže, da tn mot;orJom pod po-om- V takšnem vozilu iftrvi ----- (jar na takšen tip vozila, ven- IX februarja smo se v V spomin smo prejeli knjiži- vanjsko poslopje zraven, bi StrH naS? avtomobilska indu- udobnem avtobusu odpeljali co s slikami in načrtom me- porušili takrat, ko bi rekon- . Ja nima posluha: proizva- iz Ljubljane proti avstrij- sta ter značke z grbom. struiraii Titovo cesto, da bi , ..... , , ___________ mo ar NJim ugaja, mi pa sko-jugoslovanski meji. vodi. Nato smo si z dvema vodi- Jo bilo mogoče razširiti ta- »tropij; v pritličju bodo tr- (Podvoz Samovar-Drenikova bim^m° kupiti' kar lahko do- li so nas tov. Strmole kot čema — bila sta koroška Slo- ko< kot je zdaj pred Gospo- gpvdne, v nadstropjih pa po- ulica podvoz na Kajuhovi uh- A,. " predstavnik ZM in nekateri venca — ogledovali mesto, darskim razstaviščem. slovni prostori. V 8 do 9 nad- cd, podhod za pešce na Ajdov- kakšn*3 kdos pripravljate šc ravnatelji bežigrajskih šol. Povedala sta nam za vsako . “Uvedi^šmo^e strojčke za Pot )e hitro minila in bi,° p0’nfmb?0 stavbo-. Prometne poti vozovnic, letos pa bo- *e Prtie^n0- Vožnja skozi pre- Jt. s 1 1 n£.,,,prl.pra.t\je'!J'Načrt predvideva ločene po- zidku bodo večje trgovine in združili 30 odstotkov prispev- f-_Xsa vozila dobila še radio- d0,r m L1ubeliu 1e bila za™e oaied drsalne rmiir v nnini bi ^ P®506 113 vsern P°droč- na vzhodni strani, proti Pe- ka za uporabo mestnega zem- Nake zveze«. nekaj posebnega, saj sem te- nenrevelikl dvorani cmn Jul 28 avtomobile bo pro- ričevi ulici, prostori za raz- Ijošča, ki se sicer zbira po pa Uo uredil daj prvič prestopila našo dr- ‘^TnajZjša Zsla Me- ^ * Blavnem pod zemljo. ^ ‘ " ................ abračaiišča v Stožicah in žavnn mejo. In spet se je na- stej. najooijsa mesta, urice .----- la velik šop rdečih nageljnov, zidavo. Stavbo ob Titovi cesti, kjer je bežign pozdrav, so sproti prevajali, in postaja milice ter stano- hartovo cesto. Na vzhodni strani stanovanjskega bloka, proti Peri-ševi ulici, bo večja zelenica, kjer bodo lahko tudi otroška igrišča. z investitorji ne bo težav. Graditi bi začeli že letos, predvidevajo pa, da bi bil ves predel zgrajen do konca 1971. leta. Nova poslopja Prioritetni objekti Trgovsko - poslovna stolp- Za gradnjo 5 prioritetnih niča bo imela 8 do 11 nad- objektov mestnega pomena stropnem poslpvno-stanovanj- ščini, rekonstrukcija gradu skem bloku bo 200 stanovanj; in gradnja pokritega kopali-v pritličju in pritličnem pri- šča) bodo letos v Ljubljani ločeno za osebna in tovor- ne servisne delavnice- Na občinah. Povabili bodo tudi strehi prizidka bo parkirni delavne organizacije, da sode- k SS SS,a ‘Sneli - voztta. Dovoz za avtomo- «^105 ^to^llov lujejo pri teh gonjah morali “!^.sveta „ S "" Z čakali drsalce, da bi nam po------------------------------------------------ S^^skrb^fl^ineVa ^ sta v posebno .^Jo pre?„ zodah«. Revije se v vse) njeni veličastnosti ne da opisati Naš obisk se je bližal h koncu. Ko smo v avtobusu — odreži — — — — — — — — —r — Določen dohodek za gospod, pomočnice žici, TroWK*n° >>^e^l< Na Je- Občinska skupščina je do- spet zasedli svoja mesta, so cesti, zarad' napol na ločila najnižje osebne dohod- Celovčani poskrbeli še za ^ ^ nam "v™!??®83 t^e’ ke. morajo dobiti go- mio presenečenje. Izročili so ^ ^ nam k.1 jm morati o oodm k«* 2blJ«bili so JV3r^ vozi!a' spodiniske nomočnice- če sa mm darilca- ki nam jih je ^unai mastojno opravlja vsa gospo- ^jbolj^vM žvečilni Šumiji. Narti ^ 7'8°di, da dinjska dela znaša najnižji Vsak je želel, da bi to na- novo , ,, postai župan. Ment so om cestiSCa P^JabSče *unaj mastojno opravlja vsa gospo- vSeč SvečUni gumiji. p^8 »Aieč«; ?sobn'dohodek st din' PoataL,* aavedamo. da je če 0PravlJa Roapodinjska de-Novo 1*® fAmkai potrebno, la grr,rim iz trenutek le še simbol. & toPnisr^al^ otnik 40.000 st. din. Gospa Vse”!: klorkan pri- Problem il Pose' POmogli k temu lepemu izle- i4« pred ^^L , P°u’ *e ima pri deloda-avtomo^i,° dn ostane ^alcu »a-trotovljono stanovanje __ i/rs ^ - »-----_ denarju, 6e ima pri deloda- dinc* tako lepo počutili pri nas. rm rX.'>0,j?'etblls' ^ hran° 02 samo st*nova^e IsJomeMe oroge ati hrano »Danile Kumar« Možice Naslov: (podpis) — — — — — — — — — — odreži — — — — — — — — — — Izrežite, prilepite na dopisnico ali v pismu pošljite na naslov: »Zbor občanov«, Ljubljana, Parmova 33. 4 marec 1968 ZBOR OBČANOV 3 Lova na čarovnice" ne bo Obrt potrebujemo, zato jo moramo še naprej razširjati in podpirati - Urediti je treba le pravično plačevanje davkov Občinska skupščina Bežigrad je spet razpravljala o obrti in obrtnikih na svojem področju. Toliko pomena pripisuje temu vprašanju in potrebno je vsaj enkrat letno ugotoviti, kaj vse je še potrebno storiti za večji razmah obrtništva, za večjo učinkovitost glede zadovoljevanja potreb občanov; pa tudi drugo stran, koliko obrtništvo kot panoga vrača nazaj družbi. Po stanju koncem leta 1966, je bilo v bežigrajski občini obdavčenih pavšalno 157 obrtnikov, nepavšalistov pa Sklepi o obrtništvu O razvoju obrti in gostinstva so razpravljali na treh sejah sveta za gospodarstvo in na obeh sejah občinske skupščine. Na zadnji so sprejeli sklepe, ki so jih razvrstili v dve skupini: tiste, ki zadevajo delo občinski organov, in tiste, ki jih bodo posredovali višjim organom, ker predlagajo spremembe predpisov. Družbena in zasebna obrt naj bi se razvijala tako, da bi krepili storitveno dejavnost. Programe naj bi izdelali v sodelovar nju z drugimi ljubljanskimi občinami in uskladili s programom mestnega sveta. S primerno davčno politiko naj bi pospeševali razvoj gostinstva. Dovoljenja za opravljanje gostinske dejavnosti bodo izdali le osebam, ki imajo izobrazbo kvalificiranega gostinskega delavca. Davčnih olajšav za prve dve leti poslovanja ne bo, pač pa naj veljajo le v primeru večjega vključevanja vajencev in za investicijsko dejavnost na podlagi programa. Določanje pavšalnih osnov za plačevanje prometnega davka v zasebnem gostinstvu naj temelji na primerjavi z družbenim sektorjem gostinstva. Odmera obdavčitve, promet in davčna osnova bo po Imenih objavljena v časopisu »Zbor občanov«. Ljubljanske občine bodo morale sodelovati, da bi dosegli enotno davčno politiko. Enotno za vse ljubljanske občine naj bi določili tudi najniže osebne dohodke zaposlenih v zasebnem sektorju. Upravni organi bodo morali ustrezno ukrepati v primerih, kadar so občani prijavili opravljanje obrti kot postranski poklic tudi za proizvodno dejavnost. Pregledali naj bi tudi obrtna dovoljenja in ukrepali v primerih, če so nekateri obrtno dejavnost razširili preko obrtnega dovoljenja. Inšpekcijske službe naj bi bolj stalno pregledovale zasebno obrt. Med sklepi, ki jih bodo posredovali višjim družbeno političnim organom so tile: Z zakonom naj bi določili kvalifikacije za opravljanje obrtnih dejavnosti, enotno določili kvalifikacije za opravljanje obrtnih dejavnosti, enotno določili davčno politiko, uredili evidenco žiro računov ter poenostavili administrativno poslovanje za manjše družbeno obrtne delavnice m gostinstvo. je bilo 183 te 21 obrtnikov, ki so opravljali obrt kot stranski poklic. Konec decembra 1967 pa je bilo registriranih vsega skupaj 496 privatnih obrtnikov, ki naj bi v občinski proračun prispevali 206 milijonov S. dinarjev. Že vrsto let poslujejo kot samostojne gospodarske organizacije obrtno nabavno prodajne zadruge posameznih strok. Tako imamo v naši občini tri take zadruge: Železopromet, ki združuje zasebne obrtnike kovinske stroke, PLETEKS, ki združuje obrtnike tekstilne stroke ter v zadnjih dveh letih PLAMAS, ki združuje predelovalce plastičnih mas. Prav zanimiv je primer PLAMASA, ki trenutno združuje okrog 200 zasebnih obrtnikov, plastičar-jev in ki bo letos imel okrog 1 milijardno S. din prometa. Naloga zadruge, te kot tudi ostalih dveh je, da posreduje občanom nabavo reprodukcijskega materiala, jim to nabavo morebiti tudi kreditira, opravlja za njim deloma komercialno službo, fakturira ter za njih vnovčuje račune, skrbi za odvod druž benih obveznosti in podobno. S tem je praktično doseženo najtesnejše kooperacijsko sodelovanje med zasebnim in družbenim sektorjem, ki istočasno omogoča dokaj točno kontrolo nad delom obrtnikov, oz. njihovim prometom, kot osnovo za obdavčenje. Po stanju 31. 12. 1966 je bilo v naši občini 15 obrtnih družbenih delovnih organizacij s 772 zaposlenimi ter 361 obrtnikov, ki so zaposlovali 273 oseb. Od skupnega števila obrtni kov je 43% pavšalistov, 51% nepavšalistov ter 6°,'o obrtni kov, ki poslujejo v manjšem obsegu ali pa se bavijo z obrtjo kot stranskim poklicem. Prikazano število zasebnih obrtnikov zajema tiste obrtnike, za katere je bila izvršena obdavčitev v rednem roku ter se ne ujema s številom izdanih obrtnih dovoljenj. Zanimivo je gibanje zatseb-ne obrti v preteklem letu, saj je bilo v desetih mesecih izdanih 84 obrtnih dovoljenj, dočim je obrt odjavilo 32 obrtnikov. Odjave obrti ne pomenijo vedno le prenehanje dejavnosti ampak dosti-kra preselitev v drugo občino. Včasih Je ta preselitev pogojena iz opravičljivih razlogov, večkrat pa je le špekulativna poteza. Bodisi, da smatra obrtnik, da bo v drugi občini manj obdavčen, pa se pač preseli tja, ali pa ima v tej občini večji davčni zaostanek, ter se preseli v drugo občino in tam odpre še en žiro račun ter nemoteno posluje najprej, davčni dolg v stari občini pa ostaja nepokrit. Pri tem kažejo nekatere občine dokajšnjo ši-rokogrurtinost in izdajajo obrtna dovoljenja brez nadaljnjega. če pogledamo, v katert stroki je bilo izdanih največ obrtnih dovoljenj, ugotovimo, da kaže naj večji porast stavbna obrt, kamor štejejo razen zidarjev tudi oblagalci sten s ploščicami, soboslikarji in pleskarji. Dokaj je porastla tudi storitvena obrt, izdelovanje raznih izdelkov (izdelki iz polivinila in tekstila) ter predelovanje kovin, kjer je najmočnejše zastopano izdelovanj drobnih predmetov — kovinska galanterija. Zelo zanimiv je primer avtoprevoznikov, kjer ugotovimo tri odjave več kot pa je bilo prijav. Prav v tej stroki ugotavljamo selitev v druge občine (znani so konkretni primeri), da bi se obrtnik izognil davčni obveznosti ali pa jo zmanjšal, posebno še, ker prevoznik ne potrebuje poslovnega prostora. V močnem porastu je tudi obrt kot stranski poklic, ki pa po veljavnih predpisih dovoljuje le opravljanje sto-.ritev državljanom. Samo lani je bilo izdano 23 novih dovoljenj, vendar so med njimi take dejavnosti, ki po vsej verjetnosti tudi izključujejo opravljanje storitev za posameznike. Take dejavnosti so: izdelovanje drobnih predmetov iz tekstila in polivinila, izdelovanje raznih okrasnih predmetov, izdelovanje po-gebnih potrebščin, izdelovanje kozmetičnih sredstev in dišav, izdelovanje spominkov, izdelovanje drobnih predmetov iz papirja, izdelovanje drobnih kovinskih predmetov itd. Stanje v družbeni obrti pa ostaja že več let nespremenjeno. Petnajst delovnih organizacij zaposluje sicer razmeroma veliko ljudi 772 —-vendar jih od tega skoraj polovico odpade na eno samo podjetje »Avtocbnova«. Najmočnejše je zastopana stavbna obrt, vendar med teni: podjetji ni nobenega gradbe nega podjetja, pač pa so vsa le takozvana dopolnilna podjetja te stroke. Storitve no dejavnost zastopata le dve podjetji »Avtoobnova« in PTT servis, dve poslovni enoti avtoremontne stroke podjetij »Avtocomerce« in »Slovenija avto« ter »Avtoservis drž. organov«. Za leto 1967 še ni točnih podatkov, vendar popolnoma zadostujejo podatki leta 1966. da more povprečen občan ugotoviti, v kako različnih pogojih deluje družbena in zasebna obrt. 613 zasebnih obrtnikov in pri njih zaposle nih oseb je plačalo za leto 1966 skupno 265,168.900 S din družbenih obveznosti, vključ- no prispevek za socialno zavarovanje. Nasprotno temu , pa je, po podatkih zaključnih računov za 1, 1966, družbeni sektor obrti, v katerem je zaposlenih 772 oseb, plačal skupno 463,123.300 S din družbeni obveznosti. Te so: obresti na poslovni sklad, prispevek Zbornici, prometni davek ter prispevek iz osebnega dohodka, vključno prispevek za socialno zavarovanje. Če te obveznosti preračunamo na enega zaposlenega — v zasebnem sektorju so to le zaposleni, ki so prijavljeni — ugotovimo, da odpade na enega zaposlenega v zasebne msektorju 432.600 S din družbenih dajatev letno, v družbenem sektorju pa 599.900 S din. Ker pa zasebni sektor zaposluje delovno silo predvsem izven delovnega razmerja (v popoldanskem času) je realno število proiz vajalcev v zasebnem sektorju brez dvoma večje kot je prikazano ter je zaradi tega tudi obdavčitev na enega zaposlenega temu primemo nižja. Odstopanje v primerjavi z družbenim sektorjem je potem še večje. Ob teh številkah se pojavi vprašanje ali je pravilna davčna politika, ki v taki meri bonificira zasebni sektor v primerjavi z družbenim? Izhajajoč iz dejstva, da so pokazatelji povprečni, ne individualni, bi težko- napravili tak povprečen zaključek, nedvomno pa lahko ugotovimo posamezne neprimerne, prenizke obdavčitve zasebnih obrtnikov, ki zaradi tega neupravičeno bogate. Vendar zaradi takih primerov ne moremo in ne smemo zavirati zasebne obrti!-Nesporno je namreč dejstvo, da zasebni obrtnik proizvaja ali oprav ija uslugo le tedaj, kadar to trg zahteva in če ugotavljamo, da se zasebna obrt širi je to znak, da družbeni sektor nekaj zaostaja in ne izrablja knjukture, ki mu jo nudijo zahteve tržišča, pač pa to izrablja zasebni sektor. ki je zaradi organizacijskiu, sistemskih zahtev mnogo bolj gibčen kot družbeni. Pogoji poslovanja enega in drugega sektorja -so dokaj različni. Medtem ko je zasebnik sam v eni osebi direktor, blagajnik, skladiščnik, kjigovodja, nabavljač, prodajalec, ter so pri njemu zaposleni le produktivni delavci, pa je družbeni sektor močno obremenjen z obvezno režijo. Zasebnik nekontrolirano uporablja lastna srestva, dostikrat tudi z namenom plasiranja svojih izdelkov na tržišča, nekontrolirano zaposluje delovno silo, prikriva dejanski dohodek itd. Pogoji v katerih poslujeta eden ali drugi sektor so dokaj različno v korist zasebnega sektorja, vendar s tem še ni rečeno, da ga moramo dušiti in ovirati v njegovem razvoju. Nasprotno, skrbeti moramo za njegov nadaljnji razvoj, pri tem pa ustvariti čim bolj enake pogoje za oba sektorja. Spremeniti je treba davčno politiko, ki bo dovolj upoštevala deficitarnost in manjšo donosnost, neprekomemo bogatenje na račun prikritega dohodka ali konjuktumosti posameznih panog. Za družbeni sektor obrti pa je treba ustvariti pogoje, ki se bodo — v mejah možnosti — čimbolj približali pogojem, v katerih posluje zasebni sektor. Zaradi maloštevilnih obrtnikov, ki so preko noči z utajo a!i izrabo drugih nezakonitih metod postali milijonarji, ne bo prišlo do »lova na čarovnice«, še manj, da bi v škodo obrti zaostrili kriterije pri izdajanju obrtnih dovoljenj. Res pa bo potrebno za vse primere znova ugotoviti davčne stopnje. Pa ne samo zaradi apetita po večjih zneskih za občinski proračun. Tudi za to; predvsem pa zaradi ureditve pravičnejšega odnosa do vseh Jak. Poldruga milijarda • • • provizije Trgovsko podjetje »Commerce« za Bežigradom Nasproti bežigrajske pošte so dolga leta molili kvišku stebri, ki so kazali, da so njihovi lastniki obnemogli in da bodo stali nekaj časa v znamenju lastne slave. Potlej pa se je spet odprlo in žele-zobetonski skeleti so začeli dobivati svojo pravšno oblačilo. Odeli so se v steklo, aluminij in znotraj v les in preproge. Tako je počasi a zanesljivo nastal novi trgovski center Bežigrada. Pravzaprav se je nekdanji center, ki je že bil okrog razstavišča, tam okrepil in raztegnil vse do bežigrajske pošte. V eni' izmed novih stolpnic, nasproti pošte, domuje zastopstvo inozemskih tvrdk, ustanovljeno pred šestnajstimi leti v Ljubljani. Do nedavnega so sedeli uslužbenci »Commerca« še v zgradbi nasproti Ria, v »konzorciju«. Za Bežigradom so šele nekaj dobrih tednov a so se že aklimatizirali. »Samo pol stavbe je naše,« je dejal direktor Commerca dipl. ekonomist Jože Penca, ostalo pa je last drugih. Cela hiša je veljala nekaj manj kot milijardo starih din, naš del stane 450 milijonov din. Seveda je to računano brez opreme .. .« V aCommercu« je zaposlenih 140 ljudi. Samo lani je tu na novo našlo svoj kruh 30 ljudi. Zaradi preselitve za Bežigrad so potrebovali tudi nekaj nekvalificiranih delavcev, sicer pa ima večina pri »Commercu« zaposlenih visoko in srednjo izobrazbo. Letos, tako vsaj menijo, bodo lahko odprli vrata desetim novim strokovnjakom, ki bodo zasedli mesta v šestih oddelkih, saj »Commerce« zastopa firme, kd se ukvarjajo z najrazličnejšimi proizvodi. Od umetnih gnojil, igel pa tja do mehanografskih strojfev, barv itd. Lanskoletni promet je bil nekaj večji od predlanskega. Pri »Commercu« pravijo, da bodo prav tak uspeh kot lani dosegli tudi letos, to se pravi približno štiri in pol milijarde starih din. Od tega je bilo dohodka, to je pri »Commercu« provizija, za poldrugo milijardo S din. Neto produkt se je lani dvignil na zaposlenega za 31 odstotkov. V etažah nove zgradbe na Titovi cesti je dovolj prostora za uslužbence, še vedno pa zastopstvo nima prodajnih prostorov. Menijo, da bodo na vogalu Einspilerje-ve in Titove ceste dobili še lokacijo za prodajni oddelek. Konsignacijskih skladišč pa zaenkrat ne morejo preseliti, bržkone bodo še leta In le. ta ostala v Javnih skladiščih. Obseg poslovanja je v »Commercu« zelo velik. Samo nekaj glavnih firm kaže, da je to trdno zastopstvo, pa čeprav ni največje v Sloveniji. Med pomembnimi firmami, s katerimi sodeluje »Commerce«, oziroma jih zastopa, so švedska industrija pisalnih strojev (Pačit), avstrijska firma, ki izdeluje molžne in hladilne naprave za mlekarsko industrijo Alfa-Laval, italijanska industrija umetnih svilenih prediv Bamberg, nemška firma, ki se ukvarja z izdelavo caluiojda, celona, surovin za proizvodnjo lak• vanje nivojskih cestni® hodov čez železnico. PREMIJA ZA MLEKO: 28 MILIJONOV S din Premijo za mleko l,r'f! tudi federacija in i'EPu ^ či če tudi občina prispev* -delež. Premija gre za v ter prodanega mleka °* ročju bežigrajske občine ZDRAVSTVENA ZAšCl^ ŽIVALI: 400.000 S dih Zajeti so stroški za 1’L - 'tV* konjarja in druge obyf c »d s tega področja, ki J1" iii plačati občina. POLJEDELJSTVO IN ZAŠČITA RASTLIN: 450.00» S din Denar je predviden ranje rastlinskih škodljivcev vzorcev, s? gnojil. za 'm in 4 Idi' ^ ČASOPIS »OBČAN«: 80» ooo s din vi 0' Časopis »Občan«, nava vprašanja sll,,,l.| v občinah, financirajo '■ venske občine. Giedo rodni dobodek odpade čino Bežigrad 800.00® prispevka. VODNA SKUPNOST LJUBLJANICA — 860.000 S din Na podlagi temelj" (|jj ona o vodah m<,ril f|( 'bičati določeni zdrževanje vodno 8 kih objektov. »TROSKI OSEMENJ^tl TEMENIC: 4 Ml|1J Ker je bil i osemenjevanje %°' pji icnic, se bodo zdaj ,, ri ... __________ ne, ki so jih f zbirale v občl"*^ čunu. na tej P°£. E J prikazani izda,KI' učilo Veterinarski tinske obv«zH ejšnjih miliiona P n>^ nost do predstavlja nost do dubčiiiskeSa t)ii j , i.. en od*' fol in en-”-, ervni sk'a“ v i od dohodk^ SO bili Jv 68, Z»t0 Ji' lin, ln odvesti d ^ Rezervni sklad -■•S milijonov Sdin jad«i i{iSpevek v re2l>i'vni sklad U as* cn odstotek od prora-vid k8*1*1 dohodkov, zmanjša-lilij« 1Z? <*elez. ki gre za finan-11 je skupnih mestnih za- sv e.rf2Poreieni dohodki -j s 168>8 milijona Sdin bo« ri;ko6a proračunska rezer-isij> J,re^v>dena za premalo , n i,,,meile ali nepredvidene nti 1. . 0z>roma za pokriva-,i 1> "‘^‘kov v proračunu, če ffli* * “nanjšali dohodki. GVek 23 uP°rabo vadi ’jila ioS«nega zemTj^šča - 128 milijonov Sdin r: ‘.Prispevka za uporabo > . .. e®a zemljišča bi finan- "as,ednje: ureditev Puj-< "poi'avnava računov 0,e'i lo »v!!iran^e ploščadi pred ifc T11kl,v:ila Kraigherja«, rekon-Ravbarjeve ulice elli.ev kanalizacije iu raz-• avi!1'1" v Apihovi ulici, po-e9| 0l° Pjoinika na Titovi ce-SdlP u,., “Uce Bežigrad do Ein-qv|.v® u,h:e, rckonstrukci-iT: tonvll. .ulice- najnujnejšo ice . ukc‘j° Svetosavske asfaltiranje podaljška ke ulice, ureditev in itev'" "? Mlsu.ievi uli i. ure-P11; „ ,. Zelenic med Smartin-^ i,, Majaronovo uli- he pi.v ze,enic med ulico n % ^Jakove in Belokranj-, Ulici 'v?', “reditev hodnika lil' ' lev , j alke Jogovičev, ure-j klenega pasu ob šmar-lgei,k es*’’ , rekonstru' cijo • !Sv(.!];Ve “Hee in ureditev L-., lave, rekonstrukcHo “lice in uredi- i , ^*aiu zar. runjske oh M (od železniškega prelaza do konca naselja.) Stroški za vsa ta dela znašajo 134 milijonov S din. Do tega zneska bi prišli takole: računajo, da bodo občani in delovne organizacije plačali letos 120 milijonov S din prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Od te vsote bi 30 odst. prispevali za (inancira-njc prioritetnih investicij mestnega sveta in bi potemtakem ostalo za uporabo v občini 84 milijonov S din; neizterjani del prispevka za leto 1967 znese 16 milijonov S din; neporabljenega v letu 1967 pa je bilo 34 milijonov S din. Te tri postavke znesejo skupaj 134 milijonov S din. IZDATKI, KI NISO ZAJETI V LETOŠNJEM PRORAČUNU: V lanskem proračunu so bili še izdatki za; delavsko univerzo »Cene Stupar« (njeno dejavnost zdaj po zakonu financira temeljna izobraževalna skupnost), volitve in stroške za uvedbo prispevka za uporabo mestnih zemljišč (volitev letos ni, stroški ob prispevku pa so vračunani v redno delo uprave), povračilo vozovnic dijakom (to zdaj financira tememljna izobraževalna skupnost), izredne izdatke (Konjeniški klub Stožicc. Zveza prostovoljcev za severno mejo, organizacijski komite Planica in proslava oktobrske revolucije) ter izreden izdatek iz proračunske rezerve za pokritje minimalnih osebnih dohodkov v tovarni TOPS. "'ovSji-p l>oti 'f! Za otroke do Sarho-P < ialiov’, Ur: mami,« se je spomnila vzgojiteljica, »pa se je hitro potolažala s čokoladnimi bonboni. Vsi so domov pisali kartice. Edin je hotel napisati, da nima pravega miru, da je stalen hrup, pa smo ga pravočasno pregovorile, naj takšnih stvari raje ne sporoča tja v Ljubljano. Skoraj bi pozabila! Tri dni smo pred hišo raziskovali skrivnostne stopinje v snegu. Sled je pokazala čudno stopinjo s štirimi odtisi. Kaj veste, kakšna zverina ima takšno nogo? Marsikaj bi rabili v tej koči. Kakšne co-patke, trenerke, rokavice, sanke, škornje, kape ,..« »Črni smo kovači« Medtem ko smo se pogovarjali, so nam fantje napisali program za »Pokaži, kaj njene zgodnje čustvene praske povsem zacelile, in da bo zrasla v samostojno, prilagojeno in čustveno zrelo osebnost. Mnogo verjetnosti, precej več, kot pa če bi ostala pri neodgovorni in lahkomiselni materi, ki ji nikdar hi mogla nuditi toplega zavetja in ki ji je vse drugo predstavljalo več, kot pa drobno dekletce, ki je s svojo prisotnostjo samo motilo njen razpuščeni način življenja. * Jožica je samo ena izmed šestdesetih otrok iz bežigrajske občine, ki se trenutno nahajajo v rejniških ali nadomestnih družinah, kot jih običajno imenujemo. Različni so razlogi, zaradi katerih ti otroci ne morejo in ne smejo živeti v matičnih družinah. Iz letnega poročila za leto 1967 Zavoda za socialno delo bežigrajske občine lahko razberemo, da se jih kar 30 nahaja v rejniških družinah zaradi neurejenih domačih razmer, nerazumevanja med * zr ----------------, j i viauijc* znaš«, za svoj del, dekleta pa starši, raznih drugih negativ- za svoj. Potem smo se še slikali, ko pa smo se hoteli posloviti, sta nam Bojan Skr lep (4b) in Brane Močilnik (Zaj iz šole Mirana Jarca za Bežigradom korajžno zapela pesmico »črni smo kovači«. Tako ubrano sta jo urezala, da bi ju bil tudi. na radiu in televiziji vesli ko bi ju poz- fJVIIUUkU, orvvsuA«, *-v*i v.o --------j ------, — j da se je vreme potem tako nali, ko bi zvedeli...« poslabšalo m nas priklenilo pod streho. Dekleta in jantje med seboj tekmjejo, kdo bo najlepše pospravil posteljo, kdo se najlepše obnaša pri mizi. Zvezdice in pike kar dežujejo.« »Kaj jm prireditev »Pokaži, kaj znaš?« Za slovo smo dobili še šopke zelenja. Bilo nam je zares žal, da nismo mogli skupaj z otroki preživeti teden dni v Stopniku čeprav ni bilo dosti sonca. Povsod je lepo, samo če dobre volje ne zmanjka! N. L. nih pojavov v matičnih družinah, čustvenega odklanjanja s strani staršev in nesposobnosti staršev, da bi otrokom nudili primerne čustvene in druge pogoje za normalno osebnostno in čustveno rast. Pri 13 rejenčkih predstavljajo osnovni razlog oddaje v rejniško družino —- neurejene stanovanjske razmere, večinoma mater samohranilk: 7 otrok je bilo izločenih Iz matične družine zaradi kroničnega alkoholizma staršev: 5 rejenčkov je brez staršev, matere — samohranilke treh dojenčkov so zaradi duševne bolezni odnosno težje intelektualne pri- Bežigrajski otroci na počitnicah v domu Rdečega križa zadetosti opravilno nesposobne in torej tudi nesposobne za vzgojo otrok, dva rejenčka pa sta v rejniški družini zato, ker sta njimi materi — samohranilki na prestajanju zaporne kazni. Rejništvo predstavlja eno čedalje bolj priljubljenih oblik družbene skrbi za otroke, ki zaradi kakršnihkoli razlogov ne morejo živeti v matičnih družinah in pri katerih niso indicirani drugi socialni ukrepi. Praksa kaže, da je lahko socialni ukrep oddaje v rejniško družino zelo uspešen, če je izveden strokovno in pravočasno, da pa je nasprotno lahko tudi zelo škodljiv, naravnost poguben za otroka, če niso bili pred oddajo v rejniško družino analizirani vsi bistveni momenti, ki govorijo za in proti takemu ukrepu. Zavod za socialno delo bežigrajske občine si je med nekajletnim obstojem nabral nekatere dragocene izkušnje v zvezi z zadevami rejništva. Predvsem velja podčrtati ugotovitev, da ni smotrno in koristno, če se poslužujemo oddaje v rejniško družino brez predhodnega natančnega poznavanja matične družine, brez izčrpnih socialnih podatkov in brez poznavanja otrokovih psihičnih motenj, osebnostne strukture. Ce namreč obstajajo možnosti, da se razmere v matični družini na kakršenkoli način popravijo, predstavlja za otroka še vedno manjše zlo, če ga pustimo v sicer delno neurejeni-, a -kontrolirani in vodeni matični družini, kot pa če ga iz družine izločimo In mu s tem povzročimo večje ali manjše čustvene pretrese ter ga izpostavljamo težavam prilagojevanja na novo okolje. Prav tako izberemo manjše zlo, če že globlje motenega otroka usmerimo v vzgojni zavod, kot pa če ga v skladu s priljubljeno krilatico, da je vsaka družina boljša kot pa zavod, usmerimo v rejniško družino. Zdi se, da je povsem nesprejemljivo mnenje, da lahko razbremenjujemo prenatrpane vzgojne zavode s tem, da otroke, ki bi sicer sodili tja, napotimo v rejniške družine, češ — prišli bodo v urejeno okolje in s tem bo konec tudi z njihovo težavnostjo. Praksa kaže, da se take dvomljive reje zelo redko obnesejo in da posamezni uspešni primeri ne odtehtajo škode, ki jo storimo večini otrok, ki so bili na ta način oddani v rejo. Po drugi strani pa z oddajami težavnih otrok v rejniške družine tudi rahljamo zaupanje rejnikov in s tem delamo kaj slabo uslugo rejništvu na splošno. Praksa kaže, da bo na splošno tu malo uspeha z oddajo v rejniško družino, če je otrok že preveč star, pa čeprav ni globlje moten. Presaditev v urejeno okolje ima tudi večkrat povsem ne: zaželjen rezultat. Niso redki primeri, ko se rejenci, ki so bili sorazmerno pozno oddani v rejniške družine, tu samo še bolj pokvarijo, kljub najboljšim željam rejnikov. In še eden izmed osnovnih pogojev uspešne reje: dobra, harmonična in urejena rejniška družina. Smiselno je izpostavljati otroka vsem nevšečnostim »presaditve« iz matične družine samo, če mu lahko v zameno nudimo nekaj več. Oddaje v nepreverjeno, slabo rejniško družino ni mogoče z ničemer opravičiti. Za brezvesten, formalen odnos do otrok ni opravičila, posebno če s tako enkratnim ukrepom, kot je oddaja v rejniško družino, odločamo o otrokovi življenjski usodi. Bežigrajskim rejenčkom že dolga leta nudijo druge domove rejniške družine v okolica Moravč. Večinoma so to preverjene, trdne kmečke družine, ki so vzgojile že nekaj generacij rejenčkov. Tradicija rejništva se ponekod prenaša celo Iz roda v rod. Omeniti pa velja, da so te družine zelo reztresene po okoliških hribih okrog Moravč, zaradi česar ima zavod določene težave pri delu z rejenčki, pa tudi z rejniki. Poskusi, da bi organizirali skoncentriran rejniški center, zaenkrat niso uspeli. Prav tako je zaenkrat še neizvedljiva zamisel o vzpostavitvi rejniškega centra v Ljubljani ali pa vsaj v njeni najbližji okolici. Pomanjkanje mestnih rejniških družin je zelo očitno, saj bi bida v mnogih primerih mestna reja boj ustrezna, kot pa vaška. Vsi bežigrajski rejenčki imajo urejeno zdravstveno varstvo in zagotovljeno redno zdravniško kontrolo, predstavnik Zavoda za socialno delo obišče vse rejenčke najmanj ekrat mesečno, se z njimi pogovori o eventualnih težavah, svetuje rejnikom, kako naj z otroki ravnajo, obišče šole, ki jih obiskujejo rejenci, se zanima za njihovo obnašanje in se z učitelji posvetuje o najprimernejših vzgojnih postopkih z rejenčki. Istočasno poteka delo s starši, predvsem v smislu odstranjevanja pojavov, zaradi katerih so bili otroci oddani v rejniško družino. Socialni delavec tudi pomaga vzdrževati skladne čustvene stike rejenčkov in njihovih staršev tam, kjer čustvene vezi obstajajo in tam, kjer je to smotrno za otrokov razvoj. Pri nekaterih pa se zdi, da je bolje, če starši otrok sploh ne obiščejo. Kaj bi s tujci. Bežigrajski zavod za socialno delo namerava v prihodnje tudi bolj nepretrgoma kot doslej skrbeti za ustrezno vzgojno izobraževanje rejnikov. 2e v ?secu marcu bodo organizirali poseben dvodnevni seminar, na katerem bodo sodelavci zavoda predavali in se pogovarjali z rejniki o osnovnih oblikah skladnega vzgojnega vodenja predšolskih in šolskih otrok. Seveda pa bo potrebno vse obstoječe oblike skrbi za rejenčke v prihodnje še dopolnjevati. Potrebno pa bo tudi najti ustreznejše načine nagrajevanja rejnikov, ustreznejše načine zahvale za težko in zahtevno delo, ki ga opravljajo. V imenu rejenčkov, ki niso prav nič krivi, če morajo plačevati dolgove njihovih staršev. P. MLINARIC Mladina na snegu Približno 500 bežigrajskih otrok je bilo po teden dni na zimskih počitnicah: v domu na Travni gori je bila šola v naravi za učence osnovnih šol, , več kot 100 šolarjev pa se je zvrstilo še v domu Rdečega križa v Stopniku pri Vranskem. Smučarske tečaje je imela še gimnazija in šola Iskra. Na pobočjih Tabora nad črnuškim mostom je občinska zveza za telesno kulturo organizirala smučarske tečaje; na dan se je zvrstilo tudi po SO otrok. // Kratke ' pokojnine Tajnik bežigrajskega društva upokojencev Franjo Kristan nam je ljubeznivo organiziral sestanek z nekaterimi staroupokoljenci iz naše občine, ki so v današnjem sistemu jugoslovanskega pokojninskega zavarovanja najbolj prikrajšani. Pogovora so se med drugim udeležili gradbeni tehnik Albin Mlakar, delovodja Anton Goguja-vac, uslužb .Oton Omerzu, podpolkovnik Stanko Kajfež in učitelj Janko Žel. Revolucija? »Upokojenci, ki nosimo Kdo živi neupravičeno? Morda je naša sreča, da dobivamo skromne pokojnine,« se, je pošalil vedri učitelj. »Kaj bi bilo, ko bi vsi dobivali po sto tisočakov mesečno. Vsako predpoldne bi si v gostilni privoščil mali golaž, kozarec piva ... Kdo ve, če se ne bi nazadnje zapil, Tako bi veliko poprej umrl kot sicer. Če je povprečna življenjska višje pokojninske osnove v drugih republikah! Bodimo si bratje vselej — to je, kadar gre za daj ali dam .. _ Drugi ukrep. Poiskati denar za izravnanje diskriminacijskih razlik med če izvzamemo, da sem in tja pomagam voditi knjige privatnim obrtnikom, jim napišem kakšno davčno prijavo...« Podpolkovnik Stanko Kajfež je bil med drugim prostovoljec za severno doba v Sloveniji 64 let, po- dolga leta prizadeti. Gre temtakem živimo neupra- Za življenje ljudi, ki so vičeno vsi, ki smo starej- žrtvovali dobršen del svo-ši. Morda je v tem kal ne- jega življenja za boljšo »starimi« in »novimi kjer- slovensko mejo 1918-19, boril se je na strani srbske vojske proti stari Avstriji za Jugoslavijo. Tudi Oton Omerzu, uslužbenec šolske poliklinike v Ljubljani je menil, da bi bilo edino prav, ko bi vse stare upokojence prevedli tako, kot so to znali narediti za vse vojake in uslužbence notranjih koli. Kako? Vprašam vas, kako pa smo našli denar za ublažitev skopske katastrofe? Nobenega nezaupanja prosim! Gre za armado 100.000 slovenskih staroupokojencev, ki so Povprečje zaslužkov zadnjih treh let za odmero pokojnine še zdaleč ni pošteno, ne pravično. Vi morda veste, zakaj so pokojninski fondi prazni? Doklej bodo še tabuji? Za odmero pokojninske osnove bi morali biti odločilni: dejanska izobrazba (glej pod šolska spričevala), ocena delovnega mesta, službena leta, ne pa nekakšna tako ali drugače prislužena pvprečja. Beseda je tekla še o tej in oni krivici, ki jo omogoča naš še zmeraj veljavni pokojninski sistem. FRANJU KRISTAN, predsednik podružnice Društva upokojencev Ljubljana — Bežigrad, ki nam je organiziral sestanek z nekaterimi najbolj prizadetimi staroupokojenci »Upokojenci, ki nosimo sporazuma za tako nizke prihodnost nntr« ‘ "V" lJavm poKojnmsKi sistem, pnzaaecimi siaroupokojena viteški naslov »stari«, je pokojnine, ki jih prejema- ciie Khi ie Srtlf rJ™ * Ce bi’° za Vsi 50 bili enotnega mne- v naši občini. Zmeraj vedri in prvi povzel Albin Mlakar, mo, odkar smo oostali ^ da bl bll° pja, da je skrajni čas za — — -- — - »kljub napovedanim spremembam stalno živimo v strahu, da tudi to pot ne bomo deležni polnega priznanja, do katerega imamo brez dvoma vso pra- mo, odkar smo postali družbi odveč? Neizmerno pa sem hvaležen pokojnemu cesarju dežel avstrijskih samemu Francu Jožefu. Zakaj? Prav po njegovi zaslugi vico. Zakaj? Postopno iz- sem pred kratkim avan-boljševanje pokojnin nas ziral« za en pokojninski nikakor ne more zadovo- razred, za eno stopnico, Ijiti, čeprav skušamo ra- “ ' zumeti, da ni denarja pri roki. Večina nas prizade- mogoče tudi Reui7iia nnkninin Zakaj smo potemtakem vih«, kar bi pomenilo ko- nevizija pokojnin proklamirali enakoprav- nec pokojninske diskriml- Kje bi lahko še kaj nost? nacije, ki je konec koncev stisnili za pokojnine? Mi- »Imam 80.000 dinarjev tudi protiustavna Posebej slim, da bi se, revizija po- pokojnine. Ce bi delal še so še poudarili, da je vsa-kojnin, ki je bila oprav- tri leta, bi danes prejemal kršno reševanje pokojnin Ijena za eno samo leto, in PO 140 000 din. Tako sto- z raznimi približevalnimi ki je pokazala na vrsto Je stvari. Kaj sem jaz odstotki samo vir novih če hočete. Vsi uookoien- PePraviinosti. Prf odmer- kriv, če sem se rodil ri krivic, ki upokojence sa- ph vsebuje naš še zmeraj veti, ki smo bili med nrvn ianJu Pokojninskih osnov, leta prezgodaj? Uslužben- mo še utrujajo, še zda- Ijavni pokojninski sistem, kar fronti * «rnr> tTrt. ne smela zadovoljiti samo ka iste ustanove, ki ima ’ - ’ - - 1 ironu, smo po- c taTT1 ------------- samo osnovno šolo, dobi- va vsak mesec 95.000 din pokojnine. agdni mož je zelo vnet poza. druge? izenačenje .»starih« in »no- bornik za pravice upokojen- ..jv... i— v.j-----------j,_ i— cev pa zp Se zmeraj ne- rešeno vprašanje priznavalnin prostovoljcem za severno slovensko mejo 1918/19, ki prav letos praznujejo petdesetletni-nico bojev. Med razgovorom je opozoril na vrsto nerazumljivih in nelogičnih dejstev, ki vojno na mmmsimm da ne rečem revolucionar- škimi. Morda! Kar zadeva ci™6 „čas' . Prepučan no potezo. Naj zaboli ti- staroupokojenke, to že ne ®a£1’)“f, s? v Prigoljufanih stega, ki je bil doslej ne- bo držalo. Zaposlene žen- i nl.lllJ°P?k,e. fe “vS. a. bl° ”aoiŠkfrthmajh"e >«*** S*** Mie vojaško suknjo - so eEra,"‘h*,cer leč pa ne narede tistega reda, ki ga vsi upravičeno pričakujejo in — zahtevajo! NL danes pristale za razred nižje kot mi borci K. und K. regimentov njegovega veličanstva, se je šalil mož, ki za 40 let rednega službovanja in za 13 let honorarnega dela vsak mesec prejema natanko da bi razširjena revizija pokojnin terjala mnogo dela in stroškov, prepričan pa sem, da bi se to delo krepko obrestovalo. Ne gre samo in zgolj za zadoščenje vseh tistih, ki Pokojninski fond -tabu? Vidite, te nerazumljive razlike, to je tisto, kar nas boli. kar nam greni Invalid sem. Bergle, ki so moj edini luksuz, sem moral socialnemu zavarovanju pošteno plačati! je iz njegovih besed vrela trpka resnica občuljiv! Nihče od tistih, ki imajo moč, da pokojninsko vprašanje lahko dokončno pravično rešijo — to je pravzaprav hkrati tudi njihova dolžnost — ne morejo, niti ne smejo več nositi moralne odgovornosti za stanje, ki kriči po rešitvi. »Stari« se zavedamo, da smo dali družbi ne le toliko kot »novi«, temveč marsikaj tudi precej več. Med svojim službovanjem nismo poznali vseh modernih pridobitev mehanizacije in modernizacije, ki sedanjim delavcem omogoča precej manj truda in naporov. Prav zato ni pošteno, da moramo »stari« še zmeraj za . „ J________ _________ jemati iz sklede dvakrat jo letno. Štirideset let pol- končno enkrat radi živeli prosvetnega osebja večji' /,a- manj kakor »novi«...« je ne delovne dobe imam ~ v pokoju, je končal ener vnetosti šol in učencev za odločno povedal Albin izpolnil sem obe normi, gični Albin Mlakar in pre- pouk in pa tudi dobrim sti- Mlakar. staro in novo — preje- pustil besedo drugim. kom med šolo i.. domom. Učitelj Janko Žel je po- cii5' da .vratar v Vse SoIe redne govo udaril, da so razlike med u®tano71 mesečno rilne ure vsakih 14 dni, kjer starimi in novimi upoko- JP z iGno- Ni- asluih več kot pa znaša se starši posvetujejo ienci učiteljske stroke na- ,, 1 n blla zaposlena, pokojnina univerzitetnega rSst v nebo vpfioče yeste’ • včasih Poročene profesorja, nikakor niso Kolikor tohko pravitoa IZltiT ^ " 9lUŽb° S na^,ce' rešitev v okviru istih Fdinn nroviene v,- k i .mtl n^so Iz ^rte iz" strok sploh ne bi bila .5!.buo- Ce.TOmo, kakor Je NAROČITE ZBOR OBČANOV! povzroča pravo diskriminacijo med starimi in novimi upokojenci. Iz konkretnih primerov, ki jih navajamo v pričujočem sestavku, se zdi, da je izhod iz ie situcije edinole v globljih rešitvah sistemske narave, ki naj bi dokončno presekale gordijski vozel starih in novih pokojnin.. Kakršnikoli priblž.ževalni dodatki so no mnenju tovariša Krisitr t samo začasna krparija najbornejših pokojnin. ki v veljavni sistem ima-šajo samo nove krivice. Boljši učni uspeh 65557 s dinar ev z natno Smo dolga leta Prikrajša- SHm uče"cev na “so,ab brez 8labib in letošnji, vidimo, da je poraste! od 77,17 odst. (lani) aa 81,13 odst. letos. Dvignil se je torej za 3,98 odst., kar ocen Poglejte Avstrijce! Anton Gognjavec je po vedal takole: »Poglejte Avstrijce! Po 14 polnih pokojnin dobiva- so po krivem pričali oziroma prejemali nezasluženo visoke pokojnine. Ko nas boste stare upokojence izenačili z novimi. bo odpadla vsaka potreba i® močno razveseljivo. Ta iz po dodatni zaposlitvi, saj boljšani uspeh moramo pribi stari upokojenci res pisovati izboljšani strukturi o uspehih z raz-svojih redniki otrok V mnogih primerih se kaže tudi večja kontrola učenčevega znanja s kontrolnimi težka Kako mil učite i ko bi vse »tar©upokojence bilo obelodanjeno v Delu S w lih nvtl, 2Sl učitelju^ za pri- tako. kot so pred 6rno na belim d. feb UstJci' “ Jih uvaJa ^ - mer — da je 50 000 din enako 100.000 din? V takšnih razmerjih se namreč gibljejo pokojnine učiteljev. In to za enako delo! časom uslužbence "notri 68. str^) X‘^nažiLkr v njih zadev ta vojake. neki gospodarski organiza- ^!ate ^ihe^ ^ažamo Dolam. Seveda delam, ciji vsak mesec »potegne« J da lahko preživljam ženo po 125.000 dinarjev, med- P .pri mladlni, ki je Y spomin Miroslav Berginc 21. februarja je umrl podpolkovnik Miroslav Berginc iz Majaronove ulice 28, refreni za telesno kulturo ljubljanske univerze. Bil je nadvse požrtvovalen delavec v domala vseh družbe-no-političnih organizacijah Bežigrada. Bil je neumoren, pošten in socialno zelo razgledan človek- Pogrešale ga bodo vse organizacije, zlasti še upokojenci in člarti ZZB NOV. da Kot jnkasant.za- tem ko dobro vemo’, kakš-' fazradu osnovne šole. Tudi prehod iz nižjih razredov v višje razrede se zaradi reformirane osnovne šole ni spremenil, saj je še vedno uspeh v petih in višjih razredih v primerjavi z onim v 1. do 4. razredu osnovne šole za 15 do 30 odst. slabši. Vzrok je služim še po 50 tisočakov ne so plače in zaslužki k tej mizemi pokojnini, učiteljev in profesorjev Ko bom omagal, ko mor- širom po deželah Kranj-ne bo več dela, bom ski, štajerski, Dolenj- moral shajati s tem, kar. ski itd. mi odrinejo vsak mesec. Ne vem, kako bo!« Maistrov prostovoljec Podpolkovnik Stanko Kajfež, doma iz Bovca je povedal: »Po poklicu sem bil ofi cir bivše jugoslovanske vojske. Imam osem raz- Vzemite kjerkoli V besedo je vskočil Albin Mlakar, »Kje dobiti denar za »stare«? boste vprašali. - _____ ____ Najprej moramo določiti redov gimnazije in avstrij-rnejo za pretirano visoke sko oficirsko šolo. Za 35 in nezaslužene pokojnine bi P01 let službe preje-— ne glede na to, kdo jih nram 56.000 din mesečno, uživa. Zakon naj velja sa Iniam zaposleno ženo. K vse enako, nihče naj ne sreei imam dva sinova, uživa privilegijev na ra sicer ne vem, kako bi ži-čun drugega. vela z ženo. Zbolel sem, Drugi vir dohodkov za zato nisem mogel delati pokojnine bi lahko našli dlje. Nekaj časa sem bil v enakem obdavčevanju v zaposlen na komunalnem vseh naših republikah. Po- zavodu za socialno zava-mislek, da bi ne bilo rovanje delavcev v Ljub-prav, če bi za uresničenje 'Jani Kako so me upoko-naših zahtev prispevale Jui ne vem. Prišel sem v predvsem v tem, da učenca na »nižji stopnji« obravnava razredni učitelj sam. Obrav nava ga globalno z vseh strani, spozna njegovo nadarjenost in tudi njegove šibke točke. Ko pride v 5. razred ga nihče še nič ne pozna in preden ga spoznajo si mnogi že naberejo lepo število negativnih ocen. Učenca v višjih razredih poučuje cela kopica pedagogov in vsak ga opazuje, koliko je nadarjen za njegov predmet. Zanimanje staršev in njihova pomoč tudi v višjih razredih upadata! Težje snovi, ki jo poučujejo v višjih razredih osnovne šole, večina staršev docela ne obvlada. Tu je učinec postavljen pred dejstvo, da se mora osamosvojiti in se naučiti, kako se je treba učiti. Tega se ne prt vadijo takoj, nekateri tudi več let ne pridejo do tega, kako se je treba učiti in racionalno izrabiti čas za učenje. za igro in razvedrilo. Če bi prikazovali uspehe po posameznih predmetih, bi ugtovtli, da učencem delajo največ preglavic matematika, angleščina in mnogim tudi slovenščina Uspehi so odvis- ni od učitelja in učenca. Ce učenec ni prizadeven, marljiv in zainteresiran za pouk in sodelovanje, mu posamezni predmeli delajo velike težave, posebno še, če za kak predmet ni nadarjen. Na vseli osnovnih šolah opažamo, da je doma največji interes za učenčevo znanje v prvem in drugem razredu, potem počasi ponehuje do 4. razreda, tu pa nastane prelomnica, ki pada v pospešeni krivulji do 6. razreda in se potem polagoma dviga v 7. in 8. razredu. To kažejo uspehi tudi v drugih občinah in v merilu republike. Na I. gimnaziji je uspeh v tem polletju v primerjavi z lanskim polletnim uspehom nekoliko slabši. Lani je znašal 67,33 odst., letos pa 63,82 odstotka. Uspehi iz leta v leto niha; jo. Vzroki so različni, bodisi da je kvaliteta znanja, Posebno novincev, boljša ali slabša, bodisi da Je v različnih lelih različen Interes za učenje. S tem uspehom je I. gimnazija še vedno med najboljšimi v Ljubljani. Uspeh se bo do konca leta verjetno še precej popravil. J. O- PREGLED UČNIH USPEHOV NA OSNOVNIH ŠOLAH V I. POLLETJU (1!>«7—68) V ®/» šola Razred tudi druge republike — če ne direktno, pa indirektno — je povsem odveč, saj je tudi Slovenija doslej vsaj deloma krila peti razred. To je bilo 1947. leta. Starih vojakov nas mora biti še kakih pet tisoč. Honorarno zdaj pravzaprav ne delam, razen I II. III. rv. v. VI. VII. VIII. skupaj Vita Kraigher 96,55 100,00 89,26 86,76 75,00 62,07 61.54 66,41 78.78 Miran Jarc 93,50 91,10 93.70 87,50 83,90 68,90 63,90 74,40 81.00 Boris Kidrič 95,46 96,15 95,53 90,00 74,42 60,63 61,60 50,00 75,52 Danile Kumar 95,12 96,55 95,94 95,83 85,09 68,27 59,62 76,00 82.M Ježica 80,80 88,50 93,20 71,40 — — — — 83,50 M. Pečar (Črnuče) 96,40 89,10 92,8(1 81,70 54,20 52,60 53,40 59,10 71,20 Šentjakob 94,74 100 100 100 — — — — 98,22 Franc Ravbar (Dol) 96,00 88,80 100 100 66,66 62,07 68,(K) 68,00 78,6« Skupno povprečje ftl.l3,i> Bežigrajčani v Grenoblu Janez Pavčič o olimpijskih igrah Med Številnimi obiskovalci v Grenoblu je bilo tudi neka Bežigrajčanov. Enega od njih, Janeza Pavčiča, trenerja naših smu-čarjev-tekačev, sicer sekretarja občinske zveze za telesno kulturo, smo naprosili, da nam pove nekaj vtisov s te velike prireditve: »Vtisov je toliko, da jih človek kar težko uredi. Otvoritvena svečanost je bila zares v velikem francoskem slogu in škoda, da je gledalci pri televizijskih »prejemnikih niso videli v barvah. Vzdušje d olimpijskih vaseh je bilo zares olimpijsko: odlično smo se razumeli med seboj, ne glede na politično opredeljenost, barvo kože ali nacionalno pripadnost- Mi smo stanovali, na primer, skupaj z Vzhodnimi Nemci, Cehoslovaki, Korejci, Madžari in Mongoli. Življenje v olimpijskih vaseh je bilo zares udobno: poskrbljeno je bilo, poleg seveda obilne in dobre hra-ve tudi za razvedrilo. Jugoslovani smo bili še posebno prijetno presenečeni, ko nas je že drugi dan bivanja v Autransu obiskala Tereza Kesovija, v Franclji dobro znana in priljubljena pevka. Na * koncertu je doživljala ap- ? lavz za aplavzom: nobena " od pevk, ki so nastopile kasneje, ni požela toliko uspeha. j O Jugoslovanih, ki smo i prišli na olimpijske tek- ! movalne proge z dokaj | skromnimi željami, je bi- • lo iz dneva v dan več slišati. Hokejisti, pa Zajc, jt Eržen, Ankeletova, Jakopič in Kerštajn, so danes le kar znani tekmovalci. Mislim, da smo celo presegli prvotna pričakovanja Po medaljah še ne segajo močnejši in večji od nas, odveč je bila polemika o upravičenosti našega odhoda v Grenoble, kajti s udeležbo in rezultati smo dvignili ugled našega športa in domovine. Ne smem Se pozabiti, kako prijetno sem bil presenečen, ko so nas nepričakovano obiskali tovariši iz smučarskega kluba Dol, Jerman in Šimenc. Kar s svojim avtomobilom so se Pripeljali v Autrans in si ogledali nekaj tekmovanj.« Priprave za jubilej Strelska družina »Tabor« na Ježici praznuje letos 20-letnico obstoja. Na občnem ®boru, ki bo meseca marca, bodo zaslužnim Slanom podelili priznanja, pripravljajo Pe tudi več tekmovanj v počastitev jubileja. Strelci z Ježice se še pose-be,. pripravljajo na tekmova-nie za »Zlato puščico«, kjer 50 imeli že lepe uspehe tudi v republiškem merilu. Vadijo Pori strokovnim vodstvom, tried drugim pa še dva člana obiskujeta trenerski tečaj. V okviru SD »Tabor« delujeta kot sekciji tudi poprej samostojni družini »Jelka« in brazda« ter sekciji v zavodu *** rehabilitacijo invalidov in ba Bradbenem šolskem cen-tiu. ODPISUJTE Obračun in pogledi naprej Občni zbori telesno vzgojnih društev in klubov Šolske športne igre Februar je že po običaju mesec občnih zborov bežigrajskih telesnovzgojnih društev in klubov. Značilno je, da se jih udeležuje veliko število članov. V razpravah in zaključkih domala povsod ugotavljajo, da imajo društva premalo podpore na terenu, se pravi tam. kjer delujejo. Sodelovanje s šolami je uspešno, družbeno-poli-tične organizacije pa se bodo morale bolj zanimati za delo društev in jim tudi pomagati. TVD Partizan Savsko naselje Premalo pomoči staršev B Na občnem zboru telesno vzgojnega društva Partizan v Savskem naselju so še posebej zavzeli za večje sodelovanje in pomoč staršev pri delu društva. Le tako bomo dosegli množičnost, so poudarili. Pri TVD Partizan Savsko naselje imajo splošno vadbo za vse oddelke ter treninge košarke in juda. Uporabljajo veliko telovadnico v osnovni šoli »Borisa Kidriča«, prostora pa je skoraj že premalo, saj je med mladino v Savskem naselju veliko zanimanja za telesno vzgojo in šport* Samo z govorjenjem, da je treba delati z mladino, ne bomo ničesar dosegli, so poudarili na občnem zboru. Prav zato šo' se društveni delavci obrnili na druge starejše občane v Savskem na seljiu, ki bi lahko pomagali v društvu, vendar uspeha ni bilo veliko. Ob 10-letnici osnovne šole »Borisa Kidriča«, s katero TVD Partizan Savsko naselje tesno sodeluje, bodo spomladi organizirali teden športa. Za nastope se bodo temeljito pripravili. Na občnem zboru so za predsednika društva ponovno izvolili Zdenka Verstovška, tajnik bo Franc Makovec, blagajnik Peter Cesnik, načelnik Jožica Časar, gospodar Viktor Ilovar, člani upravnega odbora pa še: Tomaž ža- gar, Janez Dirjec, Franc Smole, Caslav Milosavljevič, Milan Brezovec in Ljubo Frelich. V nadzornem odboru sta Slavka Robida in Silvo Radi. Košarkarski klub »Stadion« Sodelovanje na terenu ■ V petih letih obstoja je klub dosegel zadovoljive rezultate, so bili enotnega mnenja vsi udeleženci letošnjega občnega zbora košarkarskega kluba »Stadion«. Klub šteje 102 člana. Lani so prvikrat začeli nastopati tudi pionirji in pionirke, ki so jih zbrali iz košarkarske šole na osnovni šoli »Mirana Jarca«. S takšnim delom bodo nadaljevali, če bo le uprava šole pokazala zanimanje. Zasluge za razvoj košarkarskega kluba »Stadion« ima tudi uprava in internat Gradbenega šolskega centra, ki Je dala na razpolago igrišče, garderobo, prostor za sestanke in telovanico. Košarkar »Stadiona Jože Perovšek je bil uvrščen v republiško mladinsko reprezentanco, ki je zmagala na »Kupu republik« v Ljubljani. V ostri konkurenci mladincev Olimpije, Slovana ih Maribora se je redko kateri igralec iz manjšega kluba uvrstil v reprezentanco, zato je nastop Perovška lep uspeh. Občni zbor sta pozdravila tudi predstavnik krajevne skupnosti »Stadion« in predstavnik Zveze prijateljev mladine tega terena: le-ta je piedlagal, da se organizaciji tesneje povežeta, kar je zelo pohvalno. Na občnem zboru so izvolili tudi nov odbor: predsednik bo tudi v prihodnje Jože Bitenc st., sekretar in predsednik tehnične komisije bo Mitja Radoševič, blagajnik Milan Furlan, gospodar Peter Miklič, člani pa Andrej Korošec, inž. Aleksander Osipo vič in Erik Zrimšek. Za predsednika nadzornega odbora so izvolili Antona Ručigaja. TVS PARTIZAN BEŽIGRAD Osamljeni Na sejah in sestankih te-lesno-vzgojnega društva Par tizan Bežigrad čestokrat razpravljajo o vaditeljih ter o odnosih družba — društvo. V društvu delujejo le štirje stalni vaditelji, ki prenašajo svoje znanje na mladi rod, kot so bil oni nekoč deležni vzgoje starejših članov društva. Toda pri 190 vpisanih članih je njihovo delo izredno težavno in se sadovi njihovih prizadevanj ne morejo v taki meri , kot si to sami želijo. Društvu se pozna, da so zaradi enega trenerja odšli pred leti iz društva vsi skromni in požtvovalm starejši vaditelji ter drugi člani upra-ve. Tako zapuščino Je dobil novi mladi kolektiv društva, ki je v nekaj letih uredil svoje vrste, toda društvo si prizadeva pridobiti nekdanje požrtvovalne člane, bodisi kot vaditelje, svetovalce, ali pa kot elane v organizacijski aparat društva. S svojimi nasveti bi ogromno koristili mladim za hitrejši napredek društva. TVD Partizan Beži grad želi podpore m razumevanje tudi od staršev, ki jim gotovo ni vseeno, kako se njihova mladina krepi in razvija. Problemov in dela v društvu nikoli ne zmanjka, zato društvo vabi starše v svoje vrste. Na žalost pa člani upravnega odbora ugotavljajo, da za njihovo delo ni zanimanja med člani družbeno političnih organizacij za Bežigradom. Redko se član kake organizacije pojavi na občnem zboru; da bi prišel kdo med letom pogledat, kako se odvija vadba oddelkov in se pri tem zanimal za delo v društvu — to se pa ni zgodilo že nekaj let. Zaradi izredno agilne Zveze za telesno kulturo Ljubljana — Bežigrad, ki ima veliko razumevanje za društvo in mu pomaga kolikor je v njenih močeh, se ima društvo zahvaliti, da danes še deluje- TVD Partizan Bežigrad želi, da bi se v prihodnjem obdobju izboljšal odnos družbeno političnih organizacij do društva. Zelja aktivnih članov TVD Partizan Bežigrad je, da bi skupaj z nekdanjimi agilnimi člani in starši sestavili tak kolektiv, ki bo lahko pospešil razvoj telesne kulture za Bežigradom in bo obenem kos vsem težavam, na katere bo društvo naletelo na svoji poti. Prav sedaj, ob koncu februarja, pa Je čas, da se po občnem zbor udruštva, ko se bo konstituiral novi odbor, krene na novo pot. F. S. TVD Partizan Ježica Še bolj strokovno delo • člani Partizana Ježica so lani sodelovati na 172 tekmovanjih občinskega, medobčinskega, republiškega in mednarodnega značaja. V društvu imajo 11 trenerjev in 18 sodnikov. Poleti so spet organizirali taborenje na otoku Cresu, med pomembne dosežke pa sodi še ureditev nove razsvetljave na košarkarskem igrišču ter popolna prenovitev strehe in pročelja njihovega doma, na Ježici, kar je uredila krajevna skupnost »Posavje«. Košarkarska ekipa mladink je na republiškem prvenstvu zasedla tretje mesto, republiško reprezentanco je bilo določenih šest igralk z Ježice, za reprezentanco mladincev pa je v širši izbor prišel tudi en mladinec z Ježice. Člani in članice so nastopali v republiški ligi, tekmovali pa so še pionirji. Na Ježici imajo tudi pionirskega prvaka Slovenije v badmintonu, na mladinskem prvenstvu pa so igralci in igralke Ježice osvojili tri najvišja mesta. Na občnem zboru, ki se ga je udeležilo 90 članov, so sklenili, da bodo .še več mladih pritegnili k delu v društvu. Okrepili bodo še sodelovanje z osnovno šolo »Danile Kumar« in krajevno skupnostjo »Posavje«, katere predsednik Janez Dremelj je na občnem zboru pohvalil delo društva in obljubil pomoč tudi za naprej. Občni zbor sta pozdravila tudi predstavnika Partizana Bežigrad in Planinskega dru štva Črnuče. Sprejeli so tudi nov statut društva ter izvolili nov upravni odbor. Predsednik bo tudi vnaprej Filip Štucin, podpredsednik Lovro Močnik, načelnik Jože Girandon, blagajnik Darinka Kovačič, sekretar Anton Girandon, arhivar Marko Lotrič, gospodar Matjaž Penko, člani pa še Matis Presečnik, Vida Oven, Miro Prošek, Aleš Peče, Branko Bucaj in Mladen škof. Predsednik nadzornega odbora bo Ivan Oven, člana pa Ciril Plevnik in Ludvik Jakopič. »Letos bomo dali največ po udarka športni dejavnosti, je dejal načelnik Parlizana Ježi ca Jože Girandon ko smo ga vprašali, kakšni so njihovi letošnji načrti. Tehnična komisija bo storila vse, da bo ekipe še izpopolnila. Napredovati mora tudi strokovno delo, zato bomo imeli debatne strokovne večere. V društvu imamo premalo starejših ljudi, ki bi, na primer, spremljali ekipe na potovanjih in podobno. Za nekoliko starejše športnike bomo pripravili rekreacijsko vadbo, večje naloge, ki nas še čakajo, pa je obnovitev igrišča, telovadnice in sanitarij.« Zmaga gimnazije na prvenstvu odbojkaric Občinska zveza za telesno kulturo je organizirala prvenstvo bežigrajskih šol v odbojki. tekmovanje, ki ga vodi odbojkarski klub »Sava« iz Črnuč, so najprej zaključila dekleta. Zmagala je ekipa I. gimnazije, pred šolo PTT in Centrom strokovnih šol. Za zmagovalno ekipo so Igrale: Lupša, Čučnik, Knific, Zupan, Pirnar, Perko, Šubic, Cerkvenik, Heferle in Jereb. Na tekmah se je videlo, da so se sistematično pripravile pod strokovnim vodstvom profesorice telesne vzgoje Martine Radovanove. Rezultati: PTT : CSS 2:0, Gimnazija : PTT 2:1, Gimnazija : CSŠ 2:0. Pri faktih bo na vrsti še finale. Tekmovali so namreč v dveh skupinah: v prvi je zmagala ekipa JLA, v drugi skupini pa gimnazija. Ti dve ekipi se bosta pomerili za prvo mesto. Rezultati — I. skupina: JLA : GŠC 2:0, JLA : PTT 2:0, PTT : GŠC 2:0. Vrstni red: i. Gimnazija, 2. PTT, 3. GŠC; IX. skupina: CSŠ : Gimnazija 2:1, Gimnazija : Iskra 2:0, Iskra : CSŠ 2:0. Vrstni red: 1. Gimnazija, 2. Iskra, 3. CSŠ. Na prvenstvu bežigrajskih šol v košarki so bili doseženi ti-le rezultati: Osnovne šole — fantje: V. Kraigherja I : D. Kumar 1 28:29. D. Kumar II : M. Pečarja 23:40, M. Jarca I : V. Kraigherja II 29:21, M. Jarca II : B. Kidriča 6:25; dekleta: D. Kumar : M. Pečarja 20:0, B. Kidriča : V. Kraigherja 20:0. Srednje šole — fantje: GŠC : I. gimnazija II 33:45, CSŠ : Iskra 45:37, PTT : I. gimnazija I 53:115; dekleta: I. gimnazija : CSS 91:21. Zmagovalne ekipe bodo igrale na finalnih turnirjih za naslove občinskih prvakov, ostale ekipe pa za uvrstitev na druga mesta. Na občinskem prvenstvu v košarki nastopajo ekipe vseh šol v bežigrajski občini, škoda je le, da tekmuje premalo šol z ženskimi ekipami. Košarkarice gimnazije prve Tudi v povratni tekmi je ekipa gimnazije premagala Center strokovnih šol 87:27 (41:15) in tako tudi letos osvojila prvo mesto med ženskimi ekipami srednjih šol na občinskem prvenstvu. I. Gimnazija: Oven 28, Hrovat 14, Bole 2, Žust 6, Levstek 11, Bogunič 12, Lupše 14. CSŠ: Mar ter 4, Prevodnik, Bogataj 4, Dolinšek, Simnov-čič 17, Kužnik 2, Lenar, Fortuna. Tekmo sta sodila republiška sodnika T. Strickbergcr in J. Plevnik. Kašarkarice gimnazije so lani zmagale tudi na srednješolskem prvenstvu Slovenije in na gimnaziji, letos pa so na najboljši poti, da ponovijo te uspehe. MOZAIK Pohvale za dobro organizacijo Podjetje Elektro Ljubljana je bilo letos organizator XII. zimskih športnih iger elektrogospodarstva Slovenije. Na tekmovanju, ki je bilo na Veliki planini, je v veleslalomu in tekili nastopalo več kot 200 smučarjev in smuiark. Požrtvovalni delavci Eelektro Ljubljane so za odlično organizacijo dobili vse priznanje, čeprav jih je močno oviralo slabo vreme. C ani tega bežigrajskega koletiva so si tudi priborili ekipno zmago v tekili (Janez Šimenc, Janez Goropečnik in Alojz Uršič), v veleslalomu pa je njihova ekipa (Janez Pintar, Jože štuflek in Janez Škorjanc) zasedla tretje mesto. • ODBOJKARJI »SAVE« iz Črnuč so v prijateljski mednarodni teknij pramagali »Slovan« iz Bratislave 3:1 16:15,15:11, 15:9, 15:7). • JOŽE VERTELJ je v novi sezionl trener članske košar, karske ekipe Partizana Ježica. • NA POHODU po poteh partizanske Ljubljane je lani sodelovalo 578 ekip iz bežigra. jske občine Največ jih je bilo iz Centra strokovnih šol (205), osnovne Sole »Vita Kraigherja«, (84), osnovne tole »Borisa Kidriča« (75), osnovne šole »Mi. drana Jarca« (88), šole PTT (32 ekip itd. • SLAVKO PREMOZE. član Partizana iz Dola, je zasedel tretje mesto na državnem prvenstvu v biatlonu. Tekmovanje je bilo v Mrkopolju v Gorskem Kotarju. Biatlon je ena najtežjih smučarskih disciplin: obsega tek na 20 km in strelja nje z vojaško puško. Slavko Premože je lani osvojil državno prvenstvo v tej panogi. • KOŠARKARJI JEZICE so v trening tekmi premagali Kamnik 62 ; 26. • ANDREJ KOBILICA, znani bežigrajski košarkarski delavec (sekretar KK Stadiona, trener njihove ekipe mladink, trener pionirjev Olimpije, sekretar komisije za košarko Ob-ZTK In zraven še košarkarski sodnik), ;e 23 februarja od-5ei k vojakom v Volče pel Tolminu. • MLADINSKA EKIPA košarkarskega kluba »Stadion« Je pod vodstvom novega trenerja Jožeta Bitenca ml. v prijatelj, skl tekmi premagala »lUrijo« 50 : 33, z moštvom republiškega prvaka »Olimpijo« pa so Izgubili 22 : 74 a ARNE KOZINA. trener članske ekipe košarkarskega kluba »Stadion«, bo odšel k vojakom Njegovo ekipo bosta poslej trenirala Tone Sedlar m Inž Aleksamder Osipovič. o ATLETI OLIMPIJE so sodelovali na republiškem atletskem prvenstvu v pMtrltih prostorih, ki Je bilo v Celju. Plsič je zmagal v teku na 60 metrov z ovirami, dosegli pa so Se nekaj dobrih rezultatov. • V TRENING TEKMI 90 košarkarji Most premagali člansko ekipo »Stadiona« 85 : 78. • NA JAKOSTNI LESTVICI najboljših igralcev In igralk badmintona v Sloveniji za leto 1967 so se člani Partizana Je- zica takole uvrstili: pri moških je Boris Škapin na 5. mestu, Bojan Kaplan na 8. in Mladen škof na 9. mestu, pri ženskah pa je Tana Hemja na 6. mestu, Breda Zapušek na 7. in Metja Ravnikar na 9. mestu. • 1LIJA JAKS1C IN BOJAN LAMPE, odbojkarja »Save« Iz Črnuč, sta ta mesec odšla k vojakom • ODBOJKARJI »SAVE« JZ Črnuč redno trenirajo dvakrat na teden. Odigrali bodo več prijateljskih tekem z republiškim prvakom »Ljubljano«, pri-pnhodnji mesec pa tudi s »Fu-zmarjem« na Ravnah. • BEŽIGRAJSKA KOŠARKARSKA KLUBA Partizan Ježica in KK »Stadion« sta med najmočnejšimi košarkarskimi kolektivi v Ljubljani (In Sloveniji) glede na število ekip, ki redno tekmujejo v raznih ligah in število registriranih igralcev in Igralk. Vrstni red »najštevil- ' neJSlh« v Ljubljani je takšenle: Slovan 7 ekip (93 registriranih igralcev), Ohmpia 5 (87), Ilirija 5 (78), Ježica 5 (72), Stadion 5 (71), Moste 2 (31), Ljubljana 2 ekipi (30 registriranih Igralcev) itd • NA OBČNEM ZBORU »Savskega odreda« tabornikov so članom tega marljivega kolektiva naselja izročili tudi priznanja za požrtvovalno delo, ki jih podeljuje Zveza tabornikov Slovenije. Zlati znak so prejeH Mila Rovšnik, Joža Zupančič, Dušan Kulovec in Samo Poljan-šek, srebrni znak pa Zdenka Pirnat, Borut Butinar, Boris Nemanič in Borut Rovšnik. • V PARTIZANSKEM SAVSKEM ODREDU tabornikov sp na pobudo Glavnega odbora Rdečega križa organizirali te-čai prve pomoči. Udeležuje se ga 20 tabornikov. Predavanja oodo imeli vsak teden. • PRI STRELSKI DRUŽINI »TABOR« na Ježici imajo od lani tudi žensko ekipo. Dekleta redno trenirajo, tekmovale pa so že ha prvenstvu družine. « »KOLIČEK« se Imenuje glasilo »savskega odreda« tabornikov. V prvi številki, k; je izšla pred kratkim objavljajo vesti o deiu tn življenju v odredu. spomine z lanskih akcij, pa tudi na humor niso pozabili. • TEČAJ ZA VODNIKE se Je pred kratkim pričel v »Sav-skem odredu« tabornikov. Udeležuje se ga 12 članov. ■ffiilli«':i Apolonija Fatur iz ulice Bežigrad 16, je 9. februarja .praznovala petindevetdeseti rojstni dan. Pavla Mehle iz Posavskega ulice 17 je praznovala 92. rojstni dan. Jože Finžgar iz Bratinove ulice 22 je 13. februarja praznoval 89. rojstni dan. Alojzija Bračko iz Kamniške ulice 20 a je praznovala 88. rojstni dan. Marija Urbančič iz Pod-milščakove ulice 22 je praznovala 88. rojstni dan. Franc Vrtačnik iz Kamniške ulice 19 je praznoval 88. rojstni dan. Dr. Jakob Konda iz Livarske ulice 12 je 13. februarja praznoval 87. rojstni dan. Albin Grčar iz Ježice, Na produ 9, je 20. februarja praznoval 87. rojstni dan. Josip Ratej iz Samove ulice 27 ja 7. februarja praznoval 86. rojstni dan. Frančiška Šmelcer iz Ježice, Na produ 1, je 8. februarja praznovala 84. rojstni dan. Roman Kramaršič iz Topniške ulice 5 je 11. februarja praznoval 82. rojstni dan. Josipina Šenk iz Parmove ulice 22 je 25. februarja praznovala 82. rojstni dan. Marija Ošaben iz Kamniške 'ulice 20 a je praznovala 82. rojstni dan. Marija Vertačnik iz Kamniške ulice 19 je praznovala 82. rojstni dan. Marija Primar iz Vodovodne ceste 67 je 2. februarja praznovala 81. rojstni dan. Frančiška Palivec iz ulice Bežigrad 14 je 14. februarja praznovala 81. rojstni dan. Frančiška Jeretina iz Linhartove ulice 32 je 11. februarja praznovala 80. rojstni dan. Josip Dolinar iz Herbersteinove ulice 6 je 18. februarja praznoval 80. rojstni dan. Franc Ustar iz Topniške ulice 18 je 4. februarja praznoval 79. rojstni dan. - TROLEJBUS Vozni red za trolejbusno progo štev. 8 Črnuče — Litostroj (ob delavnikih). Velja do konca mesca aprila Odhodi iz Črnuč: 5.12, 5.20, 5.28, 5.36, 5.44, 5.52, 6.00, 6.08, 6.16, 6.24, 6.32, 6.40, 6.48, 6.56, 7.04, 7.12, 7.20, 7.28, 7.36, 7.44, 7.52, 8.00, 8.08, 8.26, 8.44, 9.02, 9.20, 9.38, 9.56, 10.14, 10.32, 10.50, 11.08, 11.26, 11.46, 12.02, 12.22, 12.30, 12.38, 12.46, 12.54, 13.02, 13.10, 13 18, 13.26, 13.34, 13.42, 13.50, 13.58, 14.06, 14.14, 14.22, 14.30, 14.38, 14.46, 14.54, 15.02, 15.10, 15.22, 15.38, 15.54, 16.10 16.26, 16.42, 16.58 17.14, 17.30, 17.46, 18.02, 18.18, 18.34, 18.50, 19.06, 19.22, 19.38, 19.54, 20.10. 20.26, 20.46, 21.06. 21.27, 22.27, 23.27. Odhodi iz Bavarskega dvora: 4.54, 5.02. 5.10, 5.18, 5.26, 5.34, 5.42, 5.50, 5.58, 6.06, 6.14, 6.22, 6.30, 6.38, 6.46, 6.54, 7.02, 7.10, 7.18, 7.26, 7.34, 7.42, 7.50, 8.08, 8.26, 8.44, 9.02, 9.20, 9.38, 9.56, 10,14, 10.32, 10.50, 11.08, 11.26, 11.44, 12.02, 12.12, 12.20, 12.28, 12.36, 12.44, 12.52, 13.00, 13.08, 13.16, 13.24, 13.32, 13.40, 13.48, 13.56, 14.04, 14.12, 14.20, 14.28, 14.36, 14.44, 14.52, 15.00, 15.16, 15.32, 15.48. 16.04, 16.20, 16.36, 16.52, 17.08, 17.24, 17.40, 17.56, 18.12 18.28, 18.44, 19.00, 19.16, 19.32, 19.48, 20.04. 20 20. 20.36, 21.05. 22.05, 23.05 KRIŽANKA VODORAVNO: 1. testament, 8. moštvo, team, 13. vas v bežigrajski občini, 15. planina nad spli tom, 16. trop živali, 17. kra tiča za »športno društvo«, 18 hrvatska ilustrirana revija, 19. tovarna ur v Zemunu, 20 kemična spojina, zelo stru pen plin ostrega vonja. 22 pesniško ime za Irsko, 23 sukanec, 24. vnašanje točk, 26. začetnici sovjetskega voditelja, 27. vas na vzhodu občine Bežigrad, 28. grška boginja, mati bogov, 29. začetnici partizanskega pesnika Kajuha, 31. večji športni objekt, ki se nahaja v naši občini, 34. predujem naplačilo, 35. nočna gozdna ptica, 37. angleški filmski režiser (Čaral, »Tretji človek«), 38. agregatno stanje snovi, 39. sultanov ukaz v stari Turčiji, 41. okrajšan podredni veznik, 42. angleški pesnik, Byronov sodnik (John, 1795 — 1821), 43. rimski zdravnik in filozof, po rodu iz male Azije, 44. krivoverec, brezbožnik, 46. uspel ameriški film z J. Waynom v glavni vlogi, 47. bežigrajsko podjetje za izolacijo instalacij, in naprav. NAVPIČNO: 1. politično-teritorialna u-pravna enota, 2. pernata blazina, vzglavnik iz perja, 3. v grški mitologiji sin Agamemnona in Klitemnestre, Antigo- 1 2 3 4 5 le ^ 1 13 14 16 ~ “ m w~ 19 m 20 23 m 24 26“ "m 27 MS 3.1 32 33 35 36 ia 37 ^ j 40 41 ' lil ' 44 Tb 1 1 47 45 a 9 10 11 12 15 18 m 22 25 - —— — m m31 29 30 r 38 — | nin brat, 4. serpetina, ovinek, 5. očanec, 6. začetnici priimka in imena jugoslovanskega politika, člana Sveta federacije, 7. priimek znanega borca, generala (Jaka), 8. žensko ime, 9. novejše naselje v Sto-žicah, tudi polotok v Aziji, 10. departma In reka v jugovzhodni Franciji (olimpijske igre!), 11. pritlikav konj, 12. otok v Irskem morju, 14. hrvatski skladatelj in pedagog (Krsto), 20. tovarna barv in lakov v Medvodah, 21. ljudstvo, nacija, 24. težko orožje, 25. jjrez besed> 27. dragocen polkrožen okras nad čelom, 29. ocenjevalec, recenzent, 30. skadinavska država, 31. hvaležnost, hvaljenje, 32. že umrli ameriški filmski igralec (James), 33. teniški lopar, 34. staro nomadsko pleme na obalah Kaspijskega jezera, 35. apnenčasta tvorba v podzemskih jamah, 36. stara površinska' mera, 38. najmlajša doba v geološkem razvoju zemljo v paleozoiku, 40. češka pritrdilnica, 42. podredni vezrjik, 45. osebni zaimek. Sestavil: L. BRADEŠKO KESITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE STEVILfCE: VODORAVNO: 1. stearin, 0. Kumar, 13. Toplo, vod. 15. osama. 16. anion, 17. vi, 18 stroj, 19 roka, 20. runo, 22 Akra, 23 Isa. 24. Tomačevo, 28. ča, 27 brv, 28. Ira. 29 na, 31. Jestvina. 34. Sar, 35 Eban, 37 ELMA. 38- A tri, 39 Lorca 41. AP (Associated Press), 42 pleva, 43. arSin. 44. Kosobrin, 40. Siena, 47. Latinka. Avtobus VOZNI RED ZA AVTOBUSE, KI VOZIJO V DOL: Odhodi iz Ljubljane: 6.15 (Cr), 7.30 (Sn — samo ob nedeljah). 8.45 (Cr), 10.45 (Sn), 11.45 (Cr), 12.15 (Sn — samo ob delavnikih), 12.45 (Sn), 14.05 (Sn). 14.10 (Cr), 14.25 (Sn — samo ob delavnikih), 14.30 (Sn — samo ob delavnikih). 15.15 (Sn), 15.30 (Sn — samo ob nedeljah), 16.45 (Sn), 17.45 (Cr — samo ob delavnikih), 18.45 (Cr), 19.40 (Sn) 19.45 (Sn — samo ob delavnikih), 20.45 (Cr), 22.30 (Cr). Odhodi iz Dola: 5.12 (Sn— samo ob delavnikih), 5.24 (Sn), 5.24 (Cr — samo ob delavnikih), 5.53 (Cr), 6.12 (Sn — samo ob nedeljah), 6.23 (Sn), 7.23 'Sn), 8.23 (Sn). 10.23 (Sn). 12.12 (Sn —samo ob nedeljah) 12.23 (Cr), 13.23 (Cr — samo ob delavnikih). 13.53 (Sn). 14.53 (Sn — samo ob delavnikih). 15.53 (Sn), 17.53 (Sn). 18 42 (Sn — samo ob nedeljah), 19.53 (Cr). 21.23 (Cr — samo ob delavnikih). Cr — vozi skozi Črnuče. Sn — vozi no ftmartinskl cest* Snc- l>erie Kinr» MLADINSKI KINO »SOČA« (Akademsk kolegij, Trg VII. kon gresa, za Gospodarskim razstavi ftčem) Predstave vsak netck. soboto ne. delio in ponedeljek ob 15 17 in 19.30 v nedeljah matneja ob 10. uri. Od 8 .do 11. marca amer. we stern barv. film KROGLA ZA ZLIKOVCA. Od 15. do 18. marca amer. barv film BEN HUR (zaradi izredne dolžine predstavi le ob 16. In 19 uri. Od 22. do 25. marca Španski glasbeni barv. film LEPA LOLA. Od 29. marca do 1. anrila angl barv. film USODNA CIGANKA KINO ČRNUČE (Zadružni dom) Predstave o)* •■fredah in sobotah ob 19 30. v nedel.loh ob 17. in 19 uri 6. marca sov j film JEZDEC S KIRGIŠKIH PLANIN 9. in 10. marca amer h^ -v. film KAKO UBIJEŠ SVOJO 13 marca amer film BTTVnv LA-KV JE IZGINILA 16. in 17. marca nn") h^rv. film NALOGA ESKADRILE 633. 20 marca Ital. barv film RDE Ca PUŠČAVA. ' 23. in 24. marca nem. film FA-RENHETT 27. marca amer. film VRELA ULICA. 30. in 31. marca angl. barv. film D2INGISKAN. VELIKA PLANINA - VAŠA PLANINA Najbližja žičnica v gore: IZ LJUBLJANE V TRŠČE-TRT URE NA VIŠINO 1600 METROV. Do spodnje postaje žičnice je 34 km poti, za Bežigrajčane še kakšen kilometer manj. Zgornja postaja gondolske žičnice OBIŠČITE PLANINO POZIMI Avtobusi iz Ljubljane preko Kamnika ao sp..a nje postaje žičnice vozijo ob delavnikih ob: 6.45, (7.35 samo ob sobotah), 10.30, 14.10, 15.30 In 18.30, ob nedeljah pa so odhodi iz Ljubljane ob: 5.35, 6.25, 8.30, 10.30 11.45, 13.30, 16.30 in 18.30. (Razen ob 6.25 in 8.30 vozijo vsi skozi Črnuče). Iz Kamniške Bistrice se vračajo avtobusi v Ljubljano ob delavnikih ob 8.05. (8.55 samo ob sobotah), 12.15, 15.55, 17.10 in 20.10, ob nedeljah in praznikih pa oh: 7.25, 10.05, 10.40, 14.15, 17.15, 18.05, 19.15, in 20.15. (Razen ob 7.25, 10.05 in 10.40 vozijo vsi skozi Cmuče). Avtobusi so opremljeni z ustreznimi napravami za prevoz smuči in sank. Spodnja postaja žičnice je le streljaj od avtobusne postaje Z avtomobilom Cesta v Kamniško Bistrico je večji del asfaltirana in jo redno plužijo, Pri spodnji postaji žičnice je velik očiščen parkirni prostor za približno 300 vozil. Na razpolago so tudi garaže Gondolska žičnica Spodnja postaja gondolske žičnice je na nadmorski višini 554 metrov. V petih minutah vas potegne 858 metrov visoko. V gondolo gre 30 potnikov pri eni vožnji; v eni uri lahko prepelje 36! potnikov. Žičnica vozi od 8 do 20. ure vsako polno uro, če,pa je dovolj potnikov, vozi nepretrgoma. Tudi po 20. uri Je mogoče naročiti posebno vožnjo Skupine imajo na žičnici popust. Sedežnica na Zeleni rob Na zgornji postaji gondolske žičnice lahko takoj presedete na sedežnico, ki vas potegne še 190 metrov više na Zeleni rob; vožnja traja 10 minut. Sedežnica prepelje v eni url 400 potni kov. Vozi le do 17. ure. Zeleni rob je na nadmorski višini 1602 metra. Smučarske vlečnice Letos obratujejo na Veliki planini tri nove smučarske vlečenice, ki jih Je podjetje »Ljubljana Transport« kupilo v Švici Do prve vlečnice, »pri vodnjaku,« Je od Zelenega roba približno 10 minut hoje Dingi dve vlečnici sta v Tihi dolini. Vlečnice so dolge od 250 do 350 metrov Gostišča V bifeju pri spodnji postaji žičnice, v hotelu »Šimnovec« (1412 metrov nadmorske višine) in v planinski koči pri zgornji postaji sedežnice na Zelenem robu, vas bode vedno h O m in solidno postregli Smučarski tereni Smučarska proga je ob sedežnici od Zelenega robu do Šimnovca Tereni za zahtevnejše smučarje in izletnike so še v Tihi dolini, proga nad vodnjakom pa je dobila ime »Cervinia« Izposojanje smučarske opreme Na zgornji postaji gondolske žičnice je izposojevalnica smučarske opreme. Izposodite si lahko smuči, čevlje in tudi sanke Tam je tudi manjša delavnica za popravilo in montažo smuči. Na razpolago je učitelj smučanja. Prijavite se v hotelu »Šimnovec« Za varnost obiskovalcev in smučar-jev skrbijo zaposleni na žičnici in čla ni Gorske reševalne službe, ki imajo vse potrebne pripomočke Peš po planini Od zgornje postaje gondolske žičnice mimo hotela »Šimnovec« do zgornje postaje sedežnice na Zelenem robu je približno pol me hoda V bližini so počitniške hišice delovnih kolektivov, med njimi tudi nekaj bežigrajskih Od Zelenega roba mimo vodnjaka do starega planšarskega naselja na Veliki planini je približno četrt ure hoda, do (domžalskega doma pa je še pribil# no ravno toliko poti Cene • Ce ste se prvikrat odpravili na Ve- • liko planino, ste bili prijetno pre- • senečesni, ko ste na žičnici ugoto- • vili, da bo treba plačati natanko • polovico manj, kot pa smo zapisaii • v zadnji številki »Zbora občanov« • (januarja 1968) Tiskarski škrat • nam je namreč natresel še enkrat • višje cene. kot pa so v resnici. Stai- • ni obiskovalci Velike planine so za- • radi tega upravičeno negodovali. • Vsem skupaj se opravičujemo in • zdaj objavljamo prave cene. Avtobus: Iz Ljubljane do spodnje postaje gondolske žičnice — 310 Sdin Gondolska žičnica: v eno smer navzgbr 400 S din, navzdol 300 S din, povratna karta 600 S din. Sedežnica: v eno smer navzgor 200 S din, navzdol 100 S din, povratna karta 300 S din. Gondolska žičnica in sedežnica skupaj: v eno smer navzgor 600 S din, navdol 400 S din, povratna karta 800 S din. Otroci do 10. leta starosti plačajo polovico manj. Poseben popust za večje število voženj. Smučarske vlečnice: ena vožnja 50 Sdin Izposojanje smučarske opreme: smuči s palicami 1000 J&lin na dan, smučarski čevlji 800 Sdin, dvosedeže sanke 500 Sdin. enosedežne sanke 350 Sdin na dan llllllJllllil!llllllll!lill!lllllllllllll!l!l!!illlllilillilill!lJI!tllllllllltlllllUI!llll!ill!llllllll!l!li:i!l!l!lllilUIU!1118l!l!l