2a veselje otrok in za zaskrbljenost voznikov in cestnih delavcev se te dni v zraku vrtinčijo snežinke, kipa se jih vsaj na Gorenjskem noče in noče naleteti vsaj za ped. — Foto: F. Perdan Leto XXIX. Številka 94 V8tanoviteIji: občinske konference SZDL i^nice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka JJJ, Trž»č - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni tednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Albin Učakar Glasilo soci u d s Kranj, torek, 7. 12. 1976 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. za gorenjsko Začenja se zorenje v samoupravni praksi ^.novembra smo sprejeli zakon o združenem delu lrt s tem postavili nov mejnik na poti našega samoupravnega razvoja — Pogovor z republiškim sekretarjem za delo Pavletom Gantarjem Letošnji 25. november je nedvomno datum, ki se ga bomo še večkrat 8Pornnili. Tega dne smo namreč po ^ečmesečni javni razpravi v Beogradu na seji obeh zborov skupščine ^FRj, ki se je je udeležil tudi predsednik SFRJ in ZKJ Josip Broz-* rt o, sprejeli osnutek zakona o zdru-2enem delu. Sprejem zakona, ki smo 8« delovni ljudje in občani Jugosla-VlJe že v javni razpravi podprli, P°nieni nov mejnik na poti našega ^nioupravnega razvoja. Z zakonom o združenem delu poudarjamo, da »pri uresničevanju ?Y°Jega vladajočega položaja v druž-01 delavci svobodno, neposredno in enakopravno upravljajo celotno 2druženo delo«, da »imajo delavci Neodtujljivo pravico odločanja o po-l°jih in rezultatih svojega dela«. pri vsakdanjem delu. Prav tako je za to razpravo značilna cela vrsta pobud in predlogov. Rad pa bi poudaril še eno posebnost razprave. Delovni ljudje so že v razpravi o osnutku zakona preverjali in primerjali njegovo vsebino z vsakdanjo prakso. Tako so v organizacijah združenega dela opozarjali na pomanjkljive rešitve v dohodkovnih odnosih, samoupravni organiziranosti, delovnih razmerjih itd. Vse to nedvomno dovolj jasno kaže, da je zakon rezultat aktivnega sodelovanja vseh delovnih ljudi in da bo močno orožje delovnim ljudem pri nadaljnji graditvi samoupravne socialistične družbe« ^fugače povedano bi lahko rekli, da 8l°o sestavili s tem zakonom kodeks °jelavskega samoupravljanja na sečnji stopnji družbenega razvoja. vendar pa po drugi strani zakon o 2druženem delu ni in ne more biti nekaj dokončnega in »zdravilo« za Vse »bolezni«. Zakon namreč daje Možnost in osnovo za začetek zorenj8 naše samoupravne prakse. O pomenu in nekaterih osnovnih 2n&čilnostih sprejetega zakona smo ^ Pogovarjali z republiškim sekre-^rJem za delo Pavletom Gantarjem. »Sprejeli smo zakon o združe-**em delu. Kaj bi v zvezi z razpra-v° o osnutku zakona lahko po-^bej poudarili?« • »Nedvomno lahko trdimo, da je r'la to ena najširših razprav o enem |**ned zakonskih aktov. V obdobjih Njegove izdelave so v razpravi sode-Jpvali najširši krogi delavcev in ob-ptiov. Takšno zanimanje naših de-°vnih ljudi za ta zakon kaže veliko ?aVzetost za razreševanje tako njihovih kot družbenih želja in potreb »Na kaj bi v zakonu fte zlasti opozorili?« »Prevladujočo vlogo v zakonu imajo seveda družbenoekonomski odnosi delavcev v združenem delu. Gre za, zagotovitev neodtujljivih pravic delavcev pri razpolaganju z ustvarjenim dohodkom na vseh ravneh družbene reprodukcije. Pri tem bi še posebej omenil odnos do minulega dela. Minulo delo mora namreč postati tisto bistvo v naših družbenoekonomskih odnosih, ki bo spodbujalo delovnega človeka za smotrno razpolaganje z družbenim bogastvom. Pomembno pa je, da se morajo rezultati minulega dela ovrednotiti tako pri delu kolektiva kot pri delu posameznika. Vrednotiti se morajo pri delitvi po delu pri posamezniku, pri čemer pa mora biti upoštevana tudi socialna varnost delovnih ljudi. Razen tega pa mora biti minulo delo osnova pokojninskega sistema.« »Omenili ste delitev po delu. Kakšne naloge nas čakajo na tem področju?« »Gre za zelo pomembno nalogo uresničevanja določb zakona o združenem delu. Takoj moramo začeti graditi tak sistem delitve dohodka in še posebej osebnega dohodka, ki bo spodbujal delavce k najbolj učinkovitemu delu, k najboljšemu izkoriščanju sredstev, k smotrnemu združevanju dela in sredstev. Zato je pred delavci v organizacijah združenega dela, poslovodnimi organi, strokovnjaki in seveda pred družbenopolitičnimi organizacijami (še posebno pred sindikati, pa tudi pred družbenopolitičnimi skupnostmi in njihovimi organi) zelo pomembna in odgovorna naloga: Kolesa delitve dohodka po delu je treba premakniti naprej. Prav na to je tudi posebej opozoril tovariš Tito, ko je podajal poročilo predsedstva SFRJ o notranji in zunanji politiki.« Nadaljevanje na 2. strani 4. STRAN: Kje »uranska cesta«? 1 2. STRAN: Vodna ujma na Gorenjskem VjsUjvou KRANJ Priporočamo nakup modelov zimskih športnih oblačil in druge konfekcije v veleblagovnici Globus in blagovnici Kokra, Kranj Zimske ovire na cestah S koncem novembra so se na naših cestah verjetno za daljši čas končali poletni pogoji vožnje: suhe ceste, dobra vidljivost, dolgi dnevi. Zamenjali so jih megla, poledica, mokre ceste, snežna brozga, zgodnji mrak in drugo. Vsako leto znova pa nekateri vozniki spoznavajo prepozno, da je v spremenjenih pogojih vožnje treba voziti tudi nekoliko drugače. Posledica so zvita pločevina, poškodbe ali še kaj hujšega. Še tako dobro opremljeno vozilo v slabih pogojih vožnje ne bo povsem varno, če se voznik sam ne bo zavedal, da je vozilo treba voditi drugače. ff bil ejna mešanic m Rekli smo, da se v teh mesecih močno zmanjša vidljivost na cesti: podnevi zaradi megle, ponoči pa se megli pridruži lahko še mokra cesta, ki — če je asfaltna — dobesedno »vpija« svetlobo avtomobilskih žarometov ter s tem zmanjšuje vidljivost. Previden voznik bo zato ob takšnih pogojih vožnje zmanjšal hitrost na toliko, da bo lahko ustavil pred vsako oviro na cesti, kot to zahteva zakon. Med te ovire pa največkrat prištevamo pešce, ki še vedno, ne da bi se zavedali nevarnosti, hodijo ob cestah, kjer ni pločnikov, po desni strani. Njihova obleka pa je pozimi navadno temna, pri nas pa tudi še ni v navadi, da bi pešci nosili svetleče svetlobo odbijajoče oznake na oblačilih ali čevljih. Po drugi strani pa še vedno nekateri vozniki ob slabi vidljivosti podnevi prižigajo na svojem vozilu le parkirne luči, čeprav s tem nikakor ne povečajo svojo vidljivost na daljši razdalji, kar je za večjo varnost pri vožnji edinole pomembno. Zadnji lepi novembrski dnevi so prinesli tudi nekaj poledice, na katero so vozniki skorajda že pozabili, zato je bilo vsaj na gorenjskih cestah zaradi tega kar nekaj hujših nesreč. Izkušeni vozniki prepoznajo spolzko cestišče ne le po tem, da se cesta sveti, pač pa tudi po tem, da postaja volan nekako »lahek«. Ni odveč tudi vedeti, da so v jutrih, ko se vrti temperatura okoli ničle, bolj ali manj ledeni vsi mostovi, viadukti, ceste v kanjonih, ovinki, na katere sega senca dreves ali stavb in podobno. In kako ravnati z vozilom ob poledici? Će cesta še ni posuta s peskom, je seveda najbolj varno zmanjšati hitrost vožnje. Najpomembnejše pa je na spolzkih cestah voditi svoje vozilo tako, da se do skrajnosti izogibamo hitrim, nenadnim spremembam smeri: previdno prestavljamo v druge hitrosti, rahlo zaviramo in previdno pospešujemo. Če bomo na poledenelem ovinku pohodili zavore, nas bo gladko zaneslo e ceste, enako pa se nam bo zgodilo, če bomo recimo na poledenelem mostu sunkovito prestavili v drugo hitrost ali pa če bomo pospešili pred klancem, da ga bomo lažje zvozili. V slabih pogojih vožnje pa je bolj kot kdaj važna tudi dobra »obutev« našega vozila, sicer nas Še kako vešče poznavanje tehnike vožnje ne bo rešilo na spolzkem vozišču. Brezhibno vozilo in pa nekaj več pozornosti in prilagodljivosti spremenjenim razmeram na cestah bo vsekakor pripomoglo k tekočemu odvijanju prometa in k zmanjševanju prometnih nezgod in njihovih posledic. L.M. RH XVII. NOVOLETNI SEJEM V KRANJU OD 16. DO 26. DECEMBRA NOVOLETNI SEJEM KRANJ Naročnik: Proti višjim cenam Nared je predlog dogovora o uvajanju politike cen v prihodnjem letu. Dogovor predvideva, da ZIS in izvršni sveti republik in pokrajin v skladu s svojimi pravicami, pooblastili in obveznostmi sprejemajo ekonomske in druge ukrepe pri izvajanju politike cen ter doseganju drugih ciljev stabilizacije, ki jih opredeljuje resolucija o uresničevanju družbenega plana Jugoslavije v prihodnjem letu. Predlog dogovora še posebej odreja, da OZ D in interesne skupnosti, kadar odločajo o cenah svojih izdelkov in storitev, ne morejo s podražitvami izsiljevati zahtev po povečanju splošne in skupne porabe, večjih osebnih dohodkih in raznih drugih oblikah večanja porabe. Srečanje beneških rudarjev Čeprav v Slovenski Benečiji ni niti enega rudnika, ima ta pokrajina v Italiji največ rudarjev. To so med drugim poudarili, na sobotnem srečanju slovenskih izseljencev. Srečanje so pripravili uredništvo Novega Matajurja in Čedad-sko kulturno društvo Ivan Trinko ter zveza beneških izseljencev. Udeležili pa so se ga tudi predstavniki slovenskih občin iz Slovenije. Z njimi so se beneški Slovenci pogovorili tudi o pomoči pri odpravljanju posledic potresa. Dober vpis V Vojvodini teče velika akcija za vpis posojila, s pomočjo katerega bodo zgradili elektroenergetske objekte. Računajo, da bodo s pomočjo ljudskega posojila zbrali okoli poldrugo milijardo dinarjev. Čeprav traja vpis posojila šele nekaj dni, so prebivalci Vojvodine že vpisali 865 milijonov dinarjev ali 60 odstotkov načrtovane vsote. Posojilo je vpisalo že več kot 245 tisoč delovnih ljudi. Posebno zasedanje OZN Konec preteklega tedna je bilo v Združenih narodih do-Iseženo splošno soglasje, da bo imaja ali junija 1978 posebno zasedanje generalne skupščine, posvečeno izključno vprašanjem razoroževanja. Splošni sklep je bil sprejet v glavnem političnem komiteju, v katerem so zastopane vse drža-Ive, članice OZN. Predlog je Idala jugoslovanska delega mja. Pomoč Kampučiji Na ladjo Hrvatska v reškem pristanišču so naložili pomoč, ki so jo vlada in narodi Jugor slavije namenili vladi in ljudstvu Kampučije. Ladja, ki je včeraj izplula z Reke, je odpeljala traktorje in kmetijsko opremo v vrednosti treh milijonov dolarjev. Jugoslavija je to pomoč namenila daljni Kampučiji, da bi se laže opomogla po petletni vojni za osvoboditev. Malo za mlade delavce Od približno 200 štipendij Titovega sklada v SR Sloveniji smo v minulem šolskem letu podelili mladim slovenskim delavcem le 3 štipendije. V letošnjem šolskem letu je bilo za mlade delavce razpisanih 60 štipendij, podeljenih pa je bilo 23. Festival amaterskega filma Ob desetletnici idrijskega kino kluba Merkur so v Idriji priredili 13. republiški festival amaterskega filma. Med pionirskimi filmi je prvo nagrado prejel film Ksenije Okretič iz izolske osnovne šole in tamkajšnjega krožka Zarja. Tudi drugo in tretjo nagrado so dobili člani krožka Zarja. Prvo nagrado med članskimi dokumentarnimi filmi pa so prisodili filmu Kronika Janeza Mayeerja iz fotokino kluba Tomo Križ nar iz Tržiča. Začenja se zorenje v samoupravni praksi Nadaljevanje s 1. strani »Kaj pa bi lahko poudarili s področja združevanja dela in sredstev?« »Tudi to je ena izmed zelo pomembnih nalog, pred katero so delovni ljudje v organizacijah združenega dela. Zakon oziroma tudi ves naš družbenoekonomski sistem spodbujata k povezovanju in združevanju dela in sredstev. To je eden od osnovnih pogojev za nadaljnjo izgradnjo našega družbenoekonomskega sistema. Zato mora združevanje dela in sredstev postati glavna skrb našega nadaljnjega samoupravnega gospodarjenja. Pri tem se bomo morali še marsikje otresti ozkih lokalnih teženj. Skratka, združevanje dela in sredstev mora voditi k nadaljnji integraciji jugoslovanske družbe, enotnosti jugoslovanskega trga in k še večji enotnosti jugoslovanske skupnosti.« »Opozorili ste na nekatere pomembne naloge iz dohodkovnih odnosov. Kaj pa druge naloge?« »Seveda je še vrsta drugih nalog na področju uresničevanja zakona o združenem delu. Treba se bo lotiti urejanja delovnih razmerij v organizacijah združenega dela; med drugim zlasti glede delovnih obveznosti kakor tudi glede odgovornosti za izvajanje samoupravljavskih funkcij. Veliko dela nas čaka pri samoupravnem organiziranju združenega dela in pri uresničevanju samoupravljanja delavcev v združenem delu. Gre namreč za to, da zakon postane napotilo za nadaljnjo izgradnjo naše samoupravne socialistične družbe.« Opozoril bi še na eno pomembno nalogo! Smo šele na začetku uresničevanja novih odnosov na področju svobodne menjave dela. Odnosi med delavci v materialni proizvodnji in delavci v družbenih dejavnostih morajo temeljiti na enakopravnosti, dohodek pa delavci v družbenih dejavnostih pridobivajo na podlagi svobodne menjave dela. V okviru samoupravnih interesnih skupnosti se morajo enakopravno dogovarjati porabniki in proizvajalci storitev, treba se bo dogovoriti o skupnih planih razvoja posamezne družbene dejavnosti seveda v skladu s potrebami združenega dela in obstoječimi materialnimi možnostmi. Uresničevanje svobodne menjave dela je seveda šele na začetku, vendar se že kažejo pozitivni premiki. Ravno sedaj delavci v temeljnih organizacijah združenega dela razpravljajo o prvih predlogih in programih razvoja družbenih dejavnosti za petletno plansko obdobje, na kateri osnovi se bodo razvijale družbene dejavnosti. »Bi glede uresničevanja zakona lahko še kaj posebej poudarili?« »Rad bi poudaril, da s samim zakonom ne bodo rešeni vsi problemi. Zakon tudi ne daje odgovorov na najrazličnejše konkretne primere reševanja posameznih vprašanj v organizacijah združenega dela. Napak bi bilo tudi misliti, da se bodo že s samim zakonom samodejno spremenili odnosi" v organizacijah združenega dela. Ne, potrebna bo zavzeta in celovita akcija tako delovnih ljudi kakor tudi subjektivnih sil, kot so zveza komunistov, socialistična zveza, sindikati, Zveza mladine in druge organizirane socialistične sile. Nazadnje naj še dodam, da se bo na podlagi zakona morala razvijati tudi republiška zakonodaja. Samoupravne norme bodo morale namreč na temeljih ustave in zakona o združenem delu vsebovati tudi originarne rešitve.« Pripravil: A. Zalar Društvo kadrovskih delavcev v Kranju Kranj — Na ustanovnem občnem zboru, ki se ga je udeležilo 38 kadrovskih delavcev iz gospodarstva in družbenih služb iz kranjske občine, so novembra v Kranju ustanovili društvo kadrovskih delavcev. Na zboru so izvolili organe in sprejeli program društva za prihodnje leto, na prvi seji izvršnega odbora pa so se dogovorili, da bo tajniške posle društva opravljala kadrovska služba pri občinski skupščini. Pri tej službi tudi drugi kadrovski in drugi delavci lahko dobijo informacije in se včlanijo v društvo. Po poteh Cankarjevega bataljona Skofja Loka — V počastitev občinskega praznika 9. januarja pripravlja občinska konferenca ZSMS Skofja Loka tradicionalni pohod po poteh Cankarjevega bataljona. Udeleženci pohoda bodo krenili prek Križne gore v Oražgoše, kjer bodo sodelovali na proslavi. Za pohod je izredno zanimanje in predvidevajo, da se ga bodo udeležili tudi mladi iz drugih občin. D. S. Aktiv komunistov v kmetijstvu Radovljica — V začetku novembra so v radovljiški občini ustanovili aktiv komunistov - delavcev v kmetijstvu in gozdarstvu. Že na ustanovni seji so spregovorili o razvoju kmetijstva v občini po letu 1970. Posebno pozornost pa so posvetili nalogam pri usmeritvi kmetijstva in gozdarstva do 1980. leta. Na podlagi sklepov druge konference ZKS so sprejeli izhodišča za nadaljnji razvoj kmetijstva v občini. Aktiv bo oceno položaja te dejavnosti poslal v javno razpravo. Na sestankih osnovnih organizacij ZK v kmetijskih zadrugah in aktivih sindikatov ter ZSMS, v osnovnih organizacijah ZK v krajevnih skupnostih se bodo dogovorili o sklicanju zborov delovnih ljudi v zadrugah, trgovini in gozdarstvu. Razpravo o organiziranosti kmetijskih zadrug in TOZD za kooperacijo ter o nalogah na področju kmetijstva in gozdarstva pa bodo organizirali tudi v vseh krajevnih organizacijah. JR Ena od glavnih nalog, ki so si jih zadali člani društva za delo v prihodnjem letu, je uvajanje novega zakona o združenem delu v delovne organizacije. Pri tem je mišljeno dopolnjevanje in usklajevanje družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini in usklajevanje samoupravnih aktov s področja medsebojnih razmerij v organizacijah združenega dela. Za to delo in druge naloge so člani društva že na ustanovnem zboru dobili vso podporo družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine. Predstavnik Visoke šole za organizacijo dela Kranj pa je društvu obljubil strokovno pomoč šole}. A. Z. Kranj Pri medobčinskem svetu SZDL za Gorenjsko se je včeraj, 6. decembra, sestala regijska komisija za usklajevanje družbenega dogovora o določanju osebnih dohodkov voljenim in imenovanim funkcionarjem. Jutri, 8. decembra, pa se bodo sestali predsedniki koordinacijskih odborov za splošno ljudsko obrambo pri občinskih konferencah socialistične zveze na Gorenjskem. Sekretar izvršnega odbora občinske konference socialistične zveze Kranj Franc Thaler je za četrtek, 9. decembra, opoldne sklical 13. sejo odbora, na kateri bodo obravnavali predlog družbenega dogovora o družbenopolitičnem izobraževanju v občini. Na dnevnem redu pa so tudi poročilo o seminarju za predsednike in sekretarje krajevnih konferenc SZDL, pregled finančnega poročila za letošnjih devet mesecev in predlog finančnega načrta za prihodnje leto, nadalje razpis priznanj OF za leto 1977 in kadrovske zadeve. A. Z. Danes ob 12. uri bo seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Predsednik Viktor Eržen predlaga za dnevni red obravnavanje letnega delovnega načrta za prihodnje leto, obravnavanje finančnega načrta za leto 1977, razpravo o izgradnji počitniškega centra v Medulinu in pregled priprav za novoletno srečanje sindikalnih delavcev. -M> Jutri, 8. decembra, ob 17. uri bo v prostorih Mladinskega servisa seja predsedstva občinske konference ZSMS. Predsednik Srečko Nečimer, ki sejo sklicuje, predlaga za dnevni red obravnavanje samoupravnega sporazuma o temeljih planov srednjeročnega razvoja SR Slovenije za obdobje 1976 — 80, obravnavanje stališč IS SO Kranj do tez o splošni porabi in predlog proračuna OK ZSMS za prihodnje leto. V petek, 10. decembra, ob 17. uri bo programsko — volilna konferenca osnovnih organizacij ZSMS Sava Kranj, Konferenca bo v veliki dvorani doma JLA. Predsednik Milan Čufer predlaga za dnevni red poročilo o delu ZSMS Sava v preteklem mandatnem obdobju, sprejetje sklepa o organiziranosti in delovanju ZSMS v DO Sava, programsko usmeritev za prihodnje leto, razpravo in razrešnico dosedanjim organom konference ter volitve novega vodstva, -lb Radovljica Včeraj, 6. decembra, se je pri predsedstvu občinske konference socialistične zveze Radovljica na osmi redni seji sestal koordinacijski odbor za odnose in sodelovanje z zdomci, zamejci in drugimi jugoslovanskimi narodi. Obravnaval je stališča republiške konference socialistične zveze Slovenije glede neuspešnega preštevanja manjšin in nadaljnje naloge odborov v občinah. Pri občinskem svetu zveze sindikatov Radovljica se bo v četrtek, 9. decembra, sestala komisija za šport in rekreacijo. Obravnavali bodo poročilo o letošnjih športnih igrah delavcev radovljiške občine in predlog programa za prihodnje leto. Pogovorili se bodo tudi o sklepni prireditvi letošnjih športnih iger v občini. Predvideno je, da bo prireditev 18. decembra v festivalni dvoran« na Bledu. A. 2. V osnovni organizaciji ZK v kranjski Planiki se je že uveljavila praksa, da ob dnevu republike povečajo svoje vrste. Tako so naredili tudi letos. Hkrati pa so na tej slavnostni seji osnovne organizacije sprejeli akcijski plan za delo v prihodnjem letu. Največ poudarka bodo dali idejnopolitičnemu izobraževanju članstva, gospodarjenju v kombinatu in prizadevanjem za večjo produktivnost. Več pozornosti kot doslej bodo posvetili tudi pomlajevanju članstva. Ob dnevu republike so svečane sprejeme novih članov pripravili tudi v osnovnih organizacijah v Gorenjskem tisku, I kosu, Struževem, občinski upravi, Orehek — Drulovka, Visoki šoli za organizacijo in Elek-tro Kranj. Slika je s sprejema v Planiki. — Foto: J. Kristan Skofja Loka Jutri ob 16. uri bo v Škofji Loki seja izvršnega odbora kluba samouprav-ljavcev. Člani izvršnega odbora bodo na njej pregledali sklepe z ustanovne skupščine in njihovo izvrševanje ter spregovorili o pripravah dela kluba sarno-upravljavcev v prihodnjem letu. V četrtek, 9. decembra, ob 12. uri bo v Škofji Loki seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta Skofja Loka. Za sejo je predlagan naslednji dnevni red: obravnava neusklajenosti samoupravnih sporazumov v nekaterih organizacijah združenega dela v občini, dogovor o roku in načinu prijave možnih kandidatov iz SR Slovenije za dobitnika prvomajske nagrade dela v prihodnjem letu, priprave na praznovanje dneva JLA - 22. decembra, stališč* občinskega sindikalnega sveta glede obdarovanja otrok ob novem letu, priprave na letne konference osnovnih organizacij sindikata ter priprava slikarske razstave Zivoslava Mijatovića iz Smederevske Palanke ob občinskem prazniku v Škofji Loki. -jg Tržič Priprave na referendum bodo tudi ta teden središče družbenopolitične dejavnosti v tržiški občini. Razen tega načrtuje pomembnejše seje predvsem občinska konferenca ZKS. Na komiteju ZKS bo danes seja komisije za organiziranost, razvoj in kadrovska vprašanja. Člani komisije bodo razpravljali o tekočih kadrovskih vprašanjih v tržiški občini in v organizaciji ZK-Danes se bo prav tako sestalo častno razsodišče, po tej seji pa bo sestanek statutarne komisije. Komisija bo ocenjevala analizo ankete, ki so jo izpolnile osnovne organizacije ZK in opisale letošnjo dejavnost. -jk Začetek razprave o osimskih sporazumih BEOGRAD, RIM — Razprava o ratifikaciji sporazumov med Italijo in Jugoslavijo, sklenjenih pred dobrim letom v Osimu pri Anconi, ki urejujejo nekatera mejna in druga vprašanja v odnosih med republiko Italijo in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, se je že začela. Z ratifikacijo tako imenovanih »osimskih sporazumov«, ki so brez dvoma največji prispevek k uresničevanju sklepov helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi ter zboljšanju odnosov med Italijo in Jugoslavijo, je že soglašal deželni svet Furlanije in Julijske Krajine. Za ratifikacijo osimskih sporazumov, ki urejujejo mejna vprašanja med sosednjima državama in omogočajo boljše gospodarsko sodelovanje, so se na posebni televizijski oddaji rimske RAI izrekli tudi pomembni voditelji italijanskega političnega življenja. Razprava o ratifikaciji sporazumov se ta teden seli v italijanski parlament. Tri dni bo Osim osrednja točka pogovorov v poslanski zbornici, nato pa bo sledila razprava v senatu. Zaradi sporazumov med Italijo in Jugoslavijo italijanski zunanji minister Forlani ni odpotoval s premierom Andreottijem v Združene države Amerike, čeprav tudi ta obisk za Italijo ni nepomemben. Italijani se bodo z Američani pogovarjali o gospodarski pomoči Združenih držav Italiji in tehtali možnosti sodelovanja italijanskih komunistov, ene vodilnih strank v državi, v vladi. Ratifi-kacijski postopek osimskih sporazumov bi moral biti začet že novembra, vendar je bil zaradi težkega položaja v Italiji, ki gnjavi vlado in politične stranke, preložen na december. Tudi v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji je bil že začet postopek za ratifikacijo sporazumov iz Osima. Odbor zbora republik in pokrajin za ekonomske odnose s tujino je zboru predlagal sprejem zakona o ratifikaciji osimskih sporazumov. Kot poroča Tanjug, se bo v četrtek in petek, 9. in 10. decembra, sestal tudi odbor za zunanje zadeve skupščine SFRJ in razpravljal o sporazumih iz Osima. Odbor za zunanje zadeve bo predlagal začetek ratifikacijskega postopka v zvezni skupščini. Ko bo le-ta zaključen, bo to nov prispevek k utrjevanju varnosti in sodelovanja v Evropi, predvsem pa na občutljivem območju med republiko Italijo in Jugoslavijo. J. Kosnjek Nova mladinska organizacija Lenart nad Selško dolino — V soboto, 20. novembra, so mladi iz krajevne skupnosti Lenart-Luša v Selški dolini imeli ustanovni sestanek osnovne organizacije ZSMS. To bo že osemnajsta osnovna organizacija ZSMS v krajevni skupnosti na področju škofjeloške občine. Ustanovni skupščini so poleg mladih s tega področja prisostvovali tudi predstavniki škofjeloške občinske konference ZSMS, krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij kraja. Še posebno toplo je pobudo mlirJiVi rli Kut^nfK'i'M «vnir» mladin- sko organizacijo, pozdravil predal nik krajevne organizacije ZZB NO*-Mladi so sprejeli že tudi Pro^f"! dela za prihodnje obdobje. Posebno živahno delo se obeta na kulturnem in športnem področju. Mladi iz LuSe in Lenarta ter okoliških zaselkov namreč želijo v novoustanovljen0 organizacijo čimveč mladih, takih, ki so pripravljeni poprijeti za delo-Že v kratkem bodo pripravili tudi prva predavanja, na katera so seveda vabljeni prav vsi prebivalci s tega področja. Odbor za medsebojna razmerja na osnovni doli Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem objavlja prosto delovno mesto učitelja za razredni pouk Pogoj: učiteljišče ali končana PA Prijave z dokazili o usposobljenosti sprejemamo 10 dni po objavi. Nastop dela takoj! Referendum tudi tekmovanje 1000 novih stanovanj Radovljica — Na zadnji seji KUpščine samoupravne stanovanj-jp© skupnosti radovljiške občine so J^egati pregledali dosedanje delo ^upnosti in izdelali stališča in pernice za naslednje srednjeročno obdobje. Ugotovili so, da je bilo od *972. do 1976. leta zgrajenih 722 tlrUŽbenih in 205 zasebnih stano-y*nJ- Samoupravna enota za družino pomoč pa je v tem obdobju gadila 193 stanovanj. Tako samoupravna stanovanjska skupnost 5J gospodari že z 2111 stanovanji. Skupnost si je v minulem obdobju Prizadevala za hitrejšo gradnjo qružbenih stanovanj, odpravljanje ^ocialnih razlik pri dodeljevanju stanovanj, izoblikovala je nove kriterije a dodeljevanje stanovanj in si prizadevala za čimcenejšo gradnjo. Na seji so sprejeli tudi program za ^slednje srednjeročno obdobje. redvidevajo, da bo zgrajenih 724 **r,užbenih in 310 zasebnih stanovanj ?u skupaj več kot 1000. Razen tega D° skupnost namenila denar še za iz-jfradnjo doma upokojencev v Rakijici, za reševanje stanovanjskih Pr°blemov za tiste občane, ki jih je •^adejal potres v Bohinju in v Po-.°^ju, in denar za izgradnjo dijaških n Studentovskih domov v Sloveniji. Obravnavali so tudi predlog samoupravnega sporazuma o izločanju *~®p8tev za stanovanjsko gradnjo v JjPfini do 1981. leta. Sporazum predvideva, da bi poslej izložali 6,5 od-totka sredstev od bruto osebnih dogodkov. Hkrati pa naj bi se skupnost Prihodnje pojavljala kot investitor gradnje in ne le kot kupec. J.U. Tržič — Predsednik odbora za pripravo in izvedbo referenduma v tržiški občini pri občinski konferenci SZDL in predsednik tržiške občinske skupščine Milan Ogris je sklical v petek 3. decembra, sestanek, ki so se ga udeležili nekateri člani odbora, predstavniki društva upokojencev, občinske skupščine in njenega izvršnega sveta ter družbenopolitičnih organizacij, uredniki tovarniških glasil in novinarji ter dopisniki, ki poročajo iz tržiške občine, in ravnatelji osnovnih šol in vzgojnovarstve-nega zavoda. Na petkovi seji so ocenjevali dosedanjo informativno in propagandno dejavnost pred referendumom, ki bo 19. decembra, in se dogovorili za akcije, ki jih je do referendumskega dneva še mogoče izvesti. Ugotovili so, da je na informativnopropagand-nem področju že precej storjenega. Gospodinjstva bodo kmalu prejela posebne brošure, tiskanih pa bo tudi na tisoče letakov, lepakov in drugega propagandnega gradiva, ki ponazarjajo dosedanje uspehe pri razpisanih in uspelih referendumih za samoprispevek. O referendumu in programu letošnjega samoprispevka je bilo že precej napisanega tudi v tovarniških glasilih, v akcijo pa so se še posebno dobro vključili po sodbi odbora lokalni radio, Glas in Delo. Pisanje in poročanje je treba še zboljšati in si prizadevati, da bi v Gradnja šolskega centra Jesenice — Občani in delovni ljudje jeseniške občine so se odločili, da z denarjem iz samoprispevka zgrade na Plavžu, največji krajevni skupnosti občine, novo šolo za 1100 otrok v celodnevni šoli, prostore za 180 otrok Posebne osnovne šole ter za 234 otrok prostore varstvene ustanove. Gradbeni odbor novega šolskega centra Plavž se intenzivno pripravlja na gradnjo nove šole. Posebna ocenjevalna komisija se je odločila za idejni projekt, ki ga je izdelalo SGP Projekt iz Kranja. Gradbeni odbor pa je sklenil, da se bo šola gradila v več etapah, vsekakor pa naj bi položili temeljni kamen 27. aprila 1977 in šolski center dogradili tako, da bo lahko že leta 1979 rabil namenu. Do oktobra so občani in delovni ljudje prispevali že 6 milijonov 965.000 dinarjev, s povprečnim mesečnim prispevkom 1 milijon 160.000 dinarjev. Predvidevajo, da bo vključno z aprilom prihodnjega leta zbranih že 15 milijonov dinarjev. Predračunska vrednost za prvo etapo izgradnje osnovne šole, telovadnice in kuhinje, skupaj z opremo in zakloniščem, pa znaša 64 milijonov 875.000 dinarjev. D. S. KMETOVALCI! Po ugodni ceni še lahko kupite molzne stroje WESTFALIJA, obračalne pluge regent, Štiri vrstne koruzne sejalnice in ventilatorje za sušenje sena Traktorje in nekatere večje stroje prodajamo delno na kredit. Gorenjska kmetijska zadruga Prodajalna kmetijske mehanizacije Planina (telefon 21-545 pred mlekarno v Čirčah) Svet delovne skupnosti upravnega organa skupščine občine Tržič razpisuje prosto delovno mesto urbanističnega inšpektorja Za to delovno mesto se poleg splošnih pogojev zahteva najmanj srednješolska izobrazba gradbene ali njej sorodne smeri in ustrezen strokovni izpit. Sprejetemu kandidatu bo v dogovorjenem roku zagotovljeno tudi družinsko stanovanje. Svet delovne skupnosti upravnega organa skupščine občine Tržič sprejema ponudbe 15 dni po objavi razpisa. sredstvih javnega obveščanja o pomenu referenduma spregovorilo čim več ljudi. Referendum 19. decembra bo tudi tekmovanje. Učenci v osnovnih šolah in najmlajši v vrtcih bodo pisali naloge in risali na temo referenduma. Najboljši izdelki bodo nagrajeni in razstavljeni na glasovalnih mestih. Na petkovi seji so želeli, da bi najboljše pismene izdelke objavili tudi v trŽiškem radiu in Glasu. Sindikalna organizacija bo imela pomembne naloge v delovnih kolektivih, mladinske organizacije pa po krajevnih skupnostih. Odbor razpisuje v sodelovanju z OK ZSMS tekmovanje za najlepšo urejeno volišče oziroma glasovalno mesto. V pred-referendumsko akcijo se morajo bolj vključevati tudi interesne skupnosti predvsem telesnokulturna skupnost, društvo upokojencev in krajevne skupnosti. Seveda bo del informativne in propagandne dejavnosti pred referendumom tudi slavnostna okrasitev mesta in okoliških vasi in pojasnjevanje referenduma povsod, kjer se zbirajo delovni ljudje in občani. J. Košnjek Program akcije Človek, delo kultura Radovljica — V skladu s stališči CK ZKS glede akcije Človek, delo, kultura, ki so jo radovljiški komunisti in kulturni delavci začeli maja letos, je sekretariat aktiva kulturnih delavcev 3. . decembra pripravil osnutek programa te akcije za prihodnje leto. Akcija bo namreč stalna delovna oblika v občini. Zasnova programa je bila podana že ob letošnjem tednu Komunista, oceno pa je aktiv podal na zadnji seji 15. novembra. Med glavnimi nalogami aktiva velja omeniti organizacijsko okrepitev aktiva komu-nistov-članov stalnih samoupravnih in izvršnih organov kulturne skupnosti, ustanovitev temeljnih skupnosti za posamezna področja kulturne dejavnosti, uveljavitev delegatskih razmerij, usklajevanje in dogovarjanje o kulturnih potrebah z združenim delom in pospeševanje množičnih oblik kulturne dejavnosti. Osnutek programa za prihodnje leto bodo posredovali vsem članom aktiva, ki naj bi ga potrdili že na prvi seji sredi decembra. JR Razširitev telefonskega omrežja Iskra Kranj in PTT podjetje Ljubljana sta sklenila sporazum o izdelavi in montaži številnih novih avtomatskih telefonskih central za območje ljubljanske regije, ki jo sestavlja 14 občin. Do 1980. leta naj bi Iskra po tem sporazumu izdelala vse potrebno za vključitev 55 tisoč novih telefonskih priključkov v javni telefonski promet. Tako bi ljubljanska regija imela takrat že 105 tisoč telefonskih priključkov. Na sto prebivalcev ima danes 17 prebivalcev telefonski priključek, leta 1980 pa ga bo imelo 23 prebivalcev. Vendar pa na celotnem območju PTT Ljubljana čaka na telefonski priključek že danes 37.000 prosilcev. Tako do leta 1980 ne bo moč ustreči niti vsem sedanjim, kaj šele novim prosilcem. Sicer pa bo Iskra že prihodnje leto poleg sedanjega sporazuma na območju Ljubljane in okolice montirala okrog 200 javnih telefonskih govorilnic. Govorilnice bodo izdelane tako, da bodo rabile tudi za medkrajevni telefonski promet. Partijska politična šola Kranj — Od 2. do 4. decembra je bil v Predvoru 1. krog A programa partijske politične šole. Pripravil jo je komite OK ZKS Kranj in se jo udeležuje 21 slušateljev. A program partijske politične šole je razdeljen na dva kroga in obsega 60 ur, B program pa ima tri kroge predavanj, ki bodo trajali skupaj 80 ur. Vodja šole je Ivanka Sulgaj, predavanja pa organizira delavska univerza iz Kranja. V prvem krogu, ki je imel naslov Osnove marksizma, sta predavala redni predavatelj pri CK ZKS prof. Ivan Justinek in strokovni sodelavec pri CK ZKS prof. Rado Jan. S. Sladic LJUBLJANA - V »obuto, 27. novembra, je bila v ljubljanski dvorani Tivoli zaključna prireditev v okviru tekmovanj »Mladost v pesmi, besedi in ,veščini'.« Pripravila sta jo poveljstvo ljubljanskega armadnega območja ter republiška konferenca ZSMS. Na teh tekmovanjih je v preteklih mesecih sodelovalo nekaj tisoč članov mladinske organizacije in pripadnikov JLA. Tekmovanje je vse do zadnje prireditve nosilo naslov »Armada zmage -armada svobode«, posvečeno pa je bilo 35-letnici ustanovitve JLA. V finale sta se prebili 6-članski ekipi iz Ajdovščine na Primorskem ter Bežigrada iz Ljubljane. Člani zmagovalne ekipe - ekipe Bežigrada - so potrdili s svojim znanjem, da dobro poznajo razvoj naše JLA v preteklih petintridesetih letih. Na sliki: tekmovanje v dvorani Tivoli. (S. J.) — Foto: S. Jesenovec Interesne skupnosti morajo poročati pogosteje Tržič — Zbori tržiške občinske skupščine, še posebno pa družbenopolitični zbor so ob sprejemanju delovnega programa za letošnje II. polletje opozarjali, da morajo samoupravne 'nteresne skupnosti redneje poročati občinski skupščini o uresničevanju programa in trošenju sredstev. Pretekli teden je tržiška delegatska skupščina spoznala podatke o uresničevanju programa občinskih samoupravnih interesnih skupnosti v letošnjem prvem polletju in trošenju sredstev. Poročila samoupravnih interesnih skupnosti so delegati ugodno sprejeli, vendar so menili, da bi moralo biti poročanje še sprotnej-še. Poročila samoupravnih interesnih skupnosti za devet mesecev, ki utegnejo biti kmalu posredovana občinski skupščini, bodo še popolnejša, saj bodo vsebovala tudi podatke o dohodkih, ki so jih skupnosti ustvarile same. Celovita poročila skupnosti bodo prejele vse delegacije za skupščino in skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti. Tržičani v polletnih, čeprav že zastarelih poročilih, ugotavljajo reden dotok sredstev, ki vedno ne zadoščajo za vse potrebe in uresničevanje programov. Kljub temu dejavnost ni bila bistveno "okrnjena. Težje je pri interesnih skupnostih, ki so oblikovale obsežne programe in razdelile sredstva, ki pa jih družba ne more zagotoviti. Takšno neupoštevanje letošnje dogovorjene porabe je graje vredno. Nekatere samoupravne interesne skupnosti so v prvem polletju prejele več denarja od planiranega. To je bilo še posebno dobrodošlo izobraževalni skupnosti in telesnokulturni skupnosti. Izobraževalna skupnost je na račun presežka sredstev popravila osebne dohodke delavcev v vzgoji in izobraževanju. Kljub temu še vedno zmanjkuje denarja za materialne stroške osnovnih šol, za višjo stopnjo amortizacije in za regresiranje prehrane učencev, predvsem v celodnevni šoli. Telesnokulturna skupnost pa varuje presežek za investicijsko vzdrževanje, za katerega že leta in leta zmanjkuje denarja. Zaradi tega nastaja na nekaterih objektih precejšnja škoda. Telesnokulturna skupnost je ustvarila presežek predvsem zaradi višjih dohodkov iz športne stave. Nekaj denarja je dala telesnokulturna skupnost tudi za teptalni stroj. J. Košnjek Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Skupščine občine Skofja Loka razpisuje prosto delovno mesto sodnika za prekrške pri Občinskem organu za kaznovanje prekrškov v Škofji Loki Pogoji: diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom. Kandidati morajo biti moralno politično neoporečni. Kandidati naj pošljejo prijave kolkovane z 2 din, dokazilo o strokovnosti, življenjepisom in opisom dosedanjih službovanj komisiji za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Skupščine občine Skofja Loka v 8 dneh od dneva objave razpisa. Povezovanje organizacijskih enot zdravstvene službe Radovljica — Predsedstvo občinske konference socialistične zveze in občinski svet zveze sindikatov Radovljica sta minuli mesec razpravljala o poročilu delovne skupine za pripravo predloga integracije zdravstvenih delovnih organizacij na Gorenjskem in v radovljiški občini. Osnovna ugotovitev je bila, da gradivo o zniževanju zdravstva na Gorenjskem premalo poznajo uporabniki. Premalo določna je bila tudi samoupravna organiziranost zdravstva od TOZD preko OZD in SOZD. V predlogu prav tako ni bilo pregleda po kadrovskih potrebah, nadalje glede tehnične opremljenosti in finančnih sredstev. Predvsem pa je bilo poudarjeno, da je treba predlog dopolniti z osnutkom samoupravnega sporazuma o združevanju in omogočati, da bodo delavci v sedanjih TOZD lahko razmislili o združevanju in bodoči organiziranosti zdravstva. Na seji so podprli stališča delovne skupine, da je na Gorenjskem najbolj smiselno povezovanje organizacijskih enot zdravstvene službe v sestavljeno organizacijo združenega dela (SOZD) prek treh strokovno opredeljenih organizacij združenega dela. V prvo OZD (bolnišnico) bi se vključevale TOZD gorenjskih bolnišnic Splošna bolnica -Jes< ,: n"' nišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, Psihiatrična bolnišnica Begunje in druge. V drugo OZD (osnovno zdravstveno varstvo) bi se vključila zdravstvena domova Jesenice in Kranj ter Zavod za socialno medicino in higieno Kranj, v tretjo OZD (lekarniško) pa vse gorenjske lekarne. Omenjeni sta bili tudi še dve drugi možnosti združitve. Tako naj bi prišlo do združitve po tako imenovanem teritorialnem principu, ali pa bi se obstoječe OZD združile v SOZD. Ti dve možnosti nista dobili podpore. Pač pa so s prvim predlogom za zdaj soglašala vsa občinska vodstva na Gorenjskem, družbenopolitične organizacije in tudi skupščina regionalne zdravstvene skupnosti. V živahni razpravi pa je bilo danih tudi več pripomb na račun storitev Kliničnega centra v Ljubljani. Po podatkih je le 10 odstotkov gorenjskih pacientov deležnih storitev centra, čeprav je gorenjska regija vložila v njegovo izgradnjo dobrih 15 odstotkov vseh sredstev. Več pripomb pa je bilo tudi glede osnovne zdravstvene službe, predvsem zaradi dolge čakalne dobe, zaradi porabe zdravil in šibkega kadrovskega sestava jeseniške bolnišnice. J. R. ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO LJUBLJANA NOČNI SKOK JESENIC K BAN. ljubljan SENTI [maribor »RAGE RS KO seZan KOPER1 beogra1 Blago, ki ga danes oddate za prevoz, vam čez noč prepeljemo do namembne postaje in ga naslednji dan v dopoldanskih urah izročimo prejemniku. Alpetourovi »tovorni« šoferji ponovno srditih besed Bes pod tovorno cerado Po petih urah razprave na zboru delavcev vozni- žrtYe neobveščenosti, da se bo vozn» , 1 , . , md-\r* r\ a i . Par't izboljšal t nakupom 138 novu» kOV tOVOmjakOV 1UZD AlpetOUr ponovno na vozil do leta 1980, da se lahko osa- samo izhodišče vseh nerazčiščenih problemov in ^Tčesar Ikuie^da^boS teŽaV — Nezaupanje je popolno, razrašča Se Že dnevnice izplačevale ločeno in ne v tako daleč, da delavci niti v svoje uzakonjene t^i^^^S^ pravice ne verjamejo več DANES PREVZETO — JUTRI IZROČENO BLAGO Hotel ECRElflfi KRANJ vas vabi na SILVESTROVANJE v restavraciji hotela in dancing baru s pričetkom ob 20. uri Zabaval vas bo orkester 0.UINT0N s pevko Ursolo s Poljske Prodaja vstopnic v recepciji hotela Skofja Loka — Vabili so šoferji v kulturni dom Škofje Loke na sestanek delavcev Alpetour, temeljne organizacije Transport; vabilo so napisali z željo, da na probleme v samih notranjih odnosih opozore širšo javnost. A se je zbor delavcev začel z očitno nejevoljo predsedujočega, češ, kaj ste vabili tisk, to so vendarle naši notranji problemi. Pa niso. Niso nepomembni notranji problemčki in ne omembe vredne težavice peščice vedno nezadovoljnih posameznikov, temveč boleče življenjsko še kako usodni problemi vseh voznikov (na tem zboru jih je bilo nezadovoljnih 130). Minula dediščina neobveščenosti — prav gotovo vse dosedanje oblike informiranosti niso bile najbolj ustrezne — slabih medsebojnih odnosov, opredeljevanja na »mi« in »vi«, vodilne in šoferje, je več kot zgovorno izbruhnila v skrajni nestrpnosti, nesprejemljivosti, žol-čnem obračunavanju. Vozniki kot da so nenehno hoteli dokazati da niso le delovna sila za volanom težkih tovornjakov, grobo neobčutljiva ob vseh tegobah napornega poklica, temveč še kako občutljivi delavci, ki nikakor niso razboriti zgolj in le zaradi ogromne izgube in nizkih osebnih dohodkov: »Le kdaj me je kdo od vas, vodilnih, v vseh desetih letih službe vprašal, kaj si mislim, kakšne težave imam,« je bil v vsej preprosto- Kje »uranska cesta«? Burne razprave o »uranski cesti« se še niso podlegle — Številni očitki na račun posebne strokovne komisije — Začeti postopek znova? — Težko je govoriti o najprimernejši varianti — Časa ni več veliko — Nova cesta bo morala biti Skofja Loka — Polemike o »uranski cesti«, ki jih v Poljanski dolini skorajda ni in jih tudi ni bilo zaslediti, kajti trasa je že določena, se v Škofji Loki še vedno niso polegle in se nadaljujejo. Kje speljati »prometno žilo« skozi mesto pod Lubnikom? Katera je najboljša od sedaj predvidenih petih variant? Je »mestna« varianta, ki pelje iz Lipice do kranjskega križišča pri Starem dvoru ter dalje prek Plev-ne, mimo Petrola, vrtnarije, mimo stavbe SGP Tehnik, klavnice, poslopja kmetijske zadruge in mlekarne, res najprimernejša in najboljša rešitev? In, če ni, katera potem sploh je? Nekaj odgovorov, čeprav ne posebno veliko, na to vprašanje je že bilo mogoče slišati na nedavnem zboru občanov s področja škofjeloške krajevne skupnosti. Zares množičnem zboru! Toliko ljudi kot se je tisti dan, ko se je govorilo o »uranski cesti« zbralo v loški kino dvorani »Sora«, se zlepa ne zbere na kino predstavi. Občani, še posebno tisti, ki naj bi bili osebno prizadeti pri sedaj »najbolj verjetni« tako imenovani »mestni« varianti, so bili kajpak ogorčeni. Bili so očitki, da je bil celoten postopek o izbiri trase vse doslej nezakonit, nepravilno izpeljan, da so bili prebivalci krajevne skupnosti Skofja Loka docela neob-veščeni o vsej stvari, skratka, da se je vse delalo »naskrivaj«. Predstavnik projektantske organizacije inž. Leo Avanzo pa je, treba je povedati, na drugi strani zatrjeval, da »od vrha« za odločitev za »mestno« varianto doslej zares ni bilo nikakršnih pritiskov, vendar pa je obenem poudaril, da bi bilo z le-to v sedanjem trenutku mogoče rešiti kar največ problemov naenkrat, da bi bila po sedanjih izračunih nabrž tudi najcenejša, da bi bil s to cestno varianto rešen problem mestnega prometa in še marsikaj. Poudaril pa je istočasno, da nima nihče prav nikakršnega namena, da bi se s speljavo nove ceste uničilo staro mestno jedro, porušil katerikoli od zgodovinskih spomenikov ali objektov velike kulturne vrednosti. Čeprav bo cesta, zaradi katere je bilo v preteklih letih in še posebno v zadnjih tednih veliko govora, potekala zunaj središča Škofje Loke, pa je kajpada treba tudi povedati že samoumevno, da zaradi goste pozidave brez rušenj stanovanjskih hiš tudi ne bi šlo. In prav ti prebivalci se v tem trenutku čutijo še posebno prizadete! Tudi Škofjeločani so na zboru občanov povedali svoja mnenja. Le-ti, seveda pa še marsikdo drug, menijo, da je bilo na razgrnitvi načrtov, ki je bila v preteklih tednih v novi škofjeloški poslovni hiši, prikazane vse premalo dokumentacije, ki jo sicer zakon zahteva v takih in podobnih primerih, da sedanje predvidene rešitve sploh niso bile vsestransko obdelane in da to sploh ne more biti nikakršna osnova za spremembo urbanističnega načrta Škofje Loke. Nadalje Škofjeločani odgovornim očitajo, da škofjeloški občinski izvršni svet pri sprejemanju priporočil, ki jih je posredovala posebna strokovna komisija, le-to sta sestavili skupščina občine Skofja Loka in republiška skupnost za ceste, sploh ni upošteval splošno veljavnih in sploh mednarodno predpisanih zahtev glede zaščite kulturno zgodovinskih spomenikov, kar istočasno pomeni, zaščite starega mesta Škofje Loke. Komisija menda z izjemo kmetijske zemljiške skupnosti za traso »mesto« ni dobila niti enega pozitivnega mnenja, kar pomeni, da zanjo niti ni mogoče dobiti lokacijskega dovoljenja. In treba je tudi povedati, da so udeleženci zbora občanov tudi očitali, da je bila komisija neustrezno sestavljena, da so bili v njej kar štirje predstavniki republiške skupnosti za ceste, hkrati pa v njej ni bilo niti enega urbanista, predstavnika s področja kulturno zgodovinskega in spomeniškega varstva ter nobenega strokovnjaka s področja ekologije ali prometne varnosti. »Izpolnjene pa niso bile niti obljube, ki so nam jih dali predstavniki škofjeloške občinske skupščine, krajevne skupnosti Skofja Loka in pro- iektantske organizacije na sestanku, :i je bil letos 5. junija,« so dejali udeleženci zbora. Takrat naj bi bila namreč dana zagotovila, da bo do razgrnitve načrtov vseh treh tedaj prikazovanih variant (predor pod gradom, »mesto« in »Puštal«) urbanistično se vedno veljavna varianta »Puštal —koridor« ter varianta ceste, ki se mostu popolnoma izog- ne. Kljub obljubam pa število variant ni bilo povečano. V nadaljnja razglabljanja o posameznih možnostih pa menda niso bile z izjemo spomeniškega varstva vključene nobene druge ustanove. Spomeniško varstvo pa je kajpak dalo popolnoma odklonilno mnenje. Na ponovne predloge občanov in strokovnjakov je bila kasneje vendarle še enkrat obdelana varianta ceste, ki naj bi peljala za Stenom ali pa tako, da bi bilo mogoče zgraditi le krajši predor pod Stenom. Projek-tantje so potem resda pripravili rešitve, ki so bile izdelane tako, da bi nova cesta potekala zunaj mesta. Toda vse tri inačice zaradi dolgih predorov, kar pa pomeni velike stroške, menda niso nikakor sprejemljive. Škofjeločani so na zboru občanov soglasno sprejeli sklep, naj se sedanja javna razgrnitev načrtov o možnih trasah nove ceste prek Škofje Loke upošteva zgolj kot informativna, zlasti kot učinkovit vir zbiranja mnenj, mišljenj in predlogov občanov ter strokovnjakov. Istočasno pa so menili, da je potrebno čimprej izdelati prostorski načrt v občini Skofja Loka ter novelirati urbanistični načrt za mesto Skofja Loka, obenem pa ustanoviti posebno strokovno komisijo (seveda nevtralno), ki bo pomagala premostiti »kritično področje«. Le-ta naj bi razpisala natečaj za najboljšo idejno rešitev cestne trase, zbrala strokovna mnenja ter ocenila celotno gradivo. V knjigi pripomb v poslovni hiši v Škofji Loki se je v zadnjih dneh zbralo zares veliko pripomb. Mnenja so precej deljena. Osebno prizadeti se igrajo »pinpong«, eden je pač za to, drugi za drugo možnost, podobno igro igrajo med seboj »odgovorni« in občani. In zdaj poglejmo še katera od variant je najbolj sprejemljiva s prometnega, pravzaprav prometno varnostnega stališča. Prometni strokovnjaki menijo, da je vsekakor najbolj sprejemljiva »loška obvoznica« — torej izpeljava ceste za Stenom ali pod njim, nikakor pa menda ne gre zavreči niti »mestne« variante... Vse ostale bi s tega stališča odpadle. »Uranska cesta« v Škofji Loki torej buri duhove. Toda odločiti se bo treba čimprej. Kajti rudnik urana v Zirovskem vrhu mora začeti obratovati. Atomska elektrarna v Krškem bo kmalu čakala na prva polnjenja. Torej bo tudi v Škofji Loki treba najti skupen jezik ... I ■ < ( v ••■ > J. Govekar sti presunljiv voznik. Ob takšnem vprašanju je odveč vsako sklicevanje na formalne sestanke, sklepe, skrajno neumestno pa je ob tem vračati udarce s poudarjanjem vseh nepravilnosti in napak, ki jih ob delu za-greše tudi vozniki. IZGUBA Na kratko: temeljna organizacija ima krepko izgubo predvsem zaradi visokih stroškov. Voznega parka niso obnavljali. Zaslužek se je v »masi« za 5 odstotkov zmanjšal. Zasluženih osebnih dohodkov nikakor ne morejo izplačati, ker prek branž-nega sporazuma ne morejo. Težave pa ne pestijo le tovornega prometa, temveč vso sestavljeno organizacijo (v vsej sestavljeni organizaciji so opravili 10.(MM) ur manj, izplačali pa za .12 S milijonov več osebnih dohodkov). Vendar pa so se ob tem, da je precej voznikov opravilo enako število kilometrov in ustvarilo več prometa, obenem pa so manj zaslužili, izbruhnili na dan par fie vsi drugi problemi, značilni za samo organizacijo ali kot odraz neusklajenosti v vsem cestnem prometu. Še posebno žolčno obravnavani so bili »notranji« problemi, ki so jih začeli reševati zdaj, ko so krepko zdrsnili navzdol. Vozniki, do zdaj pomanjkljivo obveščeni o vseh morebitnih težavah — o tem pač res ne more biti nobenega dvoma — zdaj nikakor niso hoteli več verjeti, da niso postali žrtve neevidentiranega in tajnega prelivanja sredstev in niti tega ne, da nove temeljne organizacije morda pomenijo znatno boljšo organizacijsko obliko. Potrdili so predlog občinskih samoupravnih sporazumov interesnih skupnosti, a so se odločno uprli, da bi se v sestavljeni organizaciji sistemizirali dve novi delovni mesti: »Bi bili za vse, bi dali, saj smo vedno prispevali; ko bi nam vsaj eden v začetku leta rekel, to in to bomo odtrgali. Tako pa nič!« SKRAJNO NEZAUPANJE Vodstveni in vodilni delavci so trdili, da vozniki niso nikakšrne škov računalniškega centra. Pred vsem pa so opozarjali na boljši odnos do samega dela, do varčevanj« na vsakem koraku, kajti stroški # morajo nujno znižati. Bila so torej vprašanja, konkret' na, včasih s celo žaljivimi medklic Na nekaj vprašanj bo morala P°" iskati odgovore samoupravna delajj' ska kontrola, na druge so dobili od; .govore. Po mnenju delavcev dokaj nezadovoljive, če pa so že bili, so prišli pozno in prepozno. TOZD tovornega promet« Alpetour ne davijo le visoki stro* ški, zaradi katerih prihaja do ij' gube in slabih osebnih dohod* kov, davijo ga izredno slabi m«0-' seboj ni odnosi, ki imajo še vedno trdne korenine v prepičli obv«' ščenosti minulega obdobja, v slabi ali neustrezni informirano* sti, ki bi si pač že morala poiskfl' ti lastnim razmeram in interej som primerno pot, da m*0 drugim ne bi prihajalo tudi do določenih dezinformacij. Čeprav so se vsi zadrževali v poudarjenih »vi« in »mi«, ta*0 zelo prisotnih na prvem zbofu delavcev, v resnično preobrazbo težko verjameš, kajti sestanek & je bil zaključil brez bistvenih k°* rakov naprej. Toliko se je bd° nagrmadilo problemov, toliksnf je izguba, tako klavrni so m*0-" sebojni odnosi, ki bolehajo za ne* strpnostjo, za nezaupanjem in nespoš tova njem, da je videti v# skupaj skoraj brezizhodno. Srd>* tih besed je v TOZD tovorni p«*0' met tisti voznik, ki se je pravk*' zaposlil, svojega besa tudi več ne more premagovati tisti vozni*' ki je po dolgih letih za volano*n zdaj tik pred odhodom v pokoj-In — če je kaj vredno posluha,90 vredne vse pozornosti obtožuj0* če besede tistih, ki so s svojim dobrim delom leta in leta prem*' govali »plime in oseke« v orgft' nizaciji, a današnjih razmer eno* stavno ne morejo več prenašati-Bes pod tovorno cerado še vedno nezadržano plamti... In kar naj, naj se razrašča, naj razčisti vse dileme, naj brezkom* promisno sprejema takšne ukre" pe, ki naj končno vendarle zag0' tovijo izhod iz zagat. D. Sedej Na podlagi 16. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu Klinični center Ljubljana TOZD INŠTITUT ZA PLJUČNE BOLEZNI IN TUBERKULOZO GOLNIK Delavski svet TOZD Inštitut razpisuje naslednja prosta delovna mesta: A. vodilna delovna mesta 1. šefa računovodsko-knjigovodskega oddelka 2. glavno sestro TOZD B. vodstveno delovno mesto, ki spada pod reelekcijo 1. šefa pnevmološkega oddelka 300 Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev, organizacijskih in vodstvenih sposobnosti, pedagoških lastnosti, moralno političnih lastnosti in družbenopolitične aktivnosti ter znanja vsaj enega svetovnega jezika morajo kandidati na razpisana prosta delovna mesta izpolnjevati še naslednje pogoje: pod A. 1.: da ima dokončano ekonomsko fakulteto in 5 let delovnih izkušenj na področju računovodskih — knjigovodskih poslov; pod A. 2.: da ima dokončano višjo šolo za zdravstvene delavce — oddelek za medicinske sestre in 5 let delovnih izkušenj na vodstvenem delovnem mestu s področja nege; pod B. 1.: da ima dokončano medicinsko fakulteto, specialistični izpit iz pnevmo-fiziologije ali interne medicine z 2-sernestralnim podiplomskim študijem iz pnevmologije ter 3 leta specialistične prakse. Ponudbam je treba priložiti: življenjepis, bibliografijo, pomembnejše podatke o dosedanjem strokovnem delu in ostala dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev. Ponudbe na razpisana prosta delovna mesta bo sprejemala kadrovska služba Inštituta 15 dni po objavi razpisa. Spremembe gradbenih in kmetijskih predpisov? Republiška skupščina bo razpravljala o predlogih iz radovljiške občine ty*d uspešne novat. rje jeseniške železarne sodi tudi strugar Peter aPiČ, večkratni novator. Novatorji dosegli rekord . Jesenice — V letošnjem letu so Jeseniški novatorji in avtorji tehničnih izboljšav prekosili samega sebe. več kot 120 avtorjev je v času od 1. iRnnaria Ar\ U\ m.omKi-o ■miiaol. lo januarja do 30. novembra prijavi- v oceno in uvedlo v proizvodnjo že JO inovacij, lani pa je v vsem letu to JJevilo znašalo le 63 izboljšav. {Najbolj prizadevni in uspešni so bili Novatorji v TOZD talilnice, ki so v enaJ8tih mesecih letošnjega leta Prihranili 7 milijonov 738.000 dinarjev, slede jim avtorji tehniških in tehnoloških izboljšav iz TOZD Jjadne predelave s 7 milijoni 88.000 dmarji, na tretjem mestu pa so *vtorji iz TOZD valjarn s 5 milijoni 14.000 dinarjev inventivnega do-bodka. Skupaj so tako jeseniški *ytorji prihranili že 20 milijonov ^5-000 dinarjev in tako bo po predvidevanjih vrednost letošnjega inovacijskega dohodka več kot 25 milijonov dinarjev. U.2. Delitev med občinami in Alpetourom Tržič — Skupščina gorenjskih ob-Cln je pripravila predlog samoupravnega sporazuma o razdelitvi dela cestnih pristojbin za tovorna motorji? vozila, ki jih plačuje Alpetour iz škofje Loke za vozila, locirana po gorenjskih občinah. Polovica plačale pristojbine ostaja republiki, polo-Vlca pa občini Skofja Loka, čeprav Vga tovorna vozila niso locirana v tej občini. Na ta problem so opozarjal predvsem v Kranju, Radovljici « v Tržiču. V Tržiču ima Alpetour lociranih *3 tovornjakov, vendar občina sedaj ne dobiva od pristojbin niti dinarja, ^ato je občinska skupščina predlog 8Porazuma o delitvi dela pristojbin na zadnji seji soglasno sprejela. Spo-razum naj bi začel veljati v začetku Prihodnjega leta. Tržiški izvršni svet je zavezal, da bo skušal pridobiti ^di letošnji del pristojbin za 13 to-v°mjakov, ki dosega 58.000 dinarjev. -jk Radovljica — Septembra letos so delegati vseh treh zborov radovljiške občinske skupščine sprejeli program predvidenih ukrepov v zvezi s črnimi gradnjami počitniških hišic v občini. Takrat so med drugim zadolžili upravne in druge organe, naj preučijo veljavne predpise, ki zavirajo učinkovitejše ukrepanje proti »črnim« graditeljem in pripravijo predloge za spremembe oziroma dopolnitve predpisov in jih posredujejo pristojnim republiškim organom. Po preučitvi veljavnih predpisov so ugotovili, da bi bilo treba ustrezno spremeniti oziroma dopolniti določila zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem, zakona o kmetijskih zemljiščih in zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij). 12. člen zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem navaja le, da mora prodajalec stavbnega zemljišča le-to prej ponuditi občini. V praksi pa se dogaja, da je ponuđena cena zemljišča tako visoka, da je občina zaradi omejenih sredstev ne more sprejeti. Še teže pa je, če do ponudbe sploh ne pride, ker prodajalec in kupec skleneta darilno pogodbo in s tem zakon obideta. Ti primeri onemogočajo dosledno občinsko politiko glede organizacije pridobivanja zemljišč za gradnje stanovanjskih hiš in še posebno počitniških hišic. Ker po mnenju javnega pravobranilstva v omenjenih primerih ni podan družbeni interes za razlastitveni postopek, v radovljiški občini predlagajo spremembo oziroma dopolnitev zakona. Predlog je, da ponuđena cena zemljišča ne sme biti večja od prometne vrednosti, ki jo določi sodni cenilec in da pri oddajanju nezazidanega stavbnega zemljišča ni moč obiti občine tako glede kupoprodajne pogodbe, menjave ali podaritve. Drugi predlog se nanaša na 19. člen zakona o kmetijskih zemljiščih, ki določa, komu prodajalec mora ponuditi kmetijsko zemljišče. V praksi se dogaja, da običajno za nakup nista zainteresirana niti kmetijska organizacija niti kmet, ki meji na takšno zemljišče. Zato pride ponudba na kmetijsko zemljiško skupnost. Cena pa je običajno precej višja od prometne vrednosti. Ker skupnost nima dovolj denarja, ponudbe ne more sprejeti. Zato po 30 dneh prodajalec dobi zakonito pravico, da zemljišče lahko proda komurkoli (torej tudi nekmetu), ki ga bo lahko uporabil na primer morda tudi za gradnjo počitniške hišice. Še večje pa so težave, če se lastnik (prodajalec) odloči za podaritev in podobno. Zato v občini predlagajo spremembo zakona, da ponudnik ne sme predlagati višje cene od prometne vrednosti, ki jo določi sodni cenilec in da o kmetijskem zemljišču mora odločati tudi kmetijska zemljiška skupnost; tudi če gre za menjavo ali podaritev. Naslednji predlog v tem zakonu pa se nanaša na objekte na opustelem pašniku (planini). Zdaj namreč manjka določilo, kaj narediti z objektom na planini, kjer je lastnik pašo opustil. Dogajalo se je, da so se takšni objekti spreminjali v vikende. V tretjem predlogu pa gre za zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev. Smisel tega zakona je preprečevanje drobljenja določenih kmetij. Dogaja pa se, da lastnik še pred smrtjo z običajno darilno pogodbo podari otrokom dele kmetijskega zemljišča in tako vseeno pride do drobitve kmetije. Zato predlagajo, da s kmetijami na podlagi tega zakona ni moč razpolagati z nobenim pravnim poslom; torej tudi z običajnimi darilnimi pogodbami ne. O omenjenih predlogih iz radovljiške občine bosta razpravljala oba zbora republiške skupščine. A. Zalar Zgrajen nov stanovanjski blok Radovljica — Pred dnevom republike je bil v stanovanjski soseski iso-span v Radovljici zgrajen stanovanjski blok, do konca leta pa bo gotov še eden. V obeh blokih je skupaj 85 stanovanj. 45 stanovanj so kupile organizacije združenega dela, 25 samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu stanovanjske skupnosti Radovljica, 15 stanovanj pa občani. J. U. 30 let Donita Letos mineva 30 let od ustanovitve tovarne Donit, ki se je od skromnih začetkov razvila v nUJČno organizacijo združenega dela predelovalne industrije. Več kot 2000 delavcev, združenih v 8 TOZD, bo letos ustvarilo okoli 700 milijonov dinarjev realizacije, od tega bodo kar četrtino izdelkov prodali na tuja tržišča, predvsem na konvertibilnem področju. Kolektiv je proslavil 30-letnico v petek, 26. novembra, ko je bila v dvorani Svobode svečana seja delavskega sveta, na kateri so 33 delavcem podelili bronaste, srebrne in zlate plakete samoupravljanja, več delavcev pa je prejelo nagrade za dolgoletno sodelovanje. V kulturnem programu je sodelovala medvoška godba na pihala, oktet Donit iz So-dražice, operna pevca Ileana Bra-tuž-Kacijanova in Jože Stabej ter recitatorji odra mladih DPD Svobode Medvode. -fr Skupnost za zaposlovanje Kranj Program poklicnega usmerjanja v osnovni šoli Vsako leto zaključuje v Sloveniji osnovno Šolo približno trideset tisoč učencev in učenk, na Gorenjskem pa okoli 2700. Vsi ti mladi ljudje so pred življenjskim vprašanjem, kateri poklic naj si izberejo. Izbira poklica v današnjih dneh ni več tako enostavna kot je bila pred sto leti, ko je sin nadaljeval očetov poklic. Število poklicev je močno naraslo, zato je izbira še težja kot nekoč. Prav zato se je razvilo poklicno usmerjanje, ki praznuje letos dvajseto obletnico svojega delovanja. Dejavnost poklicnega usmerjanja je široka, zajema tako delo z mladino kot z odraslimi. Ena temeljnih nalog poklicnega usmerjanja je priprava učencev osnovne šole na izbiro poklica. Pri tem delu sodelujeta osnovna šola kot vzgojno izobraževalna ustanova, katere naloga je priprava mladega človeka za življenje in skupnost za zaposlovanje — specializirana ustanova za področje poklicnega usmerjanja. Šola in strokovna služba pri skupnosti za zaposlovanje pripravita vsako leto program nalog, ki jih je potrebno opraviti, da se bodo osmošolci laže odločili za sebi primeren in družbeno iskan poklic. Program nalog obsega vrsto prosvetljevalnih akcij, ki niso namenjene samo učencem osmega razreda, ampak tudi ostalim učencem višjih razredov. Namen tega je čim Širše informirati učence o vseh poklicnih možnostih, da bo izbira poklica lažja in ustreznejša. Pri tem so v pomoč tudi tiskane informacije (brošure, letaki. koledarček poklicnega usmerjanja, predmetniki šol itd.), organiziranje in izvajanje predavanj o poklicih in strokah, organiziranje ekskurzij, predvajanje filmov, prirejanje razstav itd. Dobro poznavanje vsebine dela v poklicu in spoznanje o tem, kakšni kadri so v naši družbi najbolj potrebni, pomeni že pol opravljene poti. Treba je le še spoznati sebe in svoje interese, znanja, sposobnosti, osebnostne poteze in zdravstvene možnosti. Tudi ta del je obsežno zajet v programu poklicnega usmerjanja. Vsi učenci izpolnjujejo v začetku zadnjega leta šolanja na osnovni šoli anketo o izbiri poklica. V njej opišejo svoje želje in načrte, pa tudi težave, ki jib predvidevajo ob izbiri poklica. Njihove podatke dopolnijo še pedagogi z oceno o prizadevnosti, nadarjenosti, šolskim uspehom, osebnostnimi značilnostmi in socialnim stanjem. Z anketo dobimo torej pregled nad interesi, znanjem in osebnostnimi potezami. Sposobnosti učencev ugotavljajo šolski psihologi ali psihologi skupnosti za zaposlovanje, in sicer v petem in nato še v osmem razredu osnovne šole. Namen tega testiranja je spoznavanje umskih sposobnosti, ki so prav tako pomembne pri izbiri poklica. V sedmem razredu pa so vsi učenci tudi zdravniško pregledani. Tako zbrani podatki o vsakem učencu so nam delavcem pri poklicnem usmerjanju osnova za ugotavljanje ustreznosti poklicne želje in nadaljnjega individualnega dela s tistimi, ki so se neustrezno odločili, in s tistimi, ki si sami želijo strokovnih nasvetov in pomoči pri izbiri poklica. Ob tem vprašanju pa imajo pomembno vlogo tudi starši. Za starše prirejamo predavanja, na katerih opozarjamo, kaj vse je potrebno upoštevati pri izbiri poklica. Seznanjamo jih tudi s potrebami gospodarstva. Seveda imajo tudi starši možnost, da sodelujejo pri individualnem svetovanju za poklic. Program poklicnega svetovanja na osnovni šoli je dokaj obsežen. Kljub temu pa je nujno potrebno, da je pred izbiro poklica vsakdo tudi sam aktiven, da ne čaka le na spodbude in nasvete od drugod. Potrebno je, da učenci sami iščejo informacije, se izpopolnjujejo, spoznavajo sebe in možnosti vključevanja, iščejo pomoč in nasvete. Starši jim morajo pri tem pomagati, jih voditi in usmerjati, da pot do cilja ne bo pretežka, da bodo njihovi otroci res našli pravo mesto v poklicu. j b ♦ » Branka Košič Delovna organizacija Alpina tovarna obutve Žiri n. sol. o. po sklepu razpisne komisije razpisuje prosta delovna mesta 1. TEHNIČNI SEKTOR a) vodje razvojno pripravljalne službe za proizvodnjo obutve b) vodje razvojno pripravljalne službe za proizvodnjo plastičnih izdelkov c) vodje službe za kontrolo kakovosti d) vodje tehnološkega oddelka e) vodje oddelka za planiranje proizvodnje 2. MARKETING SEKTOR a) vodje programa lahke obutve b) vodje programa športne obutve c) vodje programa plastike d) vodje domače prodaje e) vodje analiz prodaje 3. SPLOŠNO-ORGANIZACIJSKI SEKTOR a) vodje splošno-kadrovske službe b) vodje informacijske službe 4. FINANČNO-RAČUNOVODSKI SEKTOR a) računovodje proizvodnih TOZD-ov b) računovodje TOZD Maloprodaja c) vodja finančne službe 5. TOZD MALOPRODAJA a) vodje reona in revizije (3 delovna mesta) 6. vodje TOZD Proizvodnja obutve Žiri 7. vodje TOZD Obutve Gorenja vas 8. vodje TOZD Plastika POGOJI: 1. a): višja ali srednja šola čevljarske smeri, 3 — 5 let delovnih izkušenj kot vodja posameznega oddelka v pripravi dela, aktivno znanje enega svetovnega jezika b) : visoka ali višja izobrazba kemijske ali strojne smeri, 2—4 let delovnih izkušenj na samostojnih delovnih mestih, aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika c) : višja ali srednja izobrazba čevljarske smeri, 3 — 5 let delovnih izkušenj na samostojnih delovnih mestih v Čevljarski stroki, aktivno znanje nemškega jezika d) : srednja izobrazba čevljarske smeri, 5 let delovnih izkušenj na samostojnih delovnih mestih v pripravi dela ali v proizvodnji obutve e) : višja ali srednja izobrazba čevljarske smeri, 3 — 5 let delovnih izkušenj na področju planiranja, organizacije ali priprave dela, pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika 2. a): višja šola čevljarske ali ekonomske smeri oz. srednja šola čevljarske smeri, 4 — 5 let delovnih izkušenj na samostojnih delovnih mestih v proizvodnji obutve, aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika b) : višja izobrazba čevljarske ali ekonomske smeri oz. srednja izobrazba čevljarske smeri, 4 — 5 let delovnih izkušenj na samostojnih delovnih mestih v proizvodnji obutve, aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika c) : visoka ali višja izobrazba ekonomske ali kemijske smeri, 2 — 4 leta delovnih izkušenj na samostojnih delovnih mestih v proizvodnji ali prodaji plastike d) : visoka ali višja izobrazba ekonomske — komercialne smeri, 2 — 4 leta delovnih izkušenj na samostojnih delovnih mestih v prodaji e) : visoka ali višja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, 2—4 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih 3. a): visoka izobrazba sociološke, pravne ali psihološke smeri oz. socialni delavec, kadrovik, 1 — 3 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih b): visoka ali višja izobrazba novinarske, politološke ali pravne smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih 4. a): višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri, 2 — 4 leta delovnih izkušenj na samostojnih delovnih mestih v finančni službi b) : višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri, 2 — 4 leta delovnih izkušenj na samostojnih delovnih mestih v finančni službi c) : višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri, 2 — 4 leta delovnih izkušenj na samostojnih delovnih mestih v finančni službi 5. a): višja ali srednja izobrazba ekonomske, tehnične ali VKV prodajalec, 3 — 5 let izkušenj v financah ali komerciali, aktivno znanje srbo-hrvatskega jezika 6. a): višja izobrazba čevljarske ali organizacijske smeri oz. srednja izobrazba čevljarske smeri, 3 — 5 let delovnih izkušenj na samostojnih delovnih mestih v proizvodnji obutve 7. a): višja izobrazba čevljarske ali organizacijske smeri oz. srednja izobrazba čevljarske smeri, 3 — 5 let delovnih izkušenj na samostojnih delovnih mestih v proizvodnji obutve 8. a): višja ah srednja izobrazba kemijske, organizacijske ali strojne smeri, 3 — 5 let delovnih izkušenj na samostojnih delovnih mestih v proizvodnji plastike Kandidate vabimo, da pošljejo pismene podnube v 15 dneh na naslov: Razpisna komisija »ALPINE« tovarne obutve Žiri, Stara vas 23. iov<. t » rli,«.- <, t • .« , » „1 I.*_l.4 9 J ,t ..C i 71 3. festival amaterskega filma Iskre dramski krožek jeseniške gimnazije je že več let zelo prizadeven. Tradicija letovanja te pomembne kulturne skupine gre tako rekoč iz ene generacije gimnazijcev v drugo. Dramski krožek zelo pogosto nastopa na številnih iroslavah jeseniških srednjih šol pa tudi drugod. Za letošnji dan republike so odelovali na več proslavah. Nastopili so z recitacijo pod naslovom »Profil Hoveka, ki se bori za svobodo«. Scenarij za to je pripravila njihova dolgolet-xa mentorica prof. Cili Kodričeva, nastop pa je zrežiral Janez Pšenica, dijak retjega letnika gimnazije. — Foto: B. B. Kranj — V počastitev dneva republike in ob 30-letnici Iskre so člani foto-kino sekcije Iskra-Elektrome-hanika, ki deluje v sklopu foto-kino kluba Janez Puhar, 25. novembra v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju pripravili že tretji Iskrin festival amaterskega fdma. Prireditev so pripravili skupaj s komisijo za kulturo pri sindikalni organizaciji Iskre-Elektromehanike. Festival je potekal tudi v sklopu 30-letnice obstoja organizacije Ljudske tehnike, ki so jo na isti dan proslavili v prostorih občinske skupščine Kranj. Slavnostni govornik je bil predsednik občinske konference SZDL Kranj Slavko Malgaj. Sledila je otvoritev jubilejne 20. gorenjske razstave fotografije v avli skupščine občine Kranj pod pokroviteljstvom predsednika medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janeza Varla. Revija pevskih zborov na Bohinjski Beli Bohinjska Bela, manjši kraj na začetku bohinjske doline, je bila v zvezi z zadnjimi prazničnimi dnevi večkrat omenjena. Kulturno društvo in druge organizacije so težko pričakovale otvoritev obnovljenega kulturnega doma, ki bo nedvomno poživil kulturni utrip kraja, za katerega je značilno predvsem zelo bogato odrsko udejstvo-vanje pred vojno in po njej. V prazničnem tednu so se na tem odru večer za večerom vrstile kulturne in druge prireditve, s katerimi je občina skupno proslavila državni praznik, gostujoča društva celotne občine pa so pomagala domačinom, da so ob otvoritvi doma pripravili tudi zares lep praznik amaterske glasbene kulture. Poglavitni delež pri organizaciji je prevzela in izpeljala občinska ZKPO. Na treh glasbenih večerih je prevladovala zborovska pesem. Nastopali so mešani in moški zbori iz desetih krajev občine, manjkal je pravzaprav le moški zbor A.T.Linhart iz Radovljice, ki je pred kratkim zamenjal dirigenta in tako začel s pripravami za novo — po željah vseh — še uspešnejše obdobje. Mešani in moški zbori iz bohinjskih krajev, Bistrice, Ćeš-njice in Srednje vasi, so ponovno dokazali svojo prirojeno ljubezen do skupnega petja in tudi naravno talentiranost, vendar bo treba te zbore še bolj pomladiti in glasovno posvežiti. V načrtih za reševanje kadrovskega pomanjkanja bo moral imeti bohinjski kot posebno mesto, da bo lahko primerno nadaljeval pevsko tradicijo. Za večino drugih zborov bi tudi lahko rekli, da so z nastopom na reviji želeli dokazati stremljenja po napredovanju, lepšem in boljšem petju, čeprav se je marsikje v izvajanje vrinilo nekaj slabosti — že priučenih ali pa naključnih; to so pač take najbolj pogoste napake, ki pestijo večino zborov, in sicer gre za težave v intonaciji, glasovni ubranosti, dikciji, interpretaciji in podobno; kadar so priučene, gredo seveda na rovaš dirigentov. Med prijetnimi presenečenji je bil vsekakor nastop mladega mešanega zbora iz Lesc. Prav ta je med tistimi, od katerih lahko v prihodnjih letih pričakujemo lep napredek, če ga ne bodo preveč ovirale neogibne težave, ko se pevke poročijo, fantje pa odhajajo k vojakom. Tudi zbor iz Podnarta je z vrnitvijo nekdanjega dirigenta ponovno začel načrtno vaditi in se lotevati tudi zahtevnejših skladb. Med razveseljivimi značilnostmi nastopajočih zborov je mladost njihovih članov. Večino zborov namreč sestavljajo mladi pevci, predvsem v Lescah, Ljubnem, Pod-nartu in na Bledu, dosti pa je mlajših tudi v skupinah iz Zasipa in Krope. Mlajši zbori imajo specifičen zvok, ki šele po več letih dela postane zrelejši. Zato je oblikovanje glasovne ubranosti laže tam, kjer so v zboru tudi starejši, že izkušeni pevci. Po reviji na Bohinjski Beli lahko pričakujemo posebno od zborov iz Lesc, Podnarta (in Radovljice), da bodo vidno napredovali. Redno delo, pretkano s sistematičnim piljenjem zborovske uglašenosti, premišljena izbira pesmi in še pomoč drugih društvenih ljudi in krajevnih organizacij bodo njim in zborom iz Ljubnega, Zasipa, Bleda in Bohinja pomagali zlesti iz povprečnosti, anonimnosti in se uveljaviti tudi v širšem merilu. Treba pa je naprej vedeti, da vse to zahteva veliko več znanja, časa, truda, požrtvovalnosti, pa tudi denarja, saj nastop največkrat tudi nekaj stane. Podobnih izkušenj ima zaenkrat največ kro- parski zbor, ki je v posameznih letnih obdobjih tako zaseden, da presega časovne in druge zmogljivosti pevcev. Veselimo se mladih pevcev, saj obetajo naši zborovski kulturi lepšo prihodnost, nič manj pa tistih, ki naj jim bodo zgled: to so požrtvovalni ljubitelji pesmi, zbrani v zboru upokojencev Lipa iz Radovljice. Tudi ta zbor mora imeti drugim enakovredne razmere za delo. Ob pregledu rezultatov revije je treba poudariti, da bo nujnih precej načrtnih in sistematičnih akcij za uresničitev želja in možnosti, ki so na voljo, še veliko več pa za napredek, kakršnega bo razvoj družbe vse bolj zahteval oz. bo od njega obstoj posameznih zborov sploh odvisen. Izčrpna, usklajena analiza stanja in prihodnjega razvoja glasbene kulture naj bi bila osnova za načrtovanje kadrovske politike, ki naj bi zagotovila glasbene pedagoge za šole, dirigente za šolske in amaterske zbore ter godbe. Že prej pa bi morali s tesnejšim sodelovanjem posameznih zborov ali pa v okviru občinske ali širše zveze skrbeti za primernejšo, sodobnejšo izbiro repertoarja, organizacijo posvetovanj in seminarjev za zborovodje, pestrejšo obliko nastopov itd. Opisana revija, ki jo je glasbeno zaključil priljubljeni, tudi izredno požrtvovalni harmonikarski orkester radovljiške glasbene šole, je pokazala, da ljudje še vedno radi prisluhnejo amaterskim izvajalcem. Ne vedno in povsod enako, največkrat pa je to odvisno od organizatorjev in njihove iznajdljivosti ter odgovornosti. Dvorana na Bohinjski Beli je bila pet večerov zapored polna in je prijazno spremljala nastope. Organizatorji so vsem skupinam podelili priznanja, z izdajo almanaha, v katerem so opisali preteklo delo domačega društva in predstavili sodelujoče zbore, pa so poskrbeli za pomemben dokument. GE Črtomir Zoreč: Beneška Slovenija, naša Deveta dežela (Kraji, ljudje, pesem in govorica) (45. zapis) S koncem leta bodo tudi ti zapisi pri kraju. Zato moram pohiteti, da x>vem še kaj o gospodarski podobi laše Devete dežele — Beneške Složenije. In da nanizam še nekaj statističnih podatkov. Caka pa me tudi beseda o kulturnem življenju naših rojakov na večerni strani slovenske zemlje. NEKAJ ŠTEVILK Zaradi poenostavitve štejem vse Slovence na Beneškem kot enoto, torej tudi rojake ' Kanalski dolini, Reziji, ob Teru, Jadiži, na Gradiščanskem in v laški Jrorici — kot enoto, ki je štela *4.300 Slovencev (po štetju iz leta 1938). Seveda je bilo to štetje - kot /sa laška in preje nemška — očitno crivično, saj so nas šteli tisočletni nasprotniki... Že pol stoletja se prebivalstvo Beneške Slovenije tudi sicer redči, s tem pa tudi število Slovencev. Tako so v 1. 1961 pri uradnem ljudskem štetju našteli naših »Benečanov« le še 21.291! To je takih, ki imajo tu stalno bivališče, ki so bili >prisotni«. Zdomcev torej niso šteli. Teh pa je veliko število — saj je ieneška Slovenija gospodarsko evna in ne more dajati kruha vsem /ojim otrokom. Daje jim ga tujina, 3 od nekdai — saj so npr. Rezijani bili kot popotni delavci znani po vsej Gorenjski. Gostota prebivalstva v Beneški Sloveniji je povprečno 75 ljudi na kv. km. Drže pa se naši rojaki predvsem po ozkih dolinah, v nerodovitnem gorskem svetu večjih vasi ni. Vendar so nekateri zaselki kar precej visoko v hribih, celo 800 do 950 m! Najvišje ležeča beneško-slo-venska vas je Viskorša. Prebivalstvo se je najbolj zgostilo le ob gornji Nadiži in gornjem Teru. Tu doseže gostota prebivalstva celo 129 na kv. km. Največji kraj, kjer žive Slovenci strnjeno, je Šempeter Slo-venov ali Špeter, po »beneško«. Lahi imena niso hoteli prevesti; zato mu pravijo San Pietro al Natisone (Šempeter ob Nadiži). V desetletnem obdobju med dvema štetjema (1951-1961) se je slovensko prebivalstvo na območju Tera in Nadiže zmanjšalo kar za 3323 oseb! Na dlani je, da je za tako naglo nazadovanje krivo izseljen i-štvo. Tako je odsotnih od doma že več kot četrtina. Skoro vsi so šli v inozemstvo, največ v Švico, Francijo in Nemčijo. Zanimivo pa je, da pa Rezijani raje poiščejo delo v okviru Italije, v Vidnu, Mestrah pri Benetkah in drugje. Kljub temu pa ni toliko še povsem izpraznjenih vasi. Le v občinah Brdo in Tipana je nekaj zaselkov, ki so izumrli. » .., GOSPODARSTVO Beneška Slovenija nima industrije — le nekaj kamnolomov in žag je tod. Ni ne pravega gozdnega gospodarstva, ne umne živinoreje. Pogojev za kmetijstvo ni. Le njivice v bregovih rode in nekaj1 krp vinogradov zeleni po osojnih plateh. Sadjereja je načrtno razvita le v okolici Podbonesca in Gornjega Barnasa. Okrog Šempetra Slovenov in na pobočjih Stare gore je razširjena rast pravega kostanja — ma-ronija. Koruzo pa goje celo do višine 1000 m. Sledi pridelovanje krompirja (čompe, hrušče), pšenice, rži in stročnic. Seveda je od vsega tega pridelek le skromen, niti za lastne potrebe zadosten. Prav zato je izseljeništvo taka nuja. Mladih ljudi je le še malo doma. Tudi otrok ni dosti, ki bi se podili in kričali po vaseh. Pravcati socialni obrat pa je nastal pri ženskem delu izseljeništva. Prej so se naše »Benečanke« podajale v laška mesta kot služkinje, redkeje kot natakarice. Le maloka-tera se je vrnila, saj so se povečini pomožile z Lahi ali Furlani. Resnici na ljubo je treba reči, da so se ti tujci radi poročali z našimi mladenkami, ki so bile lepe, zdrave, čiste, skrbne in dobre gospodinje. Imeti' »Slavo« za ženo je bila pravzaprav sreča za može! Danes je vsa stvar drugačna: dekleta in mlade žene gredo raje v industrijo ali pa v hotele in penzione. Več zaslužijo, delovni čas je omejen, možnosti za obiske domačih je več. Mnoge teh žena se po letih vračajo v domače kraje. In si urede lepše domove, kot so jih imele v otroštvu. Če sta mož in žena v III. festival amaterskega filma Iskre je odprl pomočnik glavnega direktorja Elektromehanike Ludvik Kuhar. V krajšem slavnostnem nagovoru je med drugim dejal: »Spoštovani obiskovalci, dragi gostje! Dovolite, da pred začetkom nocojšnje Iprireditve spregovorim nekaj besed o dejavnosti foto-kino sekcije Iskra, ki je bila ustanovljena na željo ljubiteljev fotografije in filma v naši organizaciji. Vse od ustanovitve naprej je uspešno razvijala svoje naloge in hotenja. Organizirala je vrsto predavanj in klubskih večerov za izobraževanje svojih članov ter sodelovala pri mnogih kulturnih prireditvah. Pri svojem delu skuša zbrati čimveč slikovnega gradiva o dogodkih v tovarni in izven nje. Poudariti moram tudi to, da so člani sekcije pošiljali svoja dela na mnoge razstave in festivale po Sloveniji in drugod in prejeli zanje pomembna priznanja. V kratkem obdobju svojega delovanja je pripravila sekcija 3 samostojne razstave, več tečajev iz osnov fotografije in filma, nocoj pa se vam bo ob sodelovanju pevskega zbora in recitatorjev iz Iskre predstavila že s tretjim festivalom. Nocoj predvajani filmi po oceni žirije pomenijo lep korak naprej tako s stališča zamisli kot tudi po njihovi dodelavi. Od prejšnjih, večinoma družinskih filmov se je vsebinsko težišče festivala letos premaknilo k risanemu, igranemu, eksperimentalnemu, do- kumentarnemu ter drugim filmskim žanrom.« Sledilo je podeljevanje nagrad in predvajanje filmov. Žirija v sestavi: dr. Cene Avguštin (umetnostni zgodovinar in likovni kritik), Janez Hrovat (snemalec RTV Ljubljana) ter Jaka Bregar (kinoamater iz Ljubljane) je od 37 prispelih filmov izbrala za predvajanje 17. Podelila je 1 zlato, 2 srebrni, 3 bronaste plakete ter 5 knjižnih nagrad. Zlato plaketo je prejel Silvo Sladic za film Sizif« srebrno Miha Kern za film Bili smo zvonarji ter Silvo Sladic za Igrati obliko, bronaste plakete pa so pripadle naslednjim avtorjem: Marjanu Ručigaju za film Pred odhodom, Mirku Urhu za delo Pesem dleta in Branetu Šumradi za barvno risanko Wanted. Knjižne nagrade s° prejeli: Jože Primožič za film Letališče, Marjan Ručigaj za Niko ter Dušan Bogdanovič za Počitnice. Poleg nagrajenih je bilo predvajanih še 10 filmov, tako da sta dve uri minili v prijetnem vzdušju. Za to pa sta poskrbela tudi napovedovalca Anka Konjar in Cveto Sever. V bogatem kulturnem sporedu je sodeloval tudi moški pevski zbor Iskra. Lahko rečemo, da so kinoamaterji Iskre ž dobro organizacijo proslave ter kvaliteto svojih del, ki se izboljšuje iz leta v leto, dokazali, da že preraščajo okvire amaterstva. Radovljičani razstavljajo v Varaždinu V počastitev desetletnice prijateljskega sodelovanja kulturnih organizacij in društev radovljiške občine z RKUD Sloboda-Vis Varaždin je bila od 6. do 20. novembra v avli varaždinskega železničarskega doma razstava članov radovljiškega Fotokino kluba. Črnobele fotografije so razstavljali Joco Balant, Adi Fink, Jakob Gnilšak, Mujo Hadžič, Franc Jensterle, Zdravko Lukan, Milan Ropret, Marko Smrekar in Slavci Vengar. Barvne diapozitive pa so prikazali Joco Balant, Tončka Benedik, Adi in Justi Fink, Mujo Hadžič, Darko Hribar, Magda, Marjeta in Uroš Jensterle, Diana Lavrih, Ivan, Ivka in Štefka Pipan, Janez Pretnar, Janez Resman, Milan Ropret, Niko Rupel, Janez Senica in Franci Vovk. JR Izšel je »Slovenski koledar« Ljubljana — Pred nedavnim je v Ljubljani izšel »Slovenski koledar«. Že štiriindvajsetič zapored ga je izdala Slovenska izseljenska matica, namenjen pa je vsem našim rojakom po svetu. Avtorji prispevkov v koledarju za leto 1977 so mnogi znani slovenski novinarji, publicisti in fotoreporterji. Seveda je treba priznati, da so v prvem delu,v koledarskem delu, še posebno privlačne ilustracije akademskega slikarja Franceta Miheliča na temo »Ribn'čana Urbana«. Precejšen del koledarja je posvečen letošnjemu proslavljanju 100-letnice rojstva pisatelja Ivana Cankarja, dosedanjemu delu akademskega slikarja Franceta Miheliča, ter akademskega kiparja Zdenka emigraciji, je prihrankov toliko, da zraste nova hiša! Videl sem več takih obnovljenih in novih domov ljudi, ki so se vrnili. Lastovk, ki jih je domačija spet priklicala pod svoj krov ... KAM IN KAKO? Seveda nisem poklican, da bi le kot občasen popotnik teh krajev kaj svetoval, kaj načrtoval, kaj predlagal. Le misel, ki me že leta in leta preganja, mi je spet pred očmi: zakaj matična domovina načrtno ne poskrbi za vzgojo kadrov iz vrst mladih Benečanov in Rezijanov? Znali smo podpreti Kalina, »popotovanjem« v besedi in sliki po različnih krajih Slovenije. •; Med drugim je mogoče spoznati tudi lepote Gorenjske in prebrati zanimivo napisano reportažo o življenj}1 kmeta Podgrivarja, znanega Part1' zanskega borca, iz Davče v Selški dolini. Seveda pa nikakor ne manjkajo številni zapisi o delu naŠin rojakov na tujih tleh, o njihovem delu po domačih društvih na vseh koncih sveta ter o prireditvah, ki s° bile med letošnjim poletjem p11" pravljene za naše rojake pri nas-Skratka: koledar je res lepo darilo za naše rojake. Naročiti ga je m0*, goče pri Slovenski izseljenski matici v Ljubljani ali pa ga kupiti v knji" garni. -jg vzgojo in šolanje kadrov za daljne afriške in azijske dežele — zakaj ne bi tudi poskrbeli, da bi naši Beneški Slovenci iz svojih vrst dobili zdravnike, inženirje, ekonomiste, profe* sorje, organizatorje? Zdaj pa je situacija taka: le malo, malo izobražencev ima naš rod na večerni strani. Zato pa so ti naši Slovenci obravnavani doma in v tujini le kot nekvalificirana delovna moč, z majhno veljavo in še manjšo samozavestjo-Le kako naj terjamo še narodno zavednost od teh ubogih gorjancev? Osamljena, zapuščena, zdaj Še od potresov tako prizadeta slovenska deželica... Beneško-slovenska vas na pobočju gore — nobenih njiv, le strmine, meline & skalovje.. r . • .4 ~ -i . £ r 4 OBČNI ZBOR PLANINCEV V PLANIKI - Planinska sekcija v Planiki je ««a ustanovljena lani in združuje že 49 članov. Člani sekcije so se zbrali novembra v Domu pod Storžičem na občnem zboru in ocenili dosedanje ^to. Letos je sekcija organizirala 9 samostojnih izletov, razen tega pa so se nJeni člani udeleževali tudi akcij Planinskega društva Kranj. Glavne prihod-y* naloge bodo povečevanje števila članov, organiziranje izletov, udeležba na spominskih pohodih itd. Pod Storžičem so se dogovorili tudi za izdelavo **iaka »Planinska sekcija Planike«. — J. Kristan Iz dela Planinskega društva Kranj , Kranj — Mladinski odsek Planinskega dru-iva Kranj je po dolgem času spet zaživel. ^r8aniziral je sestanek, ki so se ga udeležili Pred8tavniki planinskih sekcij na Ekonomski Gimnaziji, v Dijaškem domu in v M lekar-vn**0 šolskem centru. Na sestanku, ki ga je °dil Emil Herlec, so se dogovarjali o delu in "?'°gah mladinskega odseka PD Kranj. Prva *c>ja odseka bo smučarski tečaj na Krvavcu, *ui"ulen 8 planinskimi predavanji in mladinski P'aninski tabor, iz katerega bodo planinci od-aJali na vzpone in planinske pohode. Odsek in *Kcije načrtujejo tudi predavanja, mladinsko Pfaninsko Solo, planinske izlete in druge planske oblike izobraževanja. Planinsko dru-p.Vo želi, da se v sekcije po Šolah in v odsek pri u Kranj vključi čim več dijakinj in dijakov. D. Maretič .Kranj — Pionirski odsek Planinskega dru-iya Kranj je pod vodstvom Francija Bene-•l organiziral pred prazniki izlet na Primorko. Pionirji so se povzpeli na VremSčico, ven-ar. so se morali zaradi burje umakniti v na-a?'je Vremski Britof. Izletniki so nato obiskali kocjanske jame, v katerih je zaradi onesna-enega okolja in spuSčanja odplak v Reko ved-_° manj življenja, in se po obisku jam povzpeli na Slovensko vas. Vse točke, kjer so se usta-" Kranjčani, so del Slovenske planinske ""»nsverzale. D. Maretič g Kranj — Člani planinske sekcije v Iskri-,'^ktromehanikr so se odločili za prostovoljno e"°vno akcijo v Posočju, kjer so jih sprejeli Predstavniki Štaba za odpravo posledic potresa . J'h razmestili po deloviSčih. Prva skupina je *|lala v Zabčah, druga, ki je bila številnejša, lt ,y Logu, Smrečju, pod Vršacem in pri počit-,8kem domu Iskre. Iskrinim planincem se je tt Pomoč zahvalil predsednik krajevne skupni' ~ Trenta. Povedal je, da je prvi sk eJ*' potresni sunek v njihovi krajevni : .uPno8ti poškodoval 98 objektov in prizade-8 *a 390 milijonov dinarjev škode, drugi 7f)n Pa Je P°*'l letnimi vzponi jih je 170 tretje težav-£?tn* stopnje, 82 četrte, 60 pete in kar 51 šeste ^'avnostne stopnje, kar dokazuje, da je v tJj?*u veliko plezalcev sposobnih za največje l^dvige. Šest vzponov je bilo prvenstvenih, bifj -Pa 0Prav'Jenm v tuJini- Trije med njimi so iovprečna h Prve jugoslovanske ponovitve smeri. 3 * ovprečna ocena opravljenih vzponov je ..'"l. kar dokazuje, da v Tržiču ne manjka kvantnih alpinistov. A ft*r«wnfoli A. Štremfelj Na Golici nov planinski dom ^Jesenice — Golica je tretji najvišji vrh v [j^avankah. Na njej so nemški in avstrijski ^bitelji gora zgradili leta 1892 na višini 1582 Jjletrov Spodnjo kočo. Leta 1903 je bila na Jese-Jcah ustanovljena 10. podružnica Slovenskega [j'ar>inskega društva. Člani so začeli kmalu po jjjtanovitvi razmišljati o gradnji slovenske g,aninske postojanke na vrhu Golice. Starosta J^venskih planincev Franc Kadilnik je bil T^tor te gradnje. Otvoritev je bila 18. junija |!j:a 1905. S tem je bila ustvarjena protiutež ^.lemčevanju naših gora. Leta 1910 so kranj-Planinci zgradili na Stolu Prešernovo kočo s. 8 tem zajezili val ponemčevanja tudi na ^'u, katerega jedro je bila nižjeležeča Val- jl^fjeva koča. Poruga svetovna vojna je uničila marsikatero {J^tojanko. 13. juhja je bila uničena tudi ^ilnikova koča na Golici. jJ^'aninci z jeseniške občine hočejo do leta g?78, ko bomb slavili 200. obletnico prvega pri-j. °Pa na Triglav, zgraditi na vrhu Golice novo h^tojanko, ki bo nasledila Kadilnikovo kočo, r^tavljeno leta 1905. Nova koča bo tudi po-f^nben prispevek k proslavljanju organizi- nega planinstva v zgornji savski dolini. Kazen tega želijo, da bi se v sekcijo včlanilo čim več »prebivalcev« Dijaškega doma. -ak Kranj — Planinsko društvo Kranj že dolgo sodeluje s slovenskimi planinci s Koroške. Sekretariat PD Kranj je na zadnji seji ocenil dosedanje sodelovanje in izdelal predlog programa za leto 1977. Osnove programa so stalno sodelovanje, organiziranje skupnih akcij in izmenjava izkušenj o organizacijskem delu v PD Kranj in Slovenskem planinskem društvu v Celovcu. Se posebna pozornost bo veljala sodelovanju in srečanjem mladih planincev z obeh strani Karavank. -jk Kališče — V Domu KokrSkega odreda na Kališču so bili 19. in 20. novembra izpiti za planinske vodnike, ki so se jih razen članov kranjskega druStva udeležili tudi kandidati iz nekaterih sosednjih društev iz škofjeloške in ljubljanskih občin. Izpite je uspešno opravilo 12 kandidatov. Predavali so jim člani PD Kranj Albin Vidmar, Emil Herlec in Franci Ekar. -jk Kališče pripravljeno za zimo Kališče — Dom Kokrškega odreda na Kališču, kjer se stikajo tri transverzalne poti (Slovenska planinska transverzala, Gorenjska planinska partizanska pot, Kranjski vrhovi — op. p.), je eden redkih planinskih objektov v Sloveniji, ki je odprt in oskrbovan tudi čez zimo. Planinskemu društvu Kranj to uspeva •po zaslugi prizadevnega gospodarja doma in planincev, ki skrbe za postojanko. To sta predvsem oskrbnik Andrej Jeklar, ki bo tudi med zimo sprejemal planince ob sobotah, nedeljah in državnih praznikih, in gospodar Doma Kokrškega odreda Jože Šparovec. S tovorno žičnico so pred prazniki pripeljali na vrh tudi zadnje količine hrane, goriva in pijače. Zaloge bodo zadoščale do maja prihodnjega leta, ko bo postojanka spet redno odprta vsak dan. Oskrbovanje Kaiišča je bilo uspešno kljub snegu, vetru in mrazu. jk Oskrbnik Andrej Jeklar bo tudi pozimi skrbel za udobje obiskovalcev Kaiišča. ŽIVILA Kranj Nudimo vam ugoden PRAZNIČEN NAKUP v vseh prodajalnah z živili Priporočamo se za nakup in vam želimo prijetno praznovanje Veletrgovina Živila Kranj TOZD Maloprodaja r vasa pisma ZAKAJ NE Z VLAKOM? »Okrog 14.30 je bilo, ko sem se z Jezice peljal z avtobusom v Kamnik. Avtobus je bil zares poln, vožnja do kakih 27 kilometrov oddaljenega Kamnika pa je trajala skoro debelo uro. Zvedel sem da zaposlene, ki se vsak dan vozijo iz Ljubljane v Kamnik, ta vožnja bolj utrudi, kot sedem oziroma osemurno delo v podjetjih. Mar ne bi ob takšnih konicah mogel iz Ljubljane peljati osebni vlak (saj tovorni še vozi do Kamnika), da bi bili ljudje prej in udobneje doma?« S. Skočir, Ljubljana, Pot na grič 15 KRUTI LOVEC »Stanujem v Žabnici. Sama sem. Pred tremi meseci mije umrl mož. Imela pa sem črnega kužka z dolgo dlako. Bil mije za čuvaja in hkrati za kratek čas. Imela sem ga privezanega, le včasih proti večeru sem ga spustila. Ponoči namreč nikdar ni šel na polje. V torek, 23. novembra, v opoldanskih urah pa sem ga na vrvici peljala ven. Ko sva prišla iz vasi, sem ga spustila. Toda čez nekaj minut je pripeljal svetlobel avtomobil. Voznik je ustavil (gotovo je bil lovec) in s tremi streli pokončal kužka. Če bi imel lovec vsaj kanček srčne kulture, tega najbrž ne bi storil, saj je lahko slišal, da sem žvižgala psu, da bi prišel nazaj. Možakar je potem odpeljal proti gozdu, s seboj pa odpeljal tudi kužka. Bil je prijazen kužek in za nič na svetu ga ne bi dala. Zdaj razmišljam, ali so lovci zato, da ubijajo nedolžne živali. Vem, da bi kužka morala imeti na vrvici, vendar me je lovec lahko videl in slišal, kako kličem kužka. Prijatelji živali me najbrž razumejo, kaj osamljenemu človeku po meni takšno živo bitje.« Ljubiteljica živali Razpisna komisija Združenega zdravstvenega doma Jesenice Jesenice, Cesta maršala Tita 78, razpisuje prosto delovno mesto direktorja zavoda (ni reelekcije) Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom, samoupravnim sporazumom o združevanju in družbenim dogovorom o načelih kadrovske politike v občini Jesenice in občini Radovljica mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: da ima visoko strokovno izobrazbo zdravstvene, pravne, uprav-nopravne, ekonomske ali politološke smeri; da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj; da ima moralnopolitične kvalitete, organizacijsko poslovne spodobnosti za uspešno vodenje. Stanovanje ni zagotovljeno. Kandidati naj pošljejo svojo prijavo v zaprti kuverti z dokazili o izpolnjevanju razpisnih in drugih pogojev, potrdilo o nekazno-vanju, potrdilo, da ni v kazenskem postopku, življenjepis z opisom dosedanjih službovanj v 15 dneh od dneva objave na naslov: »Razpisna komisija Združeni zdravstveni dom Jesenice.« » , . » Proslava v Gorjah Gorje — Družbenopolitične organizacije in krajevna skupnost Gorje so v počastitev praznika republike v soboto, 27. novembra, pripravile v domu Partizana v Gorjah proslavo. Nastopili so: operna pevca Anica Pusar-Jerič (sopran) in Jaka .Jerašat (bariton), na klavirju pa ju je spremljal Igor Švara. Recitirali so O to Gerdej in učenci osnovne šole bratov Žvan iz Gorij. Pred proslavo je bil tudi namiznoteniški turnir med mladinci iz Gorij in pripadniki JLA. J. Ambrožič Gasilske zanimivosti Japonci so izdelali in oreizkusili novo letalo CL-215, ki je usposobljeno za gašenje gozdnih požarov in požarov na ladjah, luških napravah, naftnih rezervoarjih in motornih vozilih. Letalski rezervoarji sprejmejo skoraj 6 ton vsebine, predvsem protipožarnega prahu. CL-215 potrebuje za vzlet le 450 metrov dolgo in 50 metrov široko stezo. Poskusi so potrdili veliko učinkovitost letala. Sodelavci znanstvenoraziskovalnega instituta v Leningradu so izumili nov način gašenja gozdnih požarov. Nad gozdnim požarom so sovjetski strokovnjaki sposobni povzročiti umetne padavine v pogojih, če je sloj kumulusov debel najmanj dva kilometra, temperatura v zgornjih slojih pa ne sme biti nižja od šestih stopinj. Ostale pogoje za umetni dež pa ustvarijo posebne dimne rakete, napolnjene s kristali svinčevega jodida. Raketa povzroči dež v dolžini šestih kilometrov. Zakon o gasilskih društvih, sprejet po osvoboditvi, je povzročil v Sloveniji živahno ustanavljanje gasilskih društev. Samo poleti in jeseni leta 1948 je bilo 855 občnih zborov prostovoljnih gasilskih društev. Do začetka leta 1949 pa je bilo ustanovljenih že 30 okrajnih in mestnih gasilskih zvez. V upravne odbore so izvolili večinoma prekaljene gasilce, ki so opravili glavno delo pri obnovi slovenske gasilske organizacije po II. svetovni vojni. Precej jih je bilo tudi članov Komunistične partije Slovenije. Hkrati je nastajala tudi slovenska gasilska organizacija. Za predsednika je bil predlagan Matevž Hace, borec in revolucionar iz Loške doline, izkušen gasilec in nekdanji gozdni delavec. Matevž Hace je bil dolgo predsednik slovenskih gasilcev. Pod njegovim vodstvom smo zgradili veliko gasilskih domov. Med njimi je bil tudi kranjski, ki ga je odprl Matevž Hace leta 1962. I. Petrič Komisija za medsebojna razmerja GIP GRADIŠ LJUBLJANA TOZD Lesno industrijski obrat Skofja Loka razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. žerjavista na mostnem žerjavu 2. vzdrževalca lesno obdelovalnih strojev Pogoj: pod 1. pooblastilo za upravljača žerjava ali KV delavec kovinske stroke, ki bi si s tečajem pridobil ustrezno pooblastilo. pod 2.: strojni ključavničar z enoletnimi izkušnjami. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe do 15. 12. 1976 na naslov: Gradiš TOZD LIO Skofja Loka, Kidričeva c. 56. Prireditev LD Kropa Za letošnji praznik republike je pripravila kulturno prireditev tudi Lovska družina Kropa. Ker je družina znana po organizaciji različnih kulturnih,prireditev, ji je ob tej priliki krajevna konferenca socialistične zveze poklonila velikega petelina v naravni velikosti, delo UKO Kropa. Po govoru o pomenu praznika so bili na programu trije filmi. V prvem je bilo prikazano življenje lisice, v drugem življenje visokogorske divjadi, v tretjem pa so lovci lahko videli, kako je treba ravnati z uplenjeno divjadjo in kako jo je treba strokovno pripraviti za prevoz na trg. Na proslavo in srečanje So bile tokrat povabljene tudi žene lovcev. S. Lapuh S stanovanjsko gradnjo in drugim razvojem postaja Bohinjska Bistrica vse bolj središče Bohinja. Na območju, kjer živi okrog 5000 prebivalcev radovljiške občine, pa so precej slabi pogoji za kulturno dejavnost. Avla osnovne šole v Bohinjski Bistrici je namreč premajhna za številne želje in potrebe po kulturi v Bohinju. Ena od želja, ki sojo zapisali na pročelje dotrajane dvorane v Bohinjski Bistrici, je tudi Hočemo kino. Prebivalci Bohinja namreč zdaj nimajo kinematografskih predstav. — A. Ž. — Foto: F Perdan mali oglasi • mali oglasi prodam Zaradi selitve nujno prodam za 2000 din ceneje 2 meseca rabljen BARVNI TV SPREJEMNIK »spectra color« ter AVTORADIO »becker evropa«. Telefon 21-616 Prodam 4 mesece stare PISKE. Mlakarjeva 58, Šenčur 7890 Prodam lahek GUMI VOZ in VW po delih ali kompletno. Šuštar, Ostri vrh 7, Železniki 7891 Po nižji ceni prodam 42 novih rdečih SLEMENJAKOV NOVO-TEKS — Novo mesto. Mavri, Potočnikova 1, Skofja Loka 7892 Čistokrvno nemško OVČARKO z rodovnikom, deset tednov staro, prodam. Miklavčič, Puštal 18, Skofja Loka, tel. 064-60-619 7893 Prodam lepega mesnatega PRAŠIČA za zakol. Praprotna polica 13, Cerklje 7894 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik 25, Cerklje 7895 Prodam polovico mlade KRAVE za skrinjo. Šmartno 28, Cerklje 7896 Prodam delovnega VOLA in ZIMSKA JABOLKA. Zalog 61, Cerklje Prodam PRAŠIČA za zakol, 150 kg težkega. Pšata 13, Cerklje Prodam KRAVO s teličkom. Breg 15, Komenda 7899 Prodam KRAVO, starejšo, težko, čisto simentalko po telitvi z mlekom. Globočnik Janez, Mošnje 16, Radovljica 7900 Prodam PRAŠIČA za zakol. Gorica 7, Radovljica 7901 Poceni prodam TELEVIZOR, ekran 44 cm, Nikola Tesla, črno-bel. Informacije na telefon 25-914 po 18. uri ali osebno Valjavčeva 5, Kranj - Bogataj. 7902 Prodam PEČ na olje in trajno ža-rečo PEČ. Telefon 23-290 7903 Prodam TELICO, staro 13 mesecev, za pleme ali za zakol. Zg. Bes-nica 16 7904 Graditelji! Po ugodnih cenah vam nudimo hrastov lamelni in klasični parket K2K KRANJ TOZD KOMERCIALNI SERVIS SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA HRASTJE TELEFON 21-611 Prodam dobro ohranjeno, malo rabljeno 380-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO in pleten OTROŠKI VOZIČEK na kolesih. Naslov v oglasnem oddelku. 7905 Prodam skoraj nove SMUČI — 1,75 m, tyrolia okovje, PANCARJE št. 37. Maša Pijade 9, stanovanje 20 MLADIČE, ŠKOTSKE OVČARJE, in 2,5 let staro PSIČKO prodam. Kopač, Ziri, Stara vas 70, telefon 064-69-338 7907 Prodam PRAŠIČA za zakol. Tičar Franc, Voglje 98, Kranj 7908 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. C. JLA 41, Kokrica — proti Naklem Prodam težkega PRAŠIČA in meso polovico KRAVE. Olševek 7, Preddvor 7910 Dve novi tridelni OMARI in francosko POSTELJO z jogijem ugodno prodam. Žontar Janez, Podlubnik 162, 7 nadstr. Skofja Loka, vsak dan od 18. do 20. ure. 7911 Prodam dva BIKA po 180 kg. Bajt Marija, Srednja vas 21, Šenčur 7912 Prodam rabljen električni ŠTEDILNIK na 4 plašče, dobro ohranjen. Šetina, Zbilje 38, Medvode Prodam dve termoakumulacijski PEČI 4 in 6 KW ter dve peči na olje. Levičnik Zivko, zlatar, Majstrov trg 9, K ranj 7914 Prodam drobni KROMPIR. Pod-brezje 54, Duplje 7915 Prodam 3 leta starega OSLA — velikega, z vozom in opremo. Ogled vsak dan od 15. ure dalje pri B. S. Medvode 8 7916 Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica MikSc Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 140 din, polletna 70 din, cena za 1 številko 2 dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam TELICO, 8 mesecev brejo. Koželj, Čirče 34 7917 Prodam mlade PSE, nemške ovčarje in OVCO z jagnjetom. Bavd, Moste 70, Žirovnica 7918 Prodam semenski KROMPIR igor. Sr. vas 36, Šenčur 7919 Prodam mlado KRAVO za zakol in plemensko s teličkom in suhe BUTARE. Voglje 64 7920 Poceni prodam KRZNENI ŽENSKI PLAŠČ, komplet sobno električno železnico in drugo. Informacije ves dan. Planina, Vrečkova 5/II st. 9 ali tel. 26-555 7921 vozila Ugodno prodam ŠTEVEC, GRELEC (hladilnik) in SEDEŽE za 850 standard. Ul. Draga Brezarja 20, Kranj (Klanec) 7922 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Cena 4000 din. Vegnuti, Golni-ška 8, Kokrica 7923 Prodam po delih avto PRINZ 1000. Tušek, Davča 66, Železniki Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, prevoženih 32.000 km. Pintar, Vešter 16, Skofja Loka 7925 Ugodno prodam OPEL REKORD 1700 s plinsko napravo. Zalog 61, Cerklje 7926 Prodam karamboliran AMI 8, letnik 1971, motor brezhiben, lahko tudi po delih in stikalni uri — trofazni. Kavar Franc, Čadovlje 4 — cesta proti Jelendolu Tržič 7927 Prodam MOPED TOMOS avto-matik. Udovič Franc, Cesta na Klanec 57, Kranj 7928 Prodam VW 1200, letnik 1967, zelo dobro ohranjen in prikolico. Pod-brezje 25 7929 Prodam odlično ohranjeno LADO, letnik 1972. Dovžan, Vrečkova 5, K ranj, telefon 26-354 7930 Za gotovino kupim FORD ES-CORD, PASSAT, AUDI 80, GOLF od letnika 1974 dalje. Ponudbe z opisom in ceno oddajte pod šifro »Gotovina — novejši letnik« 7931 Prodam po ugodni ceni FIAT 750, letnik 1966. Ogled vsak dan od 15. do 17. ure. Colja Franc, Planina 53, Kranj Prodam odlično ohranjen FIAT 124, letnik 1970, po ugodni ceni. Kranj, Zasavska 27 7932 kupim Kupim GUMI VOZ 16-colski. Starac. 19, Kranj 7933 stanovanja Kupim starejše STANOVANJE, lahko tudi starejšo HIŠO, potrebno adaptacije. Naslov v oglasnem oddelku. 7934 Iščem STANOVANJE za pomoč pri gospodinjstvu in varstvo otrok. Naslov v oglasnem oddelku. 7935 Mladoporočena zakonca iščeta SOBO in KUHINJO v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Redni plačnik« 7936 Za starejšega mirnega, še zaposlenega moškega nujno iščem primerno SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 7937 Mladoporočenca s punčko iščeta v Kranju SOBO in KUHINJO. Plačava za dve leti naprej. Ponudbe pod »Slovenca« 7938 Potrebujemo kakršnokoli STANOVANJE v Kranju. Imamo petletnega otroka. Dam nagrado 6000 din. Ponudbe pod »Zagotovljen mir«. 7939 Sprejmem dekle, ki želi v Ljubljani nadaljevati šolanje, tečaj, izučiti se poklica ali se zaposliti. Kaplan, Galjevica 14, Ljubljana 7940 prireditve Sprejemam REZERVACIJE ZA SILVESTROVANJE. Za jedačo, pijačo in zabavo preskrbljeno. Cena je ugodna. Gostišče POSAVEC, Bala-neskovič Zivka, telefon 70-142 7941 Vse kolesarje veterane vabimo, da se udeležijo OBČNEGA ZBORA ko- lesarske sekcije Kokrica, ki bo v petek, 10. 12. 1976, ob 18. uri v Kulturnem domu na Kokrici. Obenem tudi vpisovanje kolesarjev veteranov naš klub v 7Qd9 ženit ve Preprost, 22-letni fant želi spoznati pošteno in skromno dekle od 18 let dalje. Grem tudi na manjšo kmetijo kjerkoli na Gorenjskem. Resne ponudbe pod »Srečno v Novo leto« ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA V POLJANSKI DOLINI Od petka, 10. 12. od 20. ure do petka, 17. 12. do 6. ure je dežurni zdravnik dr. Gregorčič Bojan, telefon št. 68-260. Podnevi ob delovni-kih iščite pomoč v ambulanti Gorenja vas oziroma v Žireh. Kadar v nujnem primeru ne najdete svojega oziroma dežurnega zdravnika, se obrnite direktno na ZD Skofja Loka tel. 60-440. dežurni veterinarji Od 10. do 17. decembra 1976: Rus Jože, dipl. vet., Cerklje 147, telefon 42-015 za občino Kranj; Pipp Andrej, dipl. vet., Skofja Loka, Partizanska 37, telefon 60-380 za občino Skofja Loka; Vidic Franc, dipl. vet., Jesenice, Kosova 9, tel. 81-288 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj na telefonski številki 25-779, pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske TURISTIČNO DRUŠTVO BOHINJ - JEZERO razpisuje na podlagi 33. člena svojih pravil prosto delovno mesto receptorja v Turistbiroju Bohinj Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da imajo srednješolsko izobrazbo, 2. da obvladajo tuje jezike — nemščina obvezna, razen tega zaželena tudi angleščina, 3. da sprejmejo delo po pravilniku delovne skupnosti. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Stanovanja ni. Pismene prijave sprejema: TURISTIČNO DRUŠTVO BOHINJ-JEZERO 64265 Bohinjsko jezero ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, zeta in svaka Antona Mraka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem in sindikalnim organizacijam Gradiš in LTH Skofja Loka, ki so darovali cvetje, izrekli sožalja in ga spremili na njegovi zadnji poti. Lepa zahvala kliničnemu centru, dr. Zumru za njegovo _prizadevnost ter gospodu župniku za pogrebni obred. Hvala GD Zabnica in Bitnje ter za ganljivi govor tov. Kuraltu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Malka, hčerka Magda z družino ter ostalo sorodstvo. Šutna, 12. novembra 1976 ZAHVALA Po dolgi in hudi bolezni nas je zapustila dobra sestra in teta Marija Volk Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, izrazili sožalje in spremili našo drago Micko na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravniku dr. Zdravku Černetu, ki ji je nudil v njeni bolezni vso pomoč, g. duhovnikom pa hvala za pogrebni obred. Žalujoči: sestra Cilka in bratranca Ivan in Franci z družinama. Brezje, Beograd, 27. novembra 1976 Zapustil nas je naš ljubljeni in skrbni mož, ata, stari ata in brat Jože Slane Na zadnjo pot ga bomo spremili v sredo, 8. 12. 1976, ob 15. uri izpred hiše žalosti Stara Loka št. 2 na pokopališče v Stari Loki. Žara s posmrtnimi ostanki pokojnika bo v Nikolajevi mrliški vežici na Žalah v Ljubljani v sredo, 8. 12. 1976, od 10. do 13. ure. Prosimo tihega sožalja Zalu joči: žena Danica roj. Dolenc, hčerki Majda in Metka z družinama in sestra Mici. Preddvor, Stara Loka, Ljubljana, Žužemberk, 6. decembra 1976 obvestila POPRAVLJAM vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na telefon 064-60-801 7772 najdeno Našla sem dve rabljeni žensk1 URI z verižicama. Naslov v ogla*; nem oddelku. 794J nesreče Nenadoma s ceste V soboto, 4. decembra, ob 17. ufl se je na magistralni cesti v Podtaho-ru pri odcepu ceste za Kovor pripe* tila prometna nezgoda. Voznic*-osebnega avtomobila Katarina K0" rošec (roj. 1945) z Bleda je vozil* proti Radovljici. V Podtaboru je »z neznanega vzroka zapeljala s cest« na travo, prevozila odcep ceste z* Kovor, zavila prek ceste v levo v gozd in trčila v smreko. V nesreči Je' bila voznica le lažje ranjena, škode pa je za 10.000 din. Trčenje v ovinku V petek, 3. decembra, ob 19. uri ef je na magistralni cesti med Podvi* nom in Radovljico pripetila promet' na nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože K veder (roj. 1937) »z Vrbnja pri Radovljici je v ostrefl1 ovinku med Goriškim klancem JJ! odcepom ceste za Radovljico zarad' neprimerne hitrosti zapeljal na n»' sprotni vozni pas, po katerem jej' tem trenutku pripeljal voznik oseb; nega avtomobila Simon Petek (r°i 1953) iz Podvolovjeka pri Mozirju. y silovitem trčenju sta bila oba voznika hudo ranjena, na vozilih pa Je škode za 50.000 din. Nezgoda v ovinku V petek, 3. decembra, popoldne # je na regionalni cesti Skofja Loka--Železniki v Veštru pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Dolenc (roj. 1927) 9 Krivega brda je vozil proti Železnikom. Na koncu naselja je zapeljal po levi v nepregledni ovinek, po katerem je tedaj iz nasprotne smer1 pripeljal voznik tovornega avtomobila Marjan Šen (roj. 1940) iz Logatca. Voznik Dolenc je zaviral da bi preprečil trčenje, pri tem pa g* je zaneslo v desno s ceste in se je prevrnil na streho. V nesreči je bil voznik Dolenc huje ranjen. Skofle na avtomobilu pa je za 8000 din. Nepreviden otrok V petek, 3. decembra, nekaj 16. uro se je na regionalni cesti S** Loka —Reteče pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Rink (roj. 1946) je pelja1 proti Jeprci. Ko je pripeljal v Reteče, mu je z leve strani nenadoma pritekel na cesto 6-letni Mil08 Stanič iz Reteč. Avtomobil je dečka zadel, da je padel in so ga ranjenega prepeljali v bolnišnico. Trčil v drevo V soboto, 4. decembra, ob 5.40 je na regionalni cesti Kranj — BrnjK pred odcepom za Šenčur pripetila hujša prometna nezgoda. Vozni* osebnega avtomobila Ivan LubeJ (roj. 1925) iz Cerkelj je vozil pr°y Kranju. Pri odcepu za Šenčur ga J? na poledeneli cesti začelo zanašati, zdrsnil je s ceste in trčil v drevo. v nesreči sta bila voznik in sopotnica Janja Lubej težje ranjena in so Ju prepeljali v ljubljansko bolnišnico-Škode na avtomobilu je za 10.00° din. Trčil v službeni avto V soboto, 4. decembra, ob 23.50 «J je na lokalni cesti v Zg. Dupljah P*j hiši št. 22 pripetila lažja prometn* nezgoda. Voznik službenega vozu. PPM miličnik Franc Prešern je voZJ od Zej proti Križam. V Zg. DuplJ*" mu je nasproti pripeljal v osebnenj avtomobilu voznik Andrej (roj. 1930) iz Bistrice pri Tržiču. Miličnik je svoj avtomobil ustavil m loparjem dal vozniku Kokalju znaj* naj ustavi. Voznik Kokalj je res..nJ kaj metrov pred službenim vozilonj zavil desno ob rob ceste, nato pa n ^ nadoma v levo, tako da je trč".. zadnja vrata službenega avtomoD la. Medtem ko je miličnik obraT* svoje vozilo, je iz Kokaljevega avt motrila izstopil sopotnik in zbeza . voznik Kokalj pa je nato trdil, *\a J vozil prav ta njegov sopotnik, k1 P ga on ne pozna. Taka trdite voznika je bila miličniku bolj Ja8IV ko je preizkus z alkotestom P°kaZ ' da je voznik Kokalj vinjen. L. M Štrumbl in Legat prvaka Gorenjske ih* Jesenicah je bilo v nedeljo letošnje prven-in °p°|"enJ8ke v namiznem tenisu za mladinke Itirik 'nct' Nastopilo je 50 igralk in igralcev iz <*i 0D^n- Največ uspeha so imeli domačini, 1*0 od petih naslovov osvojili kar tri. n j ^ultati — mladinci: posamezno: četrtfi-7,Te: ^egat (Jesenice) : Babic (Jesenice) 2:0, vi?rFc. (Triglav) : Jauh (Triglav) 2:0, Bezino-if 'Triglav) : Korbar (Jesenice) 2:0, Rehberger .'"glav) : Vovk (Triglav) 2:1, polfinale: Legat l^Panc 2:1, Rehberger : Bezinovič 2:1, finale: **|t: Rehberger 2:1. (i^^inke: posamezno — četrtfinale: Strumbl M*«nice) : Stucin (Sava) 2:0), Pavlic (Sava) : ,o*ec (Sava) 0:2, Štrukelj (Sava) : Blažič 0?v«) 1:2, Seražin (Triglav) : Kavčič (Sava) i£ Polfinale: Strumbl : Mesec 2:0, Blažič : tal -2:1' f,nale: Strumbl: Blažič 2:0= . jP^dinci - dvojice: polfinale: Legat-Korbar g°«bič-Vidmar 2:0, Zupanc-Jauh : Rehberger-J»Uh2^ 2:1, finale: Legat-Korbar : Zupanc- jj.ml«dinke - dvojice: polfinale: Štrumbl-Bla-§Z :, Ribnikar-Miloševič 2:1, Kavčič-Pavlič S^elj-Mesec 1:2, finale .. Štrukelj-Mesec ^mbelj-Blažič2:l; gj^^ne dvojice: p k»r^Zupane 2:0, Mesec-Rehberger t>T,Korbar 2:1, finale: Pavlič-Habjan : Mesec ^nberger 2-1 S Tadina polfinale: Pavlič-Habjan : Stru- Smučanje Križaj sedmi |Tignea — Na tukašnjih smučiščih j«; •jI* prva slalomska dirka za evropski •Jpski smučarski pokal za moške. Prvi i'«om za sezono 1976/77 je dobil ~J*nec Juan Ochoa, medtem ko je bil *Unl uvrščeni Jugoslovan Bojan Kri-?*j odlični sedmi. Tako je a tem mestom *rt*aj dobil prve »tiri točke evropske-*» Pokala. • ^d ostalih naših reprezentantov je p°*an Strel moral v sneg v prvem slalomu, T. Koželj in Oberstar pa v "^gem. , Rezultati: 1. J. Ochoa (Španija) 98,12, £ Str and (Švedska) 98,45, 3. Kichma-(Avstrija) 98,46, 4. Jakobsson Jfvedska), S. Hessenberger 99,10, 8. »runner (oba Avstrija) 99,17, 7. Križaj Jugoslavija) 99,23. Naši reprezentantje Križaj, Strel, T. j»ozelj in Oberstar so odpotovali v Val u »ere, kjer bo v petek prva tekma za ^•tovni pokal v okviru prvega snega. PRVI PORAZ STENMARKA St. Moritz — S paralelnim slalomom l* moške se je v tem mondenem zim-•kem švicarskem središču končalo IJ*tt»ovanje svetovne serije. Čeprav je 5j S ved Sten mark v tem obračunu šele rfUgi, premagal ga je »starosta« Švicarka rePre*entance Walter Tresch, je bil »ljub temu najuspešnejši udeleženec ef« tekmovanja. ~, v tem paralelnem slalomu je zmagal ir«sch, presenetljivo dobro pa se je ^til predstavnik CSSR Bogomil **man, medtem ko je bil Italijan Gusta-v°Thoni četrti. R«stultati: 1. Tresch (Švica). 2. Sten-2?«** (Švedska), 3. Zeman (CSSR), 4. '•»oni (Italija), 5. Wenzel (Liechen-•*ein). „ Ekipno: 1. Italija 92, 2. Švica 71, Francija in CSSR 42, 5. Liechen-stein41. -dh Kranj — Komisija za šport in rekreacijo pri krajevni skupnosti Vodovodni stolp je v sodelovanju z osnovno šolo Simona Jenka pripravila po 2 uri rekreativne telovadbe tedensko. Telovadba je v šolski telovadnici vsako soboto od 16. do 18. ure in se jo lahko udeležijo vsi krajani. Vodijo Lado Petrovič. S tem se je šola, ki je bila zgrajena s samoprispevkom občanov, začela odpirati tudi za potrebe prebivalcev krajevne skupnosti. Komisija za šport in rekreacijo ima skupaj s šolo Simona Jenka v načrtu tudi izgradnjo igrišč ob šoli. Zgradili naj bi igrišče za mali nogomet, rokomet, košarko in atletske steze. Nekaj denarja imajo že zbranega — prispevala je šola, krajevna skupnost in nekaj tudi občini — vendar ga ni zadosti. Zato pri krajevni skupnosti nameravajo v akcijo vključiti krajane, zlasti pa prebivalce naselja Vodovodni stolp II, ki nima urejenih ogroških igrišč. Če bi vsak občan prispeval vsaj 10 dinarjev, bi bilo denarja za izgradnjo igrišč dovolj. (Ib) — Foto: F. Perdan II. zvezna košarkarska liga — zahod Spet poraz Triglava J Kranj — Splitski Dalvin se ne da. Čeprav je tokrat v devetem kolu nastopil v Slavonskem Brodu, je v igri z domačim Oriolikom dokazal, da je upravičeno na čelu lestvice. Triglavani so gostovali v Šibeniku, kjer so ponovno morali prepustiti točki boljšemu gostitelju. V Ljubljani je Slovan tesno odpravil Željezničar, Celjani so bili uspešni z Medveščakom, v Mariboru pa je slavila Ilirija, v Pulju pa je bil domačin boljši od Dubrovčanov. Plavalci Triglava imajo začrtano politiko kluba Upravni odbor plavalnega kluba Triglav je na svojem rednem zasedanju 23. novembra med drugo problematiko plavanja, financ, mladega naraščaja ter trenerskega kadra obravnaval tudi vsebino pisanja nekaterih slovenskih časopisov in revij v zvezi z »bodočnostjo« mladega kranjskega plavalca Boruta Petriča. Odbor je to pisanje ocenil kot pretirano senzacionalistič-no, ker je medtem ko so članki drug za drugih izhajali, zadovoljivo rešil vprašanje poklicnega trenerja pri plavalnem klubu in s tem tudi ovrgel mnoga natolcevanja in namigovanja o politiki upravnega odbora in njegovem vmešavanju v delo trenerjev. Upravni odbor je potrdil dalje sklep, da se tako upravni odbor kot tudi trenerji pri svojem delu morajo podrejati na občnem zboru sprejeti politiki kluba in da kdor drugače misli in dela, da mu ne more biti mesta v klubu. I. S. ŠIBENIK : TRIGLAV 100:75 Šibenik - II. ZKL, Šibenik : Triglav 100:75 (46:38), dvorana Lola Ribarja, gledalcev 1000, sodnika Lotrič (Ljubljana),Gusar (Zadar). Šibenik: Sare 14 (3:2), Marodič 8 (4:2), Jela-vic 10 (4:2), Amanovič 8, Poljak 2 (2:2), Šarič 2, Brljevič 26 (15:8), Slavica 30 (8:8) Triglav: Kosir 11 (3:1), Fartek 14 (2:2), Zupan 20 (8:6), Kalan 4, Štefe 6 (3:2), Urlep 9 (2:1), Hribernik 11 (7:5). Prosti meti: Šibenik 33:22, Triglav 25:17. Čeprav so se triglavani v prvem delu dobro upirali domačinom, so v nadaljevanju morali krepko priznati premoč Sibenčanov. Izidi: Šibenik : Triglav 100:75 (46:38), Celje : Medveščak 79:77 (42:32), Slovan : željezničar 97:96 (83:83, 45:44), Maribor : Ilirija 101:104 (53:64), Oriolik : Dalvin 85:88 (37:44), Puljanka : Jug 94:88 (47:45). Lestvica: Dalvin Ilirija Puljanka Celje Oriolik Šibenik Maribor Slovan Željezničar Jug Medveščak Triglav 9 8 i 812:737 16 9 7 2 890:766 14 9 6 1 847:847 12 9 6 a 789:795 12 9 5 4 779:749 10 9 4 5 762:754 8 9 4 5 818:937 8 » 4 5 804:832 8 9 • 6 847:833 6 9 1 « 722:752 6 9 a 6 675:751 6 9 i 8 787:878 2 Pari prihodnjega kola: čar, Dalvin : Slovan, Ilirija Maribor, Šibenik : Celje, Triglav : Zeljezni-Jug, Medveščak : Puljanka : Oriolik. -dh Taborniki Stražnih ognjev uspešni j Kranj — V četrtek, 2. decembra, * bUa na osnovni šoli Staneta 2a-v Kranju 25. letna konferenca j?borniškega odreda Stražni ognji iz d anJa. Na konferenci so ugotovili, g.a je uspešno delo odreda rezultat fctematične vzgoje in šolanja vod-?*°v in drugih funkcionarjev na te-r^jih, seminarjih in v gozdni šoli v "ohinju. Članstvo v odredu se je podalo za 24 odstotkov, aktivnost pa ^ odvija v treh četah tabornikov in ?.Veh družinah medvedkov in čebe-,c- Čete in družine delujejo na os-J°Vni šoli Staneta Žagarja, na Oreh-in v Vzgojnem zavodu v Pred-J^0ru. Delovni program temelji na Poznavanju SLO, družbene samoza-pte, zgodovine NOB in samoupravlja. Taborniki Stražnih ognjev na 5ajrazličnejših akcijah pridno pridobivajo preizkušnje, zvezde in ve-^lne. Udeležili so se kviz oddaje *T*°ja domovina, partizanskih poho-^0v» pohoda na Stol in na Planico, •^omajskega pohoda na J oš ta, r°hoda ob žici okupirane Ljubljane, 5ji*r so postali »partizanski taborni-*l mnogoboja v Šmarjah pri Jelšah, PJoda na Kališče, taborniškega ^*movanja v Križah itd. Priza-j^tim v Posočju so pomagali s šo- zvezde in preizkušnje potrjujejo parije tabornikov, medvedkov in 6&elic. Razen plavalca, pevca, kuharja itd. je najzahtevnejša veščina »partizanski kurir«. Molk, lakota, pohod v polni opremi, prenos važnega pismenega ali ustnega izročila, plavanje in druga znanja so lastnosti res dobrega tabornika-partizan-skega kurirja. Odred je organiziral taborjenje v Fazani, na katerem je 144 tabornikov izpolnjevalo znanje. Srečali so se tudi s taborniki iz Rivo-lija in organizirali skupno taborjenje. Del taborniške aktivnosti pa so tudi družabne in zabavne prireditve, fotografiranje, zbiranje in izdelovanje diapozitivov itd. Stražni ognji se vključujejo v aktivnost občinske taborniške zveze Kranj, ki jim nudi strokovno pomoč in jih usmerja pri trošenju denarja. Na letni konferenci Stražnih ognjev so sprejeli delovni program, izpolnili vodstvo odreda in podelili članom pismena priznanja in pohvale. Najboljši pa so predlagani za republiška odlikovanja. L S. Streljanje Tradicionalno strelsko tekmovanje Strelska družina Janez Mrak Dovje-Mojstrana je skupaj z osnovno organizacijo ZRVS pretekli teden izvedla tradicionalno tekmovanje v streljanju z zračno puško v počastitev dneva republike, 16. decembra — krajevnega praznika in 22. decembra — dneva obmejnih enot JLA. Letošnja udeležba je bila rekordna, saj je skupaj nastopilo devetdeset strelcev vseh krajevnih družbenopolitičnih organizacij in društev, krajevne skupnosti, pripadnikov JLA, milice in delovnih kolektivov z območja Dovjega in Mojstrane. Ekipni vrstni red: 1. SD Janez Mrak (II. ekipa) 228 krogov, 2. SD Janez Mrak (I. ekipa) 227, 3. SD Janez Mrak (III. ekipa) 202, 4. Gozdno gospodarstvo Bled — revir Mojstrana 196, 5. Karavla Belca 194; najboljši posamezniki: 1. Franc Rabič 84, 2. Miha Rabič 80, 3. Viktor Ne-deljko 79, 4. Vojko Grabenšek 78, 5. Slavko Rabič 77 itd. Najboljše ekipe in posamezniki bodo prejeli pokale in diplome na osrednji prireditvi ob krajevnem prazniku Dovjega in Mojstrane sredi meseca decembra. J. Rabič Brezarjeva in V. Frelih Zimsko prvenstvo Kranja v plavanju Obetajoči dosežki Kranj — V zimskem bazenu so plavalci in plavalke domačega Triglava s sedmim internim nastopom, ki je bil obenem v počastitev dneva republike in na katerem so bili tudi predstavniki PK Radovljica, vendar so nastopili zunaj konkurence, sklenili prvi krog svojih zimskih priprav. V vseh kategorijah, od najmlajših pa do članov, so pokazali obetajočo formo. To pokaže že podatek, da so v skoraj vseh nastopih popravljali in izboljševali državne in republiške rekorde. 2e ta podatek nam zadostuje, da so že pred zimsko kakor tudi za bodočo letno sezono dobro pripravljeni za obračun na domačih in mednarodnih mitingih. Novi državni in republiški dosežki Praprotni-kove, Rusa, Jugovičeve, Veličkoviča ter ostalih so lepa spodbuda za še bolj zagrizeno in načrtno delo. Tudi peščica gostov iz Radovljice ni razočarala. Čeprav imajo tu slabe pogoje za zimsko vadbo, pa njihovi rezultati kažejo, da se že krepko prebijajo iz plavalne anonimnosti. Rezultati sedmega zadnjega nastopa: pionirji C: 100 m prsno: 1 Mrkaič 1:54,5, 2 Mišic 2:10,0, 3. Oberstar 2:15,2. pionirji B: 200 m kravi: 1. Kadoič 2:39,2, 2. Rus 2:42,8, 3. Jocič 2:46,0, 100 m prsno: 1. Jocič 1:31,0, 2. Šolar 1:34,0, 3. Kadoič 1:36,6, 4 x 50 m mešano: 1. Triglav I (Marenčič, Pintar, Šolar, Znidar) 2:46,2, pionirji A: 200 m kravi: 1. D. Petrič 2:26,9, 2. Bešter 2:30,5, 3. Vene 2:31,7, zunaj konkurence Jug (Radovljica) 2:38,2, 100 m prsno: 1. Cerne 1:29,7, 2. Vene 1:29,8, 3. Rogelj 1:32,8, 4 X 200 m kravi: 1 Triglav A (Jenko, Vene, Rogelj, Bešter) 10:28,5 (rek. SRS za pionirje A), 2. Triglav B 11:24,0 (rek. SRS za ml. pionirje B), st. pionirji: 200 m kravi: 1. A. Sali 2:18,3, 2. Koželj 2:36,8, zunaj konkurence Žbontar (Radovljica) 3:02,8, 100 m prsno: 1. A. Šali 1:24,0, 2. Koželj 1:33,0, zunaj konkurence Remec (Radovljica) 1:29,1, mladinci in člani: 200 m kravi: 1. B. Petrič 2:02,4, 2. Šmid 2:17,2, 3. Jerman 2:20,0, zunaj konkurence Glo-bočnik (Radovljica) 2:43,2, 100 m prsno: 1. B. Petrič 1:15,8, 2. Praprotnik 1:16,8, 3. Jerman 1:21,8, zunaj konkurence Globočnik (Radovljica) 1:16,7; Invalidi za dan republike Društvo invalidov Jesenice je organiziralo tekmovanje invalidov v kegljanju in šahu. V kegljanju je bil naslednji vrstni red: 1. Kranj, 2. Tržič, 3. Radovljica, 4. Jesenice, 5. Skofja Loka, v šahu pa so se ekipe zvrstile takole: 1. Jesenice, 2. Kranj, 3. Skofja Loka, 4. Tržič, 5. Ravne na Koroškem. J.Mrovlje B. Kor dež zmagal v biatlonu Na Pokljuki je bilo konec tedna kontrolno tekmovanje v biatlonu. V dobrih snežnih pogojih se je med seboj pomerilo devet kandidatov za državno reprezentanco: B. Kordež, M. Kordež Kozinc, Bešter, Ložar, Lotrič, Kunaver, Hvastja in Danevski iz Makedonije. Rezultati: 1. B. Kordež (JLA) 1:10,48, 2. Kozinc (TVD Gorje) 1:12,54, 3. M. Kordež (JLA) 1:17,35, 4. Kunaver (Dol) 1:18,48, 5. Lotrič (Triglav) 1:20,30. H. J. Petrič v CSSR Kranj — Jugoslovanski plavalec Kranjčan Borut Petrič bo na povabilo plavalne zveze CSSR nastopil na dveh mednarodnih mitingih v Brnu in Gold-vvaldovu. Borut bo 9. decembra nastopil v Brnu, 9., 11. in 12. pa še v Goldvval-dovu. Obakrat bo plaval v 25-metrskem bazenu. Petrič bo v sredo odpotoval skupaj z novim poklicni trenerjem kranjskih plavalcev Zagrebčanom Stjepanom Je-lalič. Le-ta je svoje obveznosti v klubu prevzel 1. decembra. -dh pionirke C: 100 m prsno: 1. Savinšek 2:06,2, 2. Mohorič 2:12,1, 3. Stangl 2:14,0, pionirke B: 200 m kravi: 1. Praprotnik 2 41,0 (rek. SRS za ml. pionirke B), 2. Rebolj 2:50,4, 3. Jugovic 2:52,5, 100 m prsno: 1. Praprotnik 1:33,3, 2. Kosirnik 1:39,2, 3. Cvek 1:40,4, 4 x 50 m mešano: 1. Triglav l (Valjavec, Korisnik, Jugovic, Rebolj) 2:45,8 (rek. SFRJ za pionirke B), pionirke A. 200 m kravi: 1. Kolman 2:38,6. 2. Dvoršak 2:40,2, 3 Bradaška 2:42,0, 100 m prsno: 1. Dvoršak 1:24,5, 2. Bradaška 1:25,2, 3. Kolman 1:33,0, zunaj konkurence Ivnik (Radovljica) 1:33,3, 4X50 m mešano: 1. Triglav I (Bradaška. Dvoršak, Praprotnik, Kolman) 2:30,0 (rek. SFRJ za pionirke A), 2. Triglav II 2:51,7, st. pionirke: 200 m kravi: 1. I. Berložnik 2:47.8, 2. Draksler 2:47,9, 3. Bertoncelj 2:52,6, zunaj konkurence Jovan 2:52,7, Ažman 2:55,4, Ambrožič (vse Radovljica) 3:06,0, 100 m prsno: 1. 1. Berložnik 1:36,2, 2. Draksler 1:36,8, 3 Bertoncelj 1:39,3, zunaj konkurence Jovan (Radovljica) 1:32,6, članice: 200 m kravi: 1. Štemberger 2:52,2, 100 m prsno: 1. Štemberger 1:22,3. Končni vrstni red: pionirji C: 1. Mrkaič 1004, 2. Prislan 646, 3. Mišic 568, pionirji B: 1. Rus 3680, 2. Jocič 3446, 3. Kadoič 3405, pionirji A: D. Petrič 4821, 2. Jenko 3994, 3. Bešter 3962, st. pionirji: 1. Koželj 3867, 2. A. Sali 1004, člani in mladinci: 1. B. Petrič 8131, 2. Šmid 5589, 3. Jerman 5162, 4. Praprotnik 4811; pionirke C: 1. Stangl 919, 2. Savinšek 877, 3. Mohorič 805, pionirke B: 1 Praprotnik 5465, 2. Jugovic 4265, 3. Valjavec 3815, pionirke A: Dvoršak 5746, 2. Rakovec 4324, 3. N. Pajntar 4022, st. pionirke: 1. Berložnik 5019, 2. Draksler 4937, 3. Bertoncelj 3913, članice: 1. Štemberger 1332. D. Humer II. zvezna odbojkarska liga Bled : Bovec 3:0 (15:11,15:0,15:7) Bled — V telovadnici osnovne šole na Bledu so domači odbojkarji premagali odbojkarje iz Bovca. Tekmo sta sodila Šinkovec in Marucelj iz Ljubljane. Bled: Vudrih, Andolšek, Torkar I. Rešek, Veskovič, Završnik, Torkar II, Ferjan Bovec: Gašperšič, Mlekuš, V. Kravanja, Šuligaj, A. Kravanja, Delabianca, Istenič, Trampuš, Komac V prvem setu so se gostje dobro upirali domačinom, kar priča tudi rezultat. V drugem setu pa so Blejci z natančnimi servisi onemogočili nasprotniku, da bi organiziral resnejše napade. Tretji set je bil ob takem razpletu igre le še formalnost Pri domačinih se je še posebej izkazal Ferjan. B. Rauh Pričetek medobčinske lige v odbojki V Radovljici so se sestali predstavniki športnih organizacij z Gorenjske, ki gojijo odbojko. Udeležili so se ga predstavniki klubov iz jeseniške, kranjske in radovljiške občine. Na sestanku so se dogovorili o organizaciji tekmovalne skupnosti za odbojko na Gorenjskem, katere sedež bo v Radovljici. Dogovorili so se tudi o organizaciji medobčinske lige za člane in članice. Glede na to, da v občinah, razen radovljiški, ni dovolj ekip za formiranje občinskih lig, bo tekmovalna skupnost organizirala medobčinsko ligo. Tako bodo " članski ligi sodelovale naslednje ekipe: Radovljica, Plamen Kropa, Partizan Kamna gorica, Bohinj, Triglav Kranj in Sava Kranj ter Žirovnica. V ženski konkurenci sodeluje poleg ekip. iz radovljiške občine: Partizan Kamna gorica. Plamen Kropa, Partizan Gorje, Dobrava, Partizan Podnart, Radovljica, še ekipa jeseniške gimnazije »Kovinar« iz Zirovnic/C. Pričetek lige bo v soboto, 11. decembra. V prvem kolu se srečajo pri moških Radovljica : Plamen, Sava : Triglav, Bohinj : Zirovmc* Kamna gorica je prosta. Pri ženskah se v prvem kolu srečajo Gorje : Radovljica, Kamna gorica : Kovinar, Podnart : Dobrava ter Bohinj : Žirovnica. M. Faganel šport med vikendom KOŠARKA — V 4. kolu republiške moške lige so Jesenic« doma premagale mariborski Branik z 62:59 (34:24) V prihodnjem kolu, ki bo na sporedu že jutri, pa bodo Jesenice igrale v gosteh z Jezico. ODBOJKA — V republiški moški ligi so Jeseničani gostovali v Mariboru in premagali Branik s 3:1. Kamnik pa je izgubil s Polskavo v Slovenski Bistrici z 2:3. V ženski republiški ligi pa je Branik premagal Jesenice h 3:1. Pari prihodnjega kola: Jesenice : Šempeter (moški), Kamnik : Novo mesto, Jesenice : Fužinar (ženske). ŠAH — V soboto in nedeljo so odigrali 7. kolo slovenske lige. Gorenjski predstavniki so igrali takole: Novo mesto : Lesce 2,5:7,5, Branik : Kranj 5,5:4.5, Jesenice : Rudar 4,5:5,5. SMUČARSKI SKOKI — Ob zaključku mednarodnega treninga skakalcev obeh Nemčij, Švice, Italije, Francije in Jugoslavije v St. Moritzu v Švici so organizirali tudi mednarodno tekmo, na kateri so imeli daleč največ uspeha Vzhodni Nemci. Med deseterico najboljših se je uvrstilo kar 9 Nemcev. Kranjčan Bogdan Norčič je zasedel 11. mesto, Loštrek je bil 20., Anžel pa 33. J. J. V okviru jubilejnih desetih športnih iger občinskega sindikalnega sveta Kranj so se pomerili tudi strelci iz kranjskih delovnih organizacij. Tekmovanje je pripravila občinska strelska zveza Kranj v prostorih sekcije Stane Ko-vačič na PrimsKovem. Nastopilo je 26 moških in 7 ženskih ekip. Najboljšo žensko ekipo je imela Sava, med posameznicami pa je zmagala Brezarjeva iz Tekstilindusa. V moški konkurenci so se plcir»-w> ' ' ' »troM 1» Iskre kot posameznik pa Vinko Frelih iz Planike. Rezultati — ženske: ekipno: 1. Sava 409, 2. OŠ Predoslje 334, 3 PTT 319, posamezno: 1. Brezar (Tekstilindus) 170, 2. Malovrh (Iskra) 155, 3. Omahen (PIT) 148; moški: ekipno: 1. Iskra II 704, 2. Sava 672, 3. Iskra I 664, 4. Cestno podjetje 654, 5. UJV 648, posamezno: 1. V. Frelih (Planika) 187, 2. Naglic (Iskra) 183, 3. Plestenjak (Iskra) 181. 4. Cerne (Sava) 180, 5. Rotar (Sava) 172. B. Malovrh Tekmovanje strelcev v okviru X. iger občinskega sindikalnega sveta Kranj za leto 1976. - Foto: B. Malovrh Če kupujete darila, jih kupujte decembra v specializiranih trgovinah ELITA, KRANJ. Pri izbiri vam svetujemo. Darila vam po želji aranžiramo. Večje zadovoljstvo je darovati kot biti obdarovan. KRANJ Samo skupno delo rodi obilen sad Pred vojno je mala delavsko-kmečka vas Struževo s 35 hišami spadala v občino Naklo. Vas pa se je v nekaj letih preobrazila v delavsko-revolucionarno naselje. V času narodnoosvobodilne vojne je v partizanske vrste stopilo 39 borcev, aktivistov OF pa je bilo v Struževem leta 1945 kar 72. Spomenik padlim junakom priča, da je ta mali zaselek imel 18 žrtev, padlih borcev in ustreljenih talcev; iz NOV in koncentracijskih taborišč se je po končani vojna vrnilo 28 borcev in aktivistov. Danes je Struževo napredna »mestna« krajevna skupnost z 90 hišami in 511 prebivalci. Struževo ima urejene prostore za sestanke KS in DPO v kulturnem domu, kjer je tudi samopostrežna trgovina, ima vse »svoje« ceste in v glavnem tudi pota asfaltirane .. . Ima pa tudi nekaj problemov — in o teh smo se pogovarjali na priložnostnem sestanku na sedežu krajevne skupnosti. VAREN PRIKLJUČEK NA CESTO - NUJEN! O srednjeročnem programu KS je Tone Sajovic, predsednik KS, povedal naslednje: »V naslednjem obdobju do 1. 1980 so naše glavne naloge: dokončna komunalna ureditev okolja, kamor spadajo ureditev ceste in potov skozi naselje ter javna razsvetljava; vzdrževanje kulturnega doma in njegova boljša funkcionalna ureditev; ureditev varnega priključka struževske ceste na gorenjsko magistralno cesto; ureditev savskega drevoreda ter ureditev obvozne poti Naklo —Kranj. To zadnje je sicer v pristojnosti občine Kranj, vendar mi danes (kot smo tudi že včeraj!) ponovno opozarjamo na ureditev, da ne bo prepozno, da ne bo nepotrebnih žrtev — človeških življenj. Priključek z motornim vozilom v promet na magistralni cesti ali pa prečkanje ceste (otroci vsak dan dvakrat, ko gredo v šolo in iz šole), je vsakokrat nevarno, često pa tudi smrtno nevarno! Življenje pa je naša največja dobrina!? za lepši videz in Čistejši zrak Naše delo mora biti usmerjeno tudi na samo ureditev okolja, na lepši videz naselja, boriti se moramo proti onesnaževanju narave. (zraka, vode) in naše okolice. Na posledice znižanja dimnika Tekstilindusa (zaradi dima in saj) menda opozarjajo že Zlatopoljčani. tudi mi imamo kritizerje Zavoro za prizadevanja naše krajevne skupnosti pa predstavljajo nekateri posamezniki, ki o vsem vse najbolje vedo, a pri akcijah KS in DPO nikoli aktivno ne sodelujejo, ki stoje »ob strani«, vendar pa vsako akcijo skritizirajo in s tem opravičujejo svojo nedelavnost in nepripravljenost na prispevke za naše skupno dobro. skupno delo rodi sadove Sekretar osnovne organizacije ZK in predsednik krajevnega odbora ZB Peter Kne je pohvalil sodelovanje vseh DPO in KS pri reševanju nalog ter pri izvajanju in izpeljavi določenih akcij. »Skupaj smo uredili in opremili naš dom,« je poudaril Peter Kne, »skupaj skrbimo za ureditev okolja, vzdrževanje spomenikov NOB, skupaj pripravljamo proslave ob dnevu žena in za krajevni praznik. Velik del tega bremena v KS nosimo, seveda, mnogi komunisti in borci, ki smo politično zelo aktivni. Za primer lahko služi podatek, da smo posojilo za ceste vpisali vsi člani ZB in 90 odstotkov vseh upokojencev. In še drug podatek: v KS smo s pomočjo vseh družbenopolitičnih organizacij uspeli zadovoljivo dobro organizirati krajevno samoupravo z vsemi odbori, komisijami in delegacijami.« POŠTA, ZAKAJ NI PRIKLJUČKOV Kaj vse še tare Struževčane, je na kratko obrazložil predsednik KO SZDL Zvone Kozina. Povedal je, da je v Struževem 40 interesentov za telefonski priključek, ki so pripravljeni plačati vse stroške! Ker je pred časom na kranjski pošti bilo nekaj obljub na ta račun, so Struževčana pohiteli in prek SZDL izvedli akcijo za pridobivanje interesentov za telefon. Zdaj spisek imajo, ljudje so pripravljeni plačati, kolikor taka reč tudi res stane, na pošti pa nihče nima več posluha, niti toliko ne, da bi nam postavili javno govorilnico.« KO SZDL in KS bosta še naprej vztrajali, da Struževo dobi svojo javno govorilnico, interesenti pa svoje telefonske priključke,« je zaključil Zvone Kozina. FINI ASFALT Na koncu razgovora so sobesed-niki poudarili svojo trdno odločenost, da se v 1. 1977 dokonča »asfaltiranje« s položitvijo finega asfalta, za kar bo potrebno okoli 200.000 din (za ca. 4000 kv. m cestišča), ki jih bi zbrali deloma s prispevki krajanov, en del iz sredstev prispevkov za mestno zemljišče in en del z natečajem (namenska sredstva za urejevanje komunalnih naprav KS pri OS Kranj), AMBULANTA ZA BORCE -VELIKA POHVALA Ambulanta za borce v Kranju je bila deležna vse pohvale. Struževski borci izražajo svojo zahvalo vodji ambulante dr. Farkašu za vso dosedanjo skrb in uspešno zdravljenje. »Nemogoče je napravil mogoče, zato mu vsi globoko zaupamo,« je zaključil razgovor Peter Kne. I. Slavec Odbor zveze ZB NOV Struževo je imel v petek, 3. decembra, redno sejo, kiji je prisostvoval tudi predsednik občinskega odbora ZZB Kranj J oco Mar jek. Na njej so obravnavali »stanje« v ambulanti za borce v kranjskem zdravstvenem domu. Sprejeli so sklepe, s katerimi odbor v imenu 56 članov ZB zahteva ohranitev dosedanje ravni zdravstvenih storitev in prostorov v ambulanti za borce, obenem pa odbor daje vse priznanje dosedanjemu vodji ambulante dr. Martinu Farkašu ter poziva vse odbore ZZB na področju kranjske občine, da na svojih sestankih obravnavajo in zavzamejo odločno stališče do obnovitve dispanzerja za borce. — I. S. Prve ocene škode Po majskem potresu so ocenili le škodo na stanovanjskih hišah, pa tudi po septembrskem potresu številke še niso v celoti znane. Prav v teh dneh je posebna komisija za oceno škode sklenila delo. Čeprav vsi izračuni še niso znani, so vendar nekaj podatkov že sporočili. Škoda na gospodarskih objektih v Posočju je ocenjena na 325 milijonov dinarjev, škoda na cestah, in to le na krajevnih in občinskih, pa na 67 milijonov dinarjev. Vendar se škoda na cestah iz dneva v dan veča zaradi izredne intenzivnosti pri obnavljanju porušenih naselij. V idrijski občini je na proizvodnih in upravnih gospodarskih objektih za 49 milijonov dinarjev škode, skupaj s škodo na cestah in komunalnih objektih pa za 77 milijonov dinarjev. Idrijčani bodo morali za obnovo porabiti veliko več denarja, kajti ocenjena škoda je dejanska in niso upoštevani stroški za gradnjo novih stavb. V novogoriški občini ima gospodarstvo na objektih za 55,8 milijona dinarjev škode, za 15,9 milijona pa imajo izpada dohodka. Za vzpostavitev redne proizvodnje in odpravo vseh zastojev pa bodo potrebovali 84 milijonov dinarjev. V tolminski občini pa so ugotovili za 183 milijonov dinarjev škode na gospodarskih in upravnih objektih, 24 milijonov dinarjev pa imajo škode zaradi izpada dohodka po septembrskem potresu. Po mnenju Tolmin-cev, ki jih je potres najbolj prizadel, bo potrebno gospodarske razmere izboljšati tudi s posodobitvijo in razširitvijo proizvodnje. Za te namene bodo do leta 1980 potrošili dobro milijardo dinarjev. Gospodarske škode pa se ne more uspešno odpravljati brez urejanja stanovanjskih in drugih problemov prizadetega prebivalstva. Letos, ko teče pospešena obnova tolminskega, so v vseh tovarnah zabeležili tudi manjšo storilnost, manj so naredili in bo tudi dohodek manjši, ker morajo delavci delati tudi doma. Zato menijo, da je potrebno obnovo stanovanj še pospešiti. Sicer pa dela pri gradnji stanovanjskih hiš tečejo z nezmanjšano hitrostjo. Ob dnevu republike so izročili ključe že 105 družinam, do konca tega meseca pa bo vseljivih vseh 470 hiš. j, B. Mladi za Posočje Skofja Loka — Občinska konferenca ZSMS je prek svojih osnovnih organizacij in aktivov v temeljnih organizacijah združenega dela in v organizacijah združenega dela organizirala akcijo pomoči v Posočju. Akcije se je udeležilo 35 mladih, ki so pomagali delavcem Jelovice pri montaži stanovanjskih objektov v vaseh ob Soči. Mladi iz Škofje Loke so s to svojo akcijo dobili 100.000 dinarjev, ki jih bodo namenili za gradnjo montažnega vrtca, ki ga bo Posočju namenila vsa gorenjska mladina. Akcije v Posočju so se udeležili mladi iz delovnih organizacij: LTH, gradbenega podjetja Tehnik, Kroja, Iskre, Etikete-, Alpine, Termike, Tehtnice, EGP, Nika, Alplesa, Alpe-toura, Kladivarja, Mesoizdelkov, Slikopleskarstva, Šeširi a, Obrtnika, Mizarstva Žiri, KZ Skofja Loka, Iskre Reteče, Name in ABC. D. S. Srečanje brigadirjev — veteranov Skofja Loka — Občinska konferenca ZSMS pripravlja srečanje brigadirjev — veteranov, ki naj bi bilo predvidoma prihodnje leto 7. januarja na loškem gradu. Ob tej priložnosti bodo odprli razstavo o mladinskih delovnih akcijah ter po kratkem kulturnem programu pripravili tovariško srečanje z veterani. Mladi iz Škofje Loke bodo vabili na srečanje tudi sekretarje Skoja ter vse aktivne mlade, ki so po vojni sodelovali kot predsedniki mladinske organizacije. D. S. Podelili jubilejne nagrade Na slavnostni seji delavskega sveta v Planiki so ob 29. novembru že četrtič podelili jubilejne nagrade delavcem, ki že dvajset let združujejo svoje delo v kombinatu. Letos je nagrade prejelo 67 delavcev. Predsednik delavskega sveta se jim je zahvalil za vztrajno delo in premagovanje težav, skozi katere je šla obutvena industrija, ter za njihov prispevek pri razvoju in rasti kombinata. J. K. Vodna ujma na Gorenjskem Nekakšen uvod v sneženi december, ki se je obotavljaje začel v soboto in nedeljo in obeta s sneženjem tudi danes, v ponedeljek, bolj belo zimo kot smo jih bili vajeni doslej, pa so bili hudi nalivi, ki so prejšnji teden ponekod, tudi na Gorenjskem, povzročili kup težav in škode. Tako je v četrtek, 2. decembra, okoli 11. ure dopoldne močno narasla voda potoka Bistrice odnesla v Retnjah pri Tržiču vodovodni akvadukt s cevmi, ki so bile speljane preko potoka. Zaradi tega je bil prekinjen vodovod za vasi Breg, Retnje, Žiga- njo vas, Zadrago, Duplje, Žeje, Str** hinj, Podbrezje, Naklo, Pivko in P°* lico. Popravila vodovoda so se takoj lotili delavci Komunalnega podjetj* Tržič in vodovod do naslednjega dn« tudi popravili. Istega dne zvečer je narasla vod* potoka Lomščica v Lomu pod Storžičem preplavila Lomsko polje napravila precejšnjo škodo. V četrtek je tudi narasla voda p°* toka Vašca preplavila na Zg. Brnik« križišče regionalne ceste Cerklje*" Vodice in lokalne ceste. Voda je p°* plavila tudi nekaj bližnjih vrtov U1 kletnih prostorov. Na varnejši pr°* stor so preselili tudi dve starejši bolni osebi. V Srednji vasi pri Šenčurju pa Je hudourniška voda poplavila lokalno cesto. Pravo razdejanje pa je vodn* ujma pustila v Kokri, kjer je narasj* voda hudournika Vobenšča nanosil* s seboj toliko kamenja in drevja, d* se je struga pod mostom napolnila i*1 je voda tekla čez most. Ogromno kubikov kamenja pa je več kot rne* ter visoko nasulo okoli hiše Mih* Šenka v Zg. Kokri, voda pa mu je z*" lila hišo. V četrtek, 2. decembra, okoli ene ure zjutraj so voda, blato in mulj začeli zalivati hišo. Tokrat se je to zgodilo že četrtič, toda & nikoli ni voda opravila razdejanj* tako temeljito. V naglici so reševal} skozi okno, kar se je rešiti dalo, p" tem pa so do pasu stali v vodi. Sen-kove so sprejeli na začasno stanovanje Pestotnikovi (pri Rekarju). L. Mencinger, F. Šenk V naglici se je dalo rešiti iz poplavljene Šenkove hiše le televizor, šivalni str°J in nekaj posteljnine. Voda je uničila tisto, kar je Miha Šenk dolga leta Pre\ urejal, saj bi bila hiša ravno letos dokončno obnovljena. Zdaj je ne bodo ve obnavljali, saj je nevarnost, da bo hudournik še poplavljal. Miha Šenk 2 obema mladoletnima otrokoma je trenutno pri sosedih skupaj s posvojen*0' V soboto se je tudi že sestal odbor KS Kokra in sklenil Šenkovi družini vse. stransko pomagati: kakšna naj bi bila ta pomoč, se bodo odločili v naste?' njih dneh, ko bo ocenjena celotna škoda. Vsekakor pa bo treba tudi dolo*l\ lokacijo za novo hišo, saj je zdajšnja v stalni nevarnosti. — F. Šenk — F°t°' F. Perdan Delavci Cestnega podjetja Kranj so imeli kar precej opraviti preden so lahh0 očistili kameno zagozdo pod mostom, zaradi katere je voda drla kar pre>i mostu. Zgornje Jezersko je bilo zaradi tega kar dva dni odrezano od dolin6' v petek pa je bila cesta že prevozna. Hudournik je s seboj prinesel toliko k? menja, da bo trajalo kar nekaj časa, preden bo celotno področje očiščeno- ' L. M. - Foto: F. Perdan Ocene komisij in nevarno Konec prejšnjega tedna je stavbo Zavoda za socialno medicino Kranj na Gosposvetski cesti v Kranju dobesedno zalila voda. Popustila je vodovodna napeljava, Jako da je voda preplavila laboratorije v prvem nadstropju in proniknila skozi strop v laboratorije v pritličju. Na srečo se je to zgodilo v jutranjih urah, ko se je delo že začelo, drugačna podoba pa bi vsekakor bila, če bi cevi popokale sredi noči. Takšne nezgode pa so za stavbo, ki je bila postavljena leta 1948 kot lesen provizorij za potrebe kranjskega zdravstvenega doma, zadnje čase že kar pogoste: dotrajanost same konstrukcije in vodovodnih ter električne napeljave je tolikšna, da že moti redno delo laboratorijev in drugih služb, ki jih pesti tudi utesnjenost, da ne govorimo tudi o skladišču in arhivu, ki ga nolriiikmt na leto zalije kanalska : neprimerno za bivanje voda. Popravila že ne zaležejo ve£ že nekaj gradbenih komisij Pa -j, stavbo ocenilo kot nestabilno nevarno za bivanje kljub jekl^n*^j nosilcem, s katerimi so podp stropi. V tako slabi stavbi opravU^ svoje odgovorno delo 71 zaposlen delavcev Zavoda verjetno v pogoj' ' ki bi jih težko še kje našli tako sla^ Zato je bila že leta 1973 v progra?h investicijske izgradnje zdravstven zavodov na Gorenjskem vključen tudi novogradnja Zavoda in -začetek namenjena tudi vsota milijonov novih din: zaradi razn v sprememb in dopolnitev program gradnje v regiji se je začetek f^afr!*V novih prostorov za Zavod odmi* ' po zadnjem najnovejšem predlog: ki je prav sedaj v razpravi, naj končno dobil novo streho do ta 1979. L M.