Zgodaj, da ne bo precepov Lah: „30-letna tradicija proračunskih odnosov na področju družbenih 4 dejavnosti jemlje slovo. Zdaj gre za nove odnose — med SIS in združenim delom." Na dogovarjanje z združenim delom se bodo morale SIS temeljito pripraviti. To je potrebno v sedanji akciji še posebno močno podčrtati, saj bodo zadnjo besedo pri načrtovanju dejavnosti navsezadnje imeli le delavci, ki bodo odločali tudi o denarnih virih oz. stopnjah za posamezne SIS. Nujno je vedeti tudi to, da bo treba pred delavce z govorico, ki jo razumejo. V tem - prepričljivosti in pravilni razlagi - pa je tudi jamstvo, da bodo dobile podporo tudi stvari, za katere bi se zdruzeno delo teže ogrelo. Na novomeškem posvetu so opozorili na nujnost vsestranskega usklajevanja: v občini, med občinami, v regijah in republiki. Sele potem, ko bo to opravljeno in ko bodo v predlaganih programih dejavnosti in denarnih načrtih stvari „sedele", bo možno sprejeti tako republiško resolucijo, ki ne bo nikogar povzdigovala in nikomur sedela na vratu. nosh vs.toPu v zadnjo četrtino leta samoupravne interesne skup-Prih izlišno že vedo, kakšno dejavnost bodo morale razvijati v Qe m * em.^etu' v obrisih pa se jim nakazujejo tudi aenar- ozn°sti. Ob tem imajo tudi vsaj teze, če že ne osnutek srednje-ra^na načrtov do lela 1980. le S S° SeJ ^črtovalnih nalog loti-fe nnik^' j načrtneje, to velja me^avi^L23 Prihodnje k to, je ob kovati IJ. ^ P m novega leta priča-ceoov ^ Casovnih in drugih pre-Škodli!« nezac*ovoljstva, nejasnosti, Pak.Te8aJ.IVa,stva in Podobnih na-rej 73 *° značilne za letos, tona Dodi^0 feto njihovega življenja 14 P°alagi ustavnih načel 1 Na slco i/^jskem posvetu za Dolenj-* Vem mes?,f Vje P*JNo sredo v No-liškeea i™ £ P°dPredsednik repub-Lah ^L^rSl?ega sveta dr. Avguštin Vanjp ^ ^a pravočasno reše- ol čju dni?^!10^0 Pvladati na podro-letna tr dejavnosti. „Trideset-računctf^ J3 administrativno pro-ne bn ui 0.fnosov na tem področju jo mL nUa s*™* °d sebe, zrušiti nanfem !?? mi vsi - s pravilnim rav-je menil. JoHna ne sme izumreti! Fari' dolina mora napredovati — Na proslavi v J® 9ovoril podpredsednik skupščine SRS Beno Zupančič 'azvoinii, ? pozabiti svojih ' terasi • "ačrtov uskladiti z in-in ™ i^črti sosednjih občin tudi lf saj ■-80 cpc* vprašanja, kot skrb rf '^''»etijska politika, Is nI • ^ podeželje docent Sprazni, skrb za zdravo okolje in podobno, ka- ^®o Zupančič govori v Fari žejo v tem prostoru enako ali vsaj podobno," je med drugim poudaril v svojem govoru na proslavi v Fari podpredsednik sk^ščine SRS Beno Zupančič. Tovariš Zupančič je najprej spre-' govoril o splospih nalogah slovenske družbe v sedanjem obdobju, v zadnjem delu govora pa je spregovoril prav o položaju v kočevski občini in Se posebno Kolpski dolini, kije zelo zaostala za razvojem drugih slovenskih območij. Ob tem je spregovoril tudi o pripravi pomembnih dokumentov - med njimi tudi osnutka zakona o ukrepih za pospeševanje manj razvitih območij in osnutka družbenega dogovora o pospeševanju manj razvitih območij v obdobju 1976 do 1980 - ki naj bi za^ gotovih hitrejši razvoj manj razvitih območij, med katere sodi tudi Kolp-ska dolina. Udeležencc proslave in vse borce je pozdravil tudi komisar 9. SNOUB (nadaljevanje na 4. strani) POVEJTE NAM! Spet obnavljamo naša „uredništva v gosteh". To-o naše ,4eteče novinarsko moštvo" obiskalo OREHOVICO ^ V gostilni Novak se bomo v četrtek, 25. PriŠli'lf • ' naprej pogovarjali z vsemi, ki bodo ^reb 1 sVetovat, pograjat ali samo pokramljat. Orehovice in okolice, dobimo se v četrtek popol- Zamišljeno je tako, da bi kbila vsa opravila (dogova^nje, sporazumevanje itd.) v občinah in repubUki končana- decembra, da bi za delovanje SIS s 1. januarjem ne bilo več nikakršnih ovir. I. ZORAN Tokrat RTV! Dolenjski list ob visoko uvrstitev zaradi dveh tesnih pdrazov Letošnje slovensko ekipno novinarsko prvenstvo v tenisu je bilo pod pokroviteljstvom Dolenj-sk^a lista izjemoma v Ljubljani, ker je Novo mesto ostalo hiei igrišč. Pokrovitelju in organizatorju so pri izvedbi tekmovanja - najbolj množičn^a doslej -pomagale delovne organizacije Novoteks, Labod, Novotehna, Krka in I^lenjka iz Nov^a mesta, ljubljansko Žito ter s ^o-minskimi pokali še tednik ITD. Presenetljivo je zmagala ekipa RTV, za katero sta igrala Novak in Mueller. Zanimivo je, da je vse nasprotnike, razen Dolenjskega lista, premagala z 2:0. Med šestimi ekipami se je naš tednik uvrstil na peto mesto, potem ko sta Splichal in Doki tri dvoboje izgubila z najtesnejšim izidom. Omeniti velja, da je bil Splichal ob Muellerju edini neporaženi tekmovalec prvenstva. Izidi No-vomeščanov: z RTV 1:2 (Splichal-Novak 2:0, Dokl-Mueller 0:2, v dvojicah 1:2), z Delom 1:2 (Splichal-Petan 2:1, Dokl-Veselko 0:2, v dvojicah 0:2), proti Večeru pa sta igralca Dolenjskega lista zmagala brez borbe. Vrstni red: 1. RTV, 2. ITD, 3.-4. Delo in Dnevnik, 5. Dolenjski list, 6. Večer. V nedeljo so na Hrastu nad Metliko proslavili 30-letnico zmage nad faSzmom. Ob tq priložnosti so obudili spomin na dogoddc, ko so itdijanski faSsti leta 1942 do tal razdejali Hrast. Hkrati je krajevna organizacija ZZB NOV, ki združuje še vasi Dole, Drage in Ravnace, razvila svoj prapor. (Foto: M. Vesel) Praznik Lisce tudi praznik Sevnice Ob 20-letnici OZD Lisce odlikovanih 28 delavcev - Na sobotni slavnosti podelili tovarni prvi grb občine Sevnica Skoraj ves minuli teden je bilo mesto v slavnostnem razpoloženju ob dvajsetletnici te tovarne, ki je med konfekcionaiji ženskega perila v svetu že pojem. Pokroviteljica te obletnice, žena predsednika republike Jovanka Broz, se sobotnega zborovanja pred Lisco ni mo^a udeležiti, zato jo je zastopala Zora Tomič, članica zveznega izvršnega sveta in predsednica komiteja za zdravstvo in sociabio varstvd. Na svčani seji osrednjega delavskega sveta v petek popoldne je predsednik sevniške občinske skupščine Valentin Dvojmoč izročil visoka državna odlikovanja, s katerimi je predsednik republike Josip Broz-Tito odlikoval 28 delavk in delavcev te tovarne. Glavnemu direktorju Vinku Božiču, ki na svojo željo zapušča to delovno mesto, je osrednji Nesoglasja, obtožbe in končno razrešitev Nekaj gnilega v odnosih samoupravne stanovanjske skupnosti v Krškem — Dolga pot do razčiščevanja 2e dnevni red za drugo sejo skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti, ki je bila minuli teden v Krškem, je dal slutiti, da je tam nekaj narobe. Izvršni svet občinske skupščine je namreč predlagal razpravo in sklepanje o odpoklicu vseh samoupravnih organov skupnosti in razrešitvi v. d. tajnika. Sejo je vodil predsednik »upnosti Tone Mustar in ta je v svojem poročilu navedel, da so se neso-glaga začela s trenutkom, ko so družbenopolitične organizacije priporočile za tajnika skupnpsti Milana Štajnerja, ki so ga potem imenovali za vršilca dolžnosti. Iz poročil predsednikov samoupravnih enot in predsednika izvršilnega odbora ter iz njihove razprave na seji so delegati zvedeli, da so bili odnosi med njimi in tajnikom skaljeni že od vsega začetka. Nobena seja izvršilnega odbora ni minila brez nasprotovanj. Predstavniki občinske skupščine, izvršne^ sveta in DPHD so skusali z Mustarjem vred pomirjevalno vplivati, vendar se jim to ni posrečilo. Odnosi so se zaostrovali še naprej. V. d. tajnika po Mustarjevih besedah tako ni mogel ali pa tudi ni hotel uveljaviti nekaterih sklepov po samoupravni poti. Ti so bili potem izpeljani mimo samoupravnih organov. Razmere so postale nevzdržne in tako je tov. Stajner 'pred tremi meseci zapustil tajniško mesto. Izvršilni odbor je po izjavi Toneta Žvj^liča na seji 15. avgusta sklenil, da bo odstopil. Tega sklepa pa ni bilo na dnevnem redu za sejo skupščine, ampak le predlog izvršnega sveta SO iGško za odpoklic. Žveglič jc prišel na dan z očitkom, da s programom bivš<^ sklada pri občinski skupščini niso bili seznanjeni, da je bil ta program pravzaprav podtaknjen in da je nanj slučajno naletel med spisi. Trdil je, da občinska skupščina ni^ odigrala svoje vloge. Enako mnenje so za .stopa U preds^-nik sveta enote za gospodarjenje s stanovanjskim skladom Martin Gmajner, predsednik 10 skupnosti Franc Zmazek in predsednik enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Jože Pečarič. Vsi našteti pa so se s predstavniki skupščine in izvršnega sveta strinjali v tem, da je treba stanovanjsko skupnost organizirati na delegatski osnovi in da morajo dobiti strokovnjake za vodilna delovna mesta. Skupnost razpolaga in odloča o velikih denarnih zneskih, zato je inž. Niko Kurent predlagal, da bi o njih odločalo večje število ljudi, ne le sedem članov, kolikor Jih jc do sedaj štel izvršilni odbor. Ta kljub številnim nesoglasjem ni dal pobude za sklic skupsčine, da bi prišli do besede tudi delegati. Težko je verjeti, da jc ni bilo mogoče sklicati samo zato, ker jc bil zapisnik prve seje napisan šele po enem letu in treh dneh. Delegati se tokrat, žal, niso veliko oglašali in se tudi niso mogli, če jih Vse leto niso z ničimer seznanjali. Glasovali so za razrešitev izvršilnega odbora in v: d. tajnika in ne za odpoklic vseh samoupravnih organov, kot je predlagal izvršni svet občinske skupščine. delavski svet izglasoval sklep o častnem članstvu v kolektivu, predsednik delavskega sveta Vili Glas pa mu je izročil priznanje: kipec boginje Lune, izdelan po izvirniku, kakršnega so našli na Ajdovskem gradcu. Direktor Božič je na sobotnem? zborovanju obudil spomin na 20-let-ijfe. ni skokoviti razvoj, v katerem se je s svojimi skladi in na začetku edino ^ ob pomoči revne sevniške občine' razvijal ta velikan. Letos načrtujejo realizacijo 300 milijonov dinarjev. Lisca izvaža v 10 evropskih držav, ZDA, Iran in Kuvajt. Z Jutranjko in novomeškim Labodom gradi tovarno v Keniji.' Svoje najvišje priznanje so ob tej priliki na petkovi seji izrekli tudi delegati vseh treh zborov sevniške občiriske skupščine s soglasnim sklepom o podehtvi prvega grba občine Sevnica ravno Lisci. Pozdrave pokrovitel^ce proslave Jovanke Broz je zbranim povedala Zora Tomic. Dejala je, da je to-varišica Brozova ponosna na uspehe sevniške tovarne in zadovoljna, da med tisoči žena lahko nosi izdelke Lisce. V kulturnem programu so nastopih recitatorska skupina Lisce, med drugim tudi s pesmimi Ane Galetove, ženski zbor TOZD s Senovega, oktet Boštanjski fantje in kapelska godba- A. 2ELEZNIK L njskem b"1' že aj^a zori ..." poje ljudska pesem. Če bo vreme lepo, bo letos na J Ha^: ? Precej ajdove moke in seveda dobrin ajdovih žgancev, zabeljenih z ocvirki... Nekaj ^ temi,- P^d113 polje cvetoče ajde že prava redkost, sedaj pa kmetje spet sejejo več ajde; tudi L žitu se je popravila. Na sliki: cvetoča ajda pri Maharovcu. (Foto: Polde Miklič) mJm Do konca tedna se bo nadaljevalo lepo in toplo vreme. Odposlanki pokroviteljice Jovanke Broz Zori Tomič sta izročila šopek delavca v narodnih nošah. Na sliki; dr. Tomičeva (na levi) ga prejema iz rok Majde Auer. (Foto: Železnik) ---- St. 33 (1C65) Leto XXVI NOVO MESTO, četrtek, 18. septembra 1975 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom JASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI li—IH MiEn tedenski mozaik Kennedyjevi so stari znanci Bele hiše in malokdo dvomi, da bo zadnji izmed bratov te velike družine, senator Edward Moore, nekoč potrkal na vrata rezidence ameriškega predsednika. Za zdaj to sicer vztrajno odklanja in izjavlja, da prihodnje leto, ko bodo predsedniške volitve, nikakor ne misli kandidirati. Zato pa se je oglasil te dni neki drugi Kennedyjevec -njegov svak Sargent Shriver, ki je bil na zadnjih volitvah demokratski kandidat za mesto podpredsednika. Izjavil je, da bo prosil demokratsko stranko, naj ga izbete za predsedniškega kandidata. Če bo v tem uspel, je seveda težko reči, saj ima podobne ambicije tudi več drugih vplivnejših osebnosti demokratske stranke... mnogo poklicanih, malo izvoljenih ... , Tačas pa so v Kaliforniji zdravniki preiskali dekle, ki je hotelo opraviti atentat na predsednika Forda, in sporočili, da gre za zelo prizadeto osebnost, ki ni vselej razsodna. Ta označitev seveda ne pomeni kaj dosti - pa čeprav se mnogi sprašujejo, kaj je počela tajna služba med obiskom Forda na zahodni obali, da ni pravočasno poskrbela, da osebnost, kakršna je nesojena atentatorka, sploh ne pride v bližino predsednika. Kritiki pravijo, da je bila From-mejeva, kakor se atentatorka piše, znana policiji že od prej in da bi ta morala zasledovati njeno gibanje vsaj takrat, kadar Z* se lahko zgodilo, da bi prišla v stik s predsednikom... po bitki so vsi generali pametni... Seveda pa je bolje, da do bitke sploh ne pride in zato si bodo ameriški strokovnjaki prizadevali, da na Sinaju namestijo občutljive naprave za pravočasno odkrivanje sovražnikove prisotnosti: med izraelskimi in egiptovskimi silami bodo na nevtralnem področju postavili * radarje in druge naprave, ki bodo pravočasno posredovale informacije o morebitnih koncentracijah izraelskih ali egiptovskih sil. Te naprave bodo upravljali Američani, toda ne vojald, marveč civilisti ... zagotovljena '• nevtralnost. .. UPRAVA NI DRŽAVA Kritizirati je treba slabe uradnike, ne države Skoraj vsa dosedanja poročila o prizadevanjih za stabilizacijo gospodarstva kažejo, da se najpočasneje prilagajajo zahtevam družbene in upravne službe ter samoupravne interesne skupnosti. Njihovo obnašanje je zato očitno ne samo v neskladju s stabilizacijskimi prizadevanji, temveč tudi nerazdružno z uresničevanjem nove ustave, ki še posebej opozarja na večje možnosti za uveljavljanje pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov. Na tem področju očitno čakajo nemajhne dolžnosti predvsem SZDL, ki mora pozorno spremljati delovanje oblastnih in upravnih organov ter vseh nosilcev samoupravnih, -javnih in drugih družbenih funkcij ter jih tudi javno ocenjevati. Zato lahko govorimo predvsem o sistematični, politični in dolgoročni nalogi na tem področju, nikakor pa ne o formalnih ali kampanjskih akcijah. Nemalo ljudi je še, ki kljub našemu sistemu in dejstvu, da morajo te dejavnosti postati del združenega dela in se tako tudi obnašati, še vedno enačijo najrazličnejše take in podobne službe z državo;, in če je z njimi nekaj narobe, leti kritika na državo in ne na tiste uradnike, ki se ne zavedajo svoje vloge in dolž nosti. To pa seveda tudi pomeni, da bi morale zlasti skupščine občin neprestano nadzirati, kako lahko delovni ljudje in občani uresničujejo svoje pravice in dolžnosti, kar nikakor ne velja samo za občinsko upravo, temveč tudi za druge strokovne službe. Vse te službe se vzdržujejo z denarjem, ki ga morajo delovni ljudje zaslužiti in zato ne morejo živet-nad nami. Pretirana birokracija in administracija, nevljudno obnašanje do ljudi, dolge vrste pred uradniškimi okenci, zamujanje rokov pri reševanju najrazličnejših zadev, zahtevanje najrazličnejših dodatnih potrdil, ki v bistvu ničesar ne pomenijo, polovične informacije ter podobno, so zadeve, ki lahko kaj hitro vplivajo na slabo moralno in politično ozračje med ljudmi. Povedati je sicer treba, da smo verjetno dali doslej tem službam premalo možnosti, da bi postale sodobne in učinkovite in da jih tarejo precejšnje kadrovske težave. Toda zato, TELEGRAMI BRUSELJ — Z običajno ceremonijo izročitve veleposlaniških akreditivov sta EGS in LR Kitajska navezali uradne diplomatske stike. Li Lin Pi je 103. veleposlanik, ki je akreditiran pri EGS. Navezavo stikov med LR Kitajsko in EGS so pripravljali tri leta. - MOSKVA - Tu so se nadaljevala ameriško-sovjetska pogajanja o dobavi 9,8 milijona metrskih ton pšenice in drugih žit, ki jih namerava Sovjetska zveza letos kupiti od ZDA. MADRID — Egiptovska vlada je sprejela zahtevo peterice palestinskih komandosov, ki so egiptovsko veleposlaništvo v Madridu ter v njem zadržali kot talce veleposlanika in še dva dr^' egiptovska diplomata. Komandosi so namreč zahtevali, naj jim omogočijo, da se z alžirskim le^. . skupaj s talci in veleposlanikom Alžira in Iraka v Madridu prepeljejo v Alžir. Na sliki: obkolf1 veleposlaništvo. IZ ZADNJEGA PAVUHE — Torbico in šolske knjige ali živ ljenje!? oziroma prav zato ne smemo dvigniti rok in prav bi bilo, da bi se delegatske skupščine bolj kot doslej ukvarjale z njihovimi problemi. Bilo bi resnično nujno, da bi se pri reševanju teh problemov zavedali pomembnosti idejnopolitično in strokovno podkovanih delavcev, ki delajo z ljudmi, jim zagotovili stalno politično izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje. Delavci, ki zasedajo taka delovna mesta, bi se namreč morali zavedati, da> njihovo delo pomeni tudi pomembno politično aktivnost in da morajo uveljaviti svojo, v določenem smislu precej spremenjeno vlogo. Vse te ugotovitve niso nikakršna grožnja upravnim službam, temveč le napotilo za prihodnost, v kateri bomo morali tudi vsi mi drugače gledati na njihovo delo. In le takrat, ko se bomo vsi obnašali tako, kot bi se morali, in tudi zahtevali od drugih, bomo lahko govorili o resnični stabilizaciji. Kajti stabilizacija, ki velja le za gospodarstvo, je samo polovičen dosežek in se, če ne bo postala del vsakogar med nami, lahko tudi kaj hitro razvodeni. JANEZ KOROŠEC- tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Na večdnevnem posvetovanju o samoupravljanju - ki je bilo sredi prejšnjega tedna v Dubrovniku in se ga je udeležilo več kot sto uglednih političnih ter znanstvenih delavcev iz Jugoslavije in iz vrste tujih držav — je obširno spregovoril o našem samoupravnem razvoju pokrovitelj tega posvetovanja Edvard Kardelj, ki je strnjeno orisal bistvo našega samoupravnega družbenega sistema. Samoupravljanje pri nas ni samo oblika demokratičnega upravljanja delavcev v delovnem procesu — je poudaril Edvard Kardelj - marveč je tudi izhodišče za celotno družbeno preoblikovanje, še posebej pa za krepitev dejanske oblasti in vodilne vloge delavskega razreda ter vseh ljudi na področjih družbenega življenja. Če v naši družbi ne bi zagotovili takšne oblasti delavcev, ki edina lahko zagotavlja družbeno lastniško obliko proizvajalnih sredstev, je dejal Kardelj, bi samoupravljanje postalo samo ena od oblik udeležbe delavcev pri upravljanju s proizvajalnimi sredstvi — to pa seveda ni naš družbeni cilj. Vsekakor samoupravljanje, kakršnega razvijamo v našem družbenem sistemu, ni več samo vizija in težnja nekakšnega naprednega socializma - je poudaril Kardelj - saj je danes to pri nas že družbena praksa in resničnost, ki živi že polna tri desetletja. To ponovno potrjuje, da resnično samoupravljanje ni samo enodnevni pojav neke subjektivne ideologije in politike, marveč ena od zakonitosti razvoja socializma., Še eno pomembno znanstveno srečanje je bilo prejšnji teden — v Novem Sadu so se na tridnevnem kongresu (prvem te vrste) zbuu številni jugoslovanski strokovnjaki in proizvajalci živil. V več sto strokovnih referatih so opozorili na stanje in možnosti Jugoslavije glede proizvodnje hrane, kije, kot vemo, ta hip v ospredju svetovnih proizvodnih problemov sploh. Jugoslavija ima veliko še neiz voditi kar najbolj celovito in dolgoročno — njene rezultate pa tako izkoristiti, da bodo zares prerasli v trajno kvaliteto stabilnega gospodarjenja v naši družbi. V sedanjih prizadevanjih za pospešitev izvoza oziroma sploh za ureditev vprašanj na področju zunanje trgovinske menjave se urejanje raznih sistemskih vprašanj še nadalje razčlenjuje. Na seji komiteja republiškega IS za ekonomske odnose s tujino so prejšnji teden poudarili, da bomo nujno morali sprejeti dodatne spodbujevalne ukrepe za tisti del izvoza, 4ci nam sedaj najbolj zaostaja za predvidevanji. Menili so, da na zaostajanje izvoza ne vpliva samo določeno zapiranje zunanjega trga, merveč še bolj* premajhna konkurenčnost našega gospodarstva v primerjavi z drugimi. Upravni organi že pripravljajo določene predloge za nove spodbujevalne ukrepe, ki naj bi podkrepili naš izvoz — tu ne gre predvsem za spremembe sistema carinskih dajatev, za izpopolnitev kreditno monetarne politike, za razbremenjevanje gospodarstva glede dajatev pri izvoznih artiklih in za drugo. Začenja se akcija za razpis javnega posojila za gradnjo in rekonstrukcijo cest v Sloveniji. Z javnim posojilom (ki se bo začelo z novim letom) naj bi v naši republiki zbrali približno 900 milijonov dinarjev, kajti razpoložljivega denarja za načrtovane ceste gradnje je premalo - ceste pa potrebujemo še kako nujno. Posojilo seveda ne bo naslovljeno samo na posamezne občane - le-ti kajpak ne bi mogli zbrati tega zares velikega zneska - marveč tudi na delovne organizacije, predvsem na tiste, ki ceste najbolj uporabljajo za svoje prevoze. Vse organizacije združenega dela in TOZD s področja živilstva se morajo takoj lotiti izdelave programov svoje blagovne proizvodnje za prihodnje leto - so poudarili prejšnji teden na seji 10 živinorejske poslovne skupnosti Slovenije. Vse tovrstne organizacije morajo skleniti s kmeti kooperanti ustrezne pogodbe o odkupu živil; le tako bomo namreč lahko zagotovili ustrezno preskrbo trga z živili (ki sedaj, kot ugotavljajo po mnogih potrošniških središčih, ni ravno najbolj urejena ter zadostna). tedenski zunanjepolitični preglej Vlada novega portugalskega premiera admirala Azeveda utegne biti prvi resnejši korak na poti iz sedanje krize, ki še vedno silovito pretresa deželo na skrajnem zahodnem koncu Iberijskega polotoka. Mandatar Azevedo je dobil že vnaprej načelno podporo štirih najpomembnejših: sveta revolucije in treh političnih strank, ki obvladujejo politično sceno dežele — se pravi socialistične, komunistične in ljudsko demokratske. Kljub takemu dokaj ugodnemu razpletu sedanjih dogajanj, pa bi bilo izredno tvegano napovedati konec krize, ki ima še vedno svoje ^oboke korenine. Nova vlada bo poskušala uresničiti program, ki obsega deset točk: v njem so zajete smernice razvoja Portugalske, kakor si ga predstavlja večina naprednih sil v deželi. Toda prav to dejstvo, da je namreč program sprejemljiv za vse — od socialistov do komunistov — kaže, da je zelo širok in splošen, pa bolj malo konkreten, doslej pa so se kopja lomila prav na konkretnih nesporazumih in ne na splošnih, načelnih. Nekaj najpomembnejših izhodišč programa nove vlade: politična podlaga nadaljnjega razvoja portugalske družbe bo socializem in uresničevanje trdne revolucionarne oblasti ob spoštovanju sporazumov, ki so jih politične stranke podpisale z gibanjem oboroženih sil o novi ustavi. Ta zagotavlja demokratični pluralizem — torej sodelovanje različnih strank in mnenj ter hotenj, vendar podrejenih skupnemu cilju. Navznotraj si bo nova vlada prizadevala krepiti lokalno in področno demokracijo, navzven pa bo pripravljena sodelovati z vsemi narodi in državami ne gjede na razlike v družbenem sistemu ali politični pripadnosti. Zavzemali se bodo za mir in sodelovanje med narodi, pri tem pa dosledno vztrajali na spoštovanju suverenosti in neodvisnosti Portugalske, še posebej pa trdno in neomejeno izvajali dekolonizacijo. Nevarnost tega programa, če je o tem mogoče govoriti, je predvsem v tem,, da je nekoliko premalo konkreten. Za začetek je to seveda dobro, saj vsaj deloma preprečuje nadaljnjo polarizacijo sil, toda v končnem seštevku ne daje dovolj zagotovil, da ne bodo kasneje, ob izvajanju programa, prišla znova do izraza vsa tista nasprotja med strankami, ki so pripeljala do sedanje krize. Jasno je tudi, da ta zmerni in za večino sprejemljivi program v nobenem primeru ne bo zadovoljil ne skrajne levice in ne koriščenih možnosti kot proizvajalka hrane in živil vseh vrst — tu so velike možnosti ne samo za precejšnjo osamosvojitev, temveč tudi za povezave navzven, zlasti proti deželam v razvoju. Predsedstvo CK ZK Slovenije, ki se je sesfalo prejšnji teden, je po oceni družbenoekonomskih razmer v Sloveniji in Jugoslaviji razpravljalo o aktualnih nalogah na tem področju — gre za ocenitev uspešnosti dosedanje stabilizacijske akcije in za nekatera vprašanja v zvezi s prihodnjim srednjeročnim družbenim razvojem. Predsedstvo CK ZKS je v svoji oceni menilo, da je bila dosedanja celotna aktivnost za gospodarsko stabilizacijo v okviru republiške konference SZDL kar dobro ter na široko zastavljena. Vendar pa stabilizacijska akcija še ni docela prodrla prav v vsa okolja; marsikje o tem razmišljajo in ukre- Sjo le v vodstvih občin ter OZD, delovni „ dje pa so še premalo neposredno soudeleženi pri reševanju aktualnih gospodarskih vprašanj. Še posebej je opazno, poudarja predsedstvo v svoji oceni, da stabilizacijska akcija zaostaja v samoupravnih interesnih skupnostih, v krajevnih skupnostih ter v . družbenih službah. Predsedstvo ob tem poudarja, da je treba sedanjo stabilizacijsko akcijo razumeti in skrajne desnice — toda preprosto ni bilo mogoče ^ niti. NEMIRNI BEJRUT Na začetku tedna je bilo ^ ljenje v Bejrutu in mestih v Libanonu še ve^ usodno obremenjeno s sp°r| med falangisti in levičatf^ ter nekaterimi drugimi org zacijami. j. Sklep vlade, da bo artf . posredovala v teh spopad1*1'' ■ i T 11 rJ| J I \ izzval nadaljnjo nezadov^, in nemire, pa je tako p<*° J/. deželi še vedno skrajno ^ tov. p Eden izmed razlog°v j> zaskrbljenost in pesimi^T £ tudi sklep levo usmeijei^, da izvedejo generalno st^ ^ protest zaradi sklepa vlad ^ bo armada posredovala ^ silami, ki se bojujejo na ^ Libanona. ..J Ta stavka je še breme v že tako dovojj ® u menjenem in napetem sp, eksplodirali dve bombi v oblii w j nih pošiljk. Pivo pošiljk0' ^ pan^L knjigo, je sprejela kontesa 0f j Onsfow, ki je dobila neva,i1j fl kline po rokah. Druga b°ntrCu K eksplodirala v pisarni na -2ih P° ' keley. Tudi tam ni bilo huj dic. I 25-letnice samoupravljanja v OZD sodpi v Medvodah so številnim dolgoletnim pfizna ?ern~s.amouPravlplcem podelili posebna liair^311^' ^nka Vesel je ena izmed samoupravni* T02D DONI T Sodražica, ki je prejela samoupravljanja v Donitu. „ donit ^ na dolenjskem / ^ot tisoč članski ko-Žr*lv kemične industrije Medvode - ena izmed \lrih TOZD je tudi v Sodra-£l ~ Je 13. septembra pro-25-letnico samoupravah- Ob tej priložnosti so ffiaslužnejšim samoupravljačem podelili plakete upravljanja. Tako priz-s° izročili tudi Mihu ^nku in Francu Lesko-JnUrUki- Donit gradiv Veli-Loki pri Trebnjem moder-tovarno filtrov. Predvido-rf oo začela obratovati za košnji praznik republike. Skrivnostni zaboj, ki je nekaj tednov stal na Glavnem trgu, so le odprli. V njem je bil novi tiskarski stroj za dvobarvni offset tisk, ki ga je Knjigotisk nabavil v Čehoslovaški. (Foto: Mikulan) Buče pomagajo iz zadrege marsikateremu rejcu svinj. Letos so izredno dobro obrodile in kmetje vsaj nad tem pridelkom niso razočarani. Celo tisti, ki so jih za nekaj let opustili, jih znova sadijo. Posnetek je z bogato založenega dvorišča v Pes-jem pri Krškem. (Foto: Jožica Teppey) Podoben primer, kot se je pripetil v pralnici Zdravstvenega doma v Novem mestu, se lahko dogodi tudi drugim. Zaradi električnega stika in vlage se je vžgala in zgorela plastična plošča in električna napeljava pralnega stroja. C* • • v v Sejmišča ^PtemhL ^.^TO: Na sejem so 15. čev „„2 reJc' pripeljali 582 pras-Praši?™ * 0d 6 do 12 tednov, in 47 Lev, starih od 3 do 6 mesecev, mia,^ 50 prodali 339 prašičev; za 42o IJe bil° 11:61)3 odšteti 300 do din r ' 23 stare35e P3 430 do 700 Preišrr116 so bile nekoliko višje kot Vsceno17i^n.!dcljek' P3 Je bil seJem izsospH -L P01 P3 so bi,i povečini BRr§4lh občin-sejem « i?: tedenski prašičji Jjali 4S^ Jl 3- septembra rejci pripe-ce, j^PraSčev, starih do 3 mesece P,,„P^Sčev, starih nad 3 me-22 dh uT So Pr°daU 344 po 21 do 9 Po i-m P13"1 žive.teže, drugih pa kte. So- ° din kilogram žive Jem je potekal kot običajno. Svojevrstna tragika je, da se znajde kolektiv s tolikšnim ugledom in marljivimi delavci v taki zagati, kot je sevniški Stil-les, največja jugoslovanska tovarna stilnega pohištva. Zadnje ugotovitve SDK namreč govorijo o izgubi, tovarniška skladišča pa so polna neprodanega pohištva. Kolektiv je minuli mesec izplačal 80 odst. plače. Kako naprej? Položaj so pretresli tudi na razširjeni seji komiteja občinske konference Z K in sindikalnega sveta v Sevnici minuli četrtek skupno z vodstvi družbenopolitični]! organizacij, samoupravnih in poslovodnih organov tovarne. Pohištvena industrija je nasploh v zagati. V tržnem boju, kjer je doslej zmagovala v glavnem inflacija in tisti, ki jim je uspevalo prevaliti cene na kupce, so zadnje čase sevniški mizarji potegnili kratek konec. Sevniški mizarji so zgubljali lepe denarje zato, ker v končnem seštevku dolgoročnih pogodb ni bilo mogoče napisati večje številke, čeprav so vsi od dobaviteljev surovin in proizvajalcev repromateriala zmagali v boju za višje cene. Vršilec dolžnosti direktorja inž. Jože Peter- Kmetijski nasveti nelj je postregel s paketom ukrepov. Nekatere v tovarni že odločno izvajajo. Tehnologija tovarne se lomi med individualnimi naročili in serijami, če je to ime sploh pravo, za to pa bi nujno potrebovali posebno proizvodno dvorano. Dosedanje" rekonstrukcije so bile namreč polovične, to pa čutijo na svoji koži delavci. Številni prisotni delavci Stillesa so izražali podporo sklepom za ureditev položaja tovarne v upanju, da jim bo ob tem, ko bodo temeljito pometli -pred svojim pragom, pomagala tudi družba. A. ŽELEZNIK Jablane so slabo obrodile! Jabolk je manj! Zaradi vremenskih neprilik je tokratni skupni pridelek zimskih jabolk v primeri z lansko letino v Sloveniji za okoli 46 odst. manja. Hektarski pridelek pa je ponekod manjši celo do 50 odst. Jabolk slabše kvalitete za takojšnjo uporabo in predelavo je sicer nekoliko več, zato pa bo po prvi oceni do konca meseca maja prihodnjega leta v Sloveniji primanjkovalo od 2.000 do 3.000 va- fonov kakovostnih zimskih jabolk, ti manj kija j bo trgovina na debelo krila z jabolki iz Vojvodine, Srbije in Makedonije. V okviru poslovne skupnosti za sadjarstvo Slovenije (njeni člani so tudi agrokombinati, kmetijski kom-' binati in kmetijske zadruge iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja) po- seben poslovni odbor redno vsak mesec razpravlja o oblikovanju maloprodajnih cen za jabolka plantažne proizvodnje. Glede na zvišanje cen reprodukcijskega materiala, delovne sile ter storitev, večje dajatve, stroške prodaje in podobno so že oblikovane maloprodajne cene jabolkom za čas od 15. septembra do 15. oktobra. Za nepakirana in neka-librirana jabolka plantažne proizvodnje I. kvalitete je cena do 7,50 din za 1 kg; cena za plantažna jabolka II. kvalitete je do 20 odst. nižja; maloprodajna cena jabolk klasičnih sort je za prvo kvaliteto do 20 odst. nižja od cene I. kvalitete plantažnih' jabolk, za jabolka II. kvalitete klasični sort pa je do 20 odst. nižja od cene za II. kvaliteto plantažnih jabolk. Do 15. oktobra bo organizirana tudi prodaja jabolk za ozimnico; na posebej objavljenih prodajnih mestih bodo v prodaji I. kvalitetna jabolka plantažne proizvodnje po ceni do 6 din za kilogram, delovne organizacije pa lahko nabavijo skupno ozimnico tudi pri kmetijskih kombinatih, posestvih in kmetijskih zadrugah. Več gor kot dol Statistični podatki povedo, da so se avgusta cene na drobno v primerjavi z julijem povečale za 0,9 odstotka. Če letošnje avgustovske cene primerjamo z lanskim avgustom, znaša porast 24,6 odst., od lanskega celoletnega poprečja pa so višje za 30 odstotkov. Kljub temu letošnje cene na drobno naraščajo počasneje kot lani, predvsem po zaslugi letošnje manjše pozdražitve industrijskih neživilskih izdelkov; ti so se letos podražili za 11,1 odstotka, lani pa za 24,9. Avgusta letos so se v primerjavi z julijem najbolj podražili mesni izdelki - za 1 8,9 odst., jajca za 12,5, ribe za 1,9, mleko in mlečni izdelki za 1,6 itd. Pocenile pa so se vrtnine (za 11,3 odst.) in sadje (za 10,4 odst.) Pohištvo se je v trgovini na drobno pocenilo poprečno za 4,6 odst., aparati za gospodinjstvo pa za 1,1 odst. Življenjske potrebščine so se v primerjavi z julijem podražile za 0,2 odst., glede na lanski avgust pa za 27,1 odst. Letos naraščajo cene živ- A, poglej ti moj kapital! ■ (Karikatura: Bjelovarski list) Cene znajo bolje skakati... ljenjskim potrebščinam hitreje kot lani. Od letošnjega julija so se zvečali izdatki za stanovanje za 1 odst., tobak in pijača sta dražja za 5,1 odst., izdatki za kulturo, razvedrilo in oddih pa so se povečali za 10 odst. Izdatki za kurjavo in razsvetljavo se od junija niso spremenili, za hrano so bili nižji za 2,2 odst., za stanovanjsko opremo pa za 0,4 odstotka. Vsaka minuta je dragocena. Zrno do zrna „Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača". Ž modrostjo tega ljudskega izreka je prežet Pionirjev akcijski varčevalni program. Prepoln je podobnih vložkov, kot je tisti o izgubljeni minuti: „Ena minuta nedela na uro vseh zaposlenih nas stane 1,240 din, v enem letu se ta znesek poveča na 2,708.160 din." Denar je treba izplačati, kritja pa ni. In vendar je disciplina osnovno pravilo dobrega gospodarja! Varčevanje se mora - tako so zapisali - začeti že pri svinčniku in papirju. Vsak list, odvržen po nepotrebnem, res stane samo 10 par in vsak izgubljen žebelj res le 16 par, toda veliko listov, veliko žebljev? Marsikdo niti ne pomisli, da se da na ta način prihraniti letno že kar majhno premoženje. „Povsod so še rezerve in povsod imamo možnosti za boljše gospodarjenje," pravijo pri Pionirju. V programu trdijo, da porabijo več kot ustvarijo. Osebni dohodki so se v letošnjem prvem polletju povečali za 32 odstotkov, s terenskimi dodatki celo za 40 odstotkov, vrednost tega, kar so ustvarili na zaposlenega pa le za 39 odstotkov. Nekatere TOZD so z izplačevanjem osebnih dohodkov presegle merila, določena z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju v letu 1975. Naposled je treba reči, da je Pionirjev akcijski varčevalni program napisan v jeziku, ki ga lahko razume vsak delavec. Žal boleha tudi za pomanjkljivostmi. To bi mu zamerili, čeprav poudarja, da morajo generalnemu programu slediti še drugi - do delovnih enot. Med največje pomanjkljivosti lahko štejemo, da v programu varčevanja niso navedeni niti nosilci (konkretni) akcije niti roki, do kdaj je treba kaj narediti. I. Z. vredno je ••• Blagajne v regionalni zdravstveni skupnosti za Dolenjsko so v letošnjem prvem polletju izplačale 17,4 milijona din tako imenovanih denarnih dajatev, ki pomenijo eno temeljnih pravic zavarovancev. Teh stroškov je bilo za 45,8 odstotka več kot lani v enakem obdobju, ker pa je to nepričakovano velik znesek, so postali nanj pozorni. Znaten del tega denarja so odšteli za nadomestila osebnih dohodkov zavarovancev, ki so bili v bolniški Pri tem so ugotovili, da je imela sama skupnost zaradi bolniških do konca junija za okoli 10,4 odstotka več stroškov kot v lanskem prvem polletju. Tako imenovani stalež pa ni ogrožal le blagajn regionalne skupnosti, ampak je vztrajno vrtal tudi po dohodku delovnih organizacij. Bolniške na uzdo Ob koncu letošnjega junija se je odsotnost z dela zaradi bolniških v primerjavi z letom 1974 v posameznih mesecih nekoliko zmanjšala, je pa še zaskrbljivo velika. Tako v regiji kar 4,68 odst. zavarovancev ni delalo, februarja je bil ta odstotek celo 5,61 in aprila 5,04. Rekordni stalež zadnjih štirih let je regija dosegla lani decembra, ko je bilo v bolniški kar 6,08 odstotka zavarovancev. Največji stalež je letos imela črnomaljska občina s 5,67 odstotka, druge občine so bile pod 5 odstotki: Krško 4,81, Metlika 4,52, Novo mesto 4,51 in Trebnje 3,86. V tem času je imela regija 43.126 aktivnih zavarovancev. Ali bi število bolniških lahko zmanjšali? Mnenje, ki smo ga slišali na zadnji seji skupščine regionalne skupnosti, trdi, da lahko, vendar bi se morali za to zavzeti tako zdravniki kot samoupravni organi v delovnih organizacijah. Predvsem bi morali doseči, da bi bolniške odrejal en sam zdravnik, to pa bi bilo najlažje izvedljivo, če bi imeli v TOZD ali vsaj OZD obratne ambulante. I. ZORAN - p vinu se zdaj odloča tr8atev^ek PrePeva • • • V septembru se je treba pripraviti na lahko s V *eni mesecu se odloči, kakšna bo letina. Izboljšata jo dru&n 0nce in vinogradnikova skrbnost; prvo je v rokah narave, terokahčlOTCka-vm°grad .j? PnPrava je pol opravljenega dela. Najprej mora °p°ro skrbno pregledati vinograd, postaviti prevmjeno vin°grad trse> odstraniti zalistnike in vršičke, pokositi travo, če čuje kol V °k^e'an- Jesenskemu soncu, ki iz dneva v dan pove- °vir Dr . 0 sIadkotja v jagodah, ne sme nobena stvar delati Pote VC^ ^Soceni so njegovi žarki. I Prave Padejo na vrsto klet, sodi in kletarsko orodje ter na- narn0Qif1St^t^ *n enkrat čistiti, je prvo pravilo. Posodo je treba j Mrgtii^1' u6 P°Prej Pa plesen, ki se tako rada naseli v njej, j Pino SojS Krtačo ter sprati s hladno vodo in 2-odstotno razto- očiln C • e Potem pride na vrsto vroča voda. Red in snaga ^anićau Pripomoreta do dobrega vina, žal v mnogih dolenjskih ViflJH1 ln kleteh kot da še nočejo tega verjeti. i s°di morajo biti deležni posebne skrbi. V nobenem 116 ^ h,ne Sme nova 'et"la v s0<*» k® Je Prej hran*l bolno vino, °t°lčemA S(^ temeIjito očistili. Postopek je naslednji: najprej vod0 r** vinski kamen, sod za nekaj dni napolnimo s hladno ; *Pna lw!0t1em §a obdelujemo z živim apnom in vodo (kilogram i^topjn ' vode) ali pa z vročo raztopino sode. Apno ali sode je treba nato temeljito sprati, nazadnje z *ahteva razt°pino solne kisline in še s čisto vodo. Nov sod Bre? Poseben postopek - ovinjenje. ^kohoi 0vl^jenja bi pijačo uničili s čreslovino, ki se topi v tako> jU" čreslovino (tanin) je mogoče spraviti iz novega soda za ne^aJ napolnimo s hladno vodo, jo nato ^jo n.110 'n sod zaparimo. Pariti je treba tako dolgo, da posta- I V°^ M ZUnanJ' strani doge tople in dokler ne priteče čista I ^Pravrartlesto ParJenja zadostuje tudi vroča slana voda. Tako Opie ^en .s°d je treba sprati še z raztopino sode, na koncu pa e ni ti t i z zakuhanim vinom in splakniti z vodo. i ^ Inž. M. L. Plat zvona - tudi zaradi izgube Stabilizacijskih prizadevanj v zdravstvu ne bi smeli uresničevati v škodo bolnikov, ampak priti do prihrankov z odkrivanjem notranjih rezerv S sivejetjem stališč, zajetih v treh točkah in dvanajstih sklepih, se je tudi regionalna zdravstvena skupnost za Dolenjsko vključila v stabilizacijska prizadevanja. Kot smo prejšn^ teden na kratko že poročali, se je skupščina te skupnosti na seji 9. septembra v Novem mestu zavzda za to, da se v stabilizacijski vnemi ne bi zatdcali k togemu varčevanju in drugim ukrepom na škodo bolnikov, marveč naj bi prihranke iskali v notranjih rezervah. Da je morala skupnost udariti plat zvona, sta enako „kriva" splošno jugoslovanski poziv k stabilizaciji in nekaj manj kot 1,5 milijona dinarjev primanjkljaja, ki so ^ pokazali seštevki dohodkov in izdatkov dolenjskih zdravstvenih skladov ob Dolina... (nadaljevanje s 1. strani) Franci Kolar, ki ni prinesel le pozdrave vseh enot 18. divizije, amrak je tudi poudaril, da KolpSca dolina ne sme še naprej izumirati, saj za to ni nobenega upravičene^ razloga. „Ta dolina veliko pomeni za razvoj slovenske® naroda. Prav tu so borci 9. SNOUB oktobra 19« v težkem,, neenakem boju s sovražnikom umirali. Tudi v imenu padlih imamo borci pravico, da se pridružimo zahtevam za razvoj tega območja," je dejal med drugim Franci Kolar. Nedeljska proslava v Fari je bila osrednja proslava v kočevski občini ob 30-letnici osvoboditve in proslava borcev 9. SNOUB in so se je udeležili tudi borci iz pobratene občine Dolina pri Trstu, delegacije mnogih partizanskih brigad, vojaških enot, občin in krajevnih skupnosti s slovenske in hrvatske strani Kolpe. J. P. raz j; no, letne. Ce še naprej sledimo stališčem, preberemo, da je nujno „v naS interesni skupnosti porabo za leto 1975 uravnati tako, da^bo usklajena z dogovorjenim dohodkom", kar pomeni, da sme biti le za 17,31 odst. večja od lanske. „S posebnimi ukrepi moramo izdatke upočasniti, da bodo šli v korak z načrtovanimi dohodki." Porabo je treba, kot se učeno reče, racionalizirati z odkrivanjem notranjih rezerv, te pa so: v smotmejS o^nizaciji dela, boli S razporejenosti kadrov, večjem sodelovanju med zdravstvenimi delovnimi oiganizacijami oziroma med zdravniki splošne zdravstvene službe in zdravniki v bolnišnici, v odpravi odvečnih storitev, skraj^ju Skalne dobe, v skupnih in pametnih naložbah, v zmanjševanju bolniškega staleža itd. Pri tem uspešnosti zdrav-stven^a dela ne sme pomeniti seštevek opravljenih storitev, zato si bodo prizadevali skrajševati čas za "Zdravljenje, temeljiteje preprečevati obolenja in invalidnost ter tako podaljševati občanom ne le življenjsko, ampak tudi produktivno dot^. Udobno, kot je sama storila, zahteva regionalna skupnost od vseh petih občmskih zdravstvenih skupnosti. Gre za analizo poslovanja, ugotovitev, ali so bili vsi stroški v resnici upravičeni, kje so vzroki za odstopanje, še posebej vzroki za odstopanje od sprejetih programov dejavnosti itd. Pbsebna komisija bo proučila in ocenila odliv denarja v druge zdravstvene regije ter morala v poročilu navesti, ali je odliv morebiti utemeljiv s strokovnega stališča. Podobno poročilo in mnenje zahteva regionalna skupnost glede pove- PROSTO DELOVNO MESTO! ISKRA INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO LJUBLJANA, STEGNE 17 TOZD ELEKTROLITI MOKRONOG Razpisujemo prosto delovno mesto TEHNOLOGA III. Zahteva se srednješolska izobrazba strojne smeri, 3 leta prakse. Delovno mesto je v Mokronogu. Ponudbe z ustreznimi dokumenti pošljite na naslov: ISKRA — lEZE TOZD ELEKTROLITI MOKRONOG, splošna služba. Razpis velja 10 dni po objavi. KMETOURLGl-UINOGRADNIKI Nudim za kmetovalce in vinogradnike naslednje stroje: — mline za grozdje, navadne in z mrežo iz nerjaveče pločevine, za mletje rdečega grozdja, žitočistilnike na ročni in motorni pogon, — navadne mlatilnice, — mlatilnice z dvojnim čiščenjem za posameznike in za vaške skupnosti. Mline za grozdje dobavimo takoj, žitočistilnike v novembru t. I., za mlatilnice pa je dobavni rgk junij in julij 1976. Zahtevajte prospekte In ceno. Izdeluje: Avgust OSET, Bezovje 13a, Šentjur 63230. čanih izdatkov v specialističnih ambulantah, zdravnikom splošne prakse pa polaga na srce, naj trezneje predpisujejo zdravila. Priporočil na te in druge naslove je v sklepih še več. Tako naj bi kdaj pa kdaj ^svetili pozornost odsotnosti z dela zaradi bolezenskih dopustov tudi v TOZD in OZD, ne pa valili krivde za povečan bolniški stalež pretežno na zdravnike. Nadalje poziva skupnost pristojne, naj po-speSjo integracijske procese na področju zdravstva, oziroma naj odbori, ki pripravljajo ustrezne programe, predložijo elaborat za razpravo na naslednji seji. Od vseh, ki se morajo vključiti v stabilizacijo na zdravstvenem področju, zahteva skupščina regionalne skupnosti do 20. septembra poročilo o analizah in sprejetju ukrepov za odpravo vzrokov nezavidljivega stanja. I. ZORAN PROSTO DELOVNO MESTO! slu2ba družbenega knjigovodstva vsr sloveniji podružnica krško objavlja prosto delovno mesto VOZNIKA OSEBNEGA AVTOMOBILA ki ima še eno od naslednjih kvalifikacij: avtomehanik, fino mehanik, avto električar ali električar. Pogoji: Šofer B ali C kategorije, najmanj 2 leti ustreznih delovnih izkušenj ter še eno izmed navedenih kvalifikacij. Sprejeti kandidat bo moral predložiti ustrezno novo zdravniško spričevalo za opravljanje poklica šofer. Podroben opis dela bo kandidatu sporočen ob osebnem razgovoru. Pismene ponudbe naj kandidati pošljejo v 15. dneh od dneva objave na naslov: Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Krško; O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15. dneh po preteku roka za prijavo. 10% popust MESECgospodInIske TEHNIKE V 28. PRODAJALNAH JUG€¥EHNIKA IZKORISTITE UGODNOST POPUSTA V MESECU TEHNIKE V PRODAJALNAH JUGOTEHNIKE PO VSEJ SLOVENIJI X}D 10. SEPTEMBRA DO 10. OKTOBRA *75 Jedrska elektrarna ni - atomska bomba 66 vprašanj in odgovorov, ki pojasnujejo vse 15 Lahko pa utemeljeno računamo, da bo ta varnostna bilanca tudi vnaprej ostala pozitivna. Ta bilanca namreč ni rezultat naključja, temveč sloni sistematično na celotnem zakladu izkušenj mnogih panog običajne tehnike, pomnožena z rezultati svetovnega raziskovalnega in razvojnega programa za nuklearne komponente varnosti reaktorja. Ta program je po svojem obsegu enak podobnemu delu v programih za vesoljske polete. 19. členu atomskega zakona v pristojnosti državne kontrole. Po 7. členu atomskega zakona se sme izdati dovoljenje za jedrsko napravo le, če ni predloženih dejstev, po katerih bi bili pomisleki proti zanesljivosti predlagatelja in odgovornih oseb za postavitev, vodenje in nadzor obratovanja naprave. Osebe, ki so odgovorne za postavitev, vodenje in nadzor obratovanja, morajo dokazati za to tudi svoje strokovno znanje. Uradniki nadzorne oblasti lahko med drugim uporabljajo tudi policijska pooblastila. Upravičeni so izvesti revizijo naprav ter zahtevati preizkuse, ki so potrebni za izpolnitev nalog. To pravico imajo tudi izvedenci, kijih je pritegnila nadzorna oblast, ali pooblaščenci drugih sodelujočih oblasti. Praviloma se lahko po 17. čl. atomskega zakona pri znatnih ali ponavljajočih se prekrških DOLENJSKI LIST zakonitih odredb, dovoljenj ali splošnih privolitev dovoljenje tudi prekliče. 59. vprašanje: Alije javnost pravočasno obveščena o gradnji jediske elektrarne? Odgovor: Atomski zakon predvideva, da mora biti izpeljani postopek za odobritev na vpogled javnosti. Pri tem je treba še posebej omeniti zakonsko predpisano javno razgrnitev predloga z varnostnim poročilom. Neodvisno od tega često uredijo upravljalci jedrske elektrarne na gradbiščih informacijske centre, v katerih je lahko vsakdo poučen o bistvenih stvareh že med gradnjo. S tem v zvezi je treba omeniti tudi javno delo atomskega foruma v ZRN. Ta'prireja predavanja in razstave o krajih bodočih elektrarn in tako že pred pričetkom - gradnje pravočasno omogoči prebivalstvu, da se seznani z lokacijami. 60. vprašanje: Ali obstaja za jedrske elektrarne obvezno zavarovanje? Odgovor: Po 7. čl. atomskega zakona se lahko dovoljenje za obratovanje s cepljivim materialom izda le, če je poskrbljeno vse potrebno za izpolnitev zakonskih obveznosti za nadomestilo morebitne škixle. Višino zavarovalne vsote določi pristojna oblast in se ravna v okviru odredbe o kritju škode po moči reaktorja in gostoti naseljenosti. 61. vprašanje: Ali so pripravljeni za vsako jedrsko elektrarno načrti za evakuacijo? Odgovor: - Zaradi tveganj, kijih prinaša s seboj obratovanje jedrske ekeltrarne, je pristojna deželna oblast obvezana, da sestavi načrt za obrambo pred katastrofo, kot je to obvezno za vsako industrijsko napravo, ki bi bila lahko nevarna (na primer plinarna, rafinerija, kemične tovarne, nogometni stadion itd.) neodvisno od stopnje verjetnosti, da bi prišlo do nesreče, ki je ne krijejo varnostni ukrepi, da bi še po tem z organizacijskimi ukrepi kar se da zmanjšali posledice nesreče. K temu prištevamo na primer tudi evakuacijske ukrepe v krogu nekaj kilometrov. 62. vprašanje: Ali pogodba o neSijenju atomskega orožja nasprotuje tudi miroljubni uporabi jedrske energije? Odgovor: Pogodba ne nasprotuje proizvodnji elektrike iz jedrske energije. Cilj pogodbe je, da se z nešiije-njem jedrskega orožja odstrani nevarnost atomske vojne in da se konča tekmovanje v jedrskem oboroževanju. Trn trdnih odpadkov Leta 1968 je bila sklenjena pogodba o nešiije-nju atomskega orožja v okviru Združenih naro- Šl. 38 (1365) - 18. septembtJI TRETJI MESTI NOVOMEŠCANOMA 6. septembra je bilo v Mengšu traktorsko tekmovanje, na katerem so se v oranju, spretnostni vožnji in teoretičnem znanju pomerili člani nekaterih kmetijskih zadrug in pa mladi zadružniki. V ženski konkurenci je nastopila tudi Slavka Struna, dijakinja 3. letnika tehniške kmetijske šole Grm-Novo mesto. Po zelo strogem ocenjevanju ji je komisija prisodila tretje mesto. Med člani je Franci Zalokar iz kmetijske zadruge „Krka" Novo mesto prav tako zasedel tretje mesto. Torej lep uspeh Novomeščanov. Tekmovanje si je ogledalo veliko mladih zadružnikov iz Kmetijskega šolskega centra Grm-Novo mesto. Le-ti so se tako spoznali tudi s tehniko oranja. JOŽICA MUHIČ GRM-NOVO MESTO dov. Več kot 100 držav, članic Združenih 'iar do v, je podpisalo to pogodbo. VIII. JEDRSKA ENERGIJA V PROTISLO^ MNENJ 63. vprašanje: Kdo so kritiki jedrske ene1#* in kaj pravijo? 0dSovor: a<Š Naša moderna industrijska družba, ki je u ^ sprejemala nove tehnologije in nove pr°lZ ^ skorajda brezskrbno, delno celo z veselje111' ^ vedno bolj zaveda, da imajo ti lahko znaten na okolico in s tem na življenjske razmere »J^j, Doslej se je tem možnim vplivom posvečal0 ^ ko premalo pozornosti. Vendar je javnost * ^ kar naenkrat vznemirjena, hoče ukrepati 1 ^ bolj intenzivno ukvarjati z vprašanji vpUv okolico. Z vso pravico - vsekakor. Vprašanja zaščite okolja v novejšem ^ pogosto niso bila strokovno zastavljena f obravnavana. Tako je neizogibno prišlo do ^ lovaževanja tehnologij, ki bi lahko prispeva izboljšanju problemov našega okolja. tUdi K tem tehnologijam sodi brez dvorna :t miroljubna uporaba jedrske energije, zlasti * 0 ta delno še obremenjena s splošno ra l^ili tesnobo in hudimi posledicami zaradi atom bomb. | . ,rSjce Med nasprotniki miroljubne uporabe je j,, energije so tudi resno zaskrbljene ugledne ^ ^ nosti, ki pa večkrat niso zadostno poučen zato napačno sklepajo. So pa tudi samozvani „strokovnjaki za lje", nepriznani izumitelji in tako irnen ^ zdravstveni „apostoli", ki prenašajo svoja n^ no negativna stališča do današnjega načina # ^j, nja tudi na jedrsko energijo. Čeprav se sploh še ni ali pa se je samo obrobno ukva|Ju(jj|i miroljubno uporabo jedrske energije, so yz ^ v neinformirani in pogosto lahkoverni ja vtis strokovnjakov. JAROSUV ŠTOVIČEK To Stran ste napisali sami! Prodaja je prekršek! DrJhL!?at^ budi bolezni je smrt ROsPa^/V* ljenja pisatelju JA-KOSUvu Stovicku. Rodil seje Krškpm ^904 v Leskovcu pri katerp -V, PreceJ številni družini, iz akadpm1?.. ^ tU(K znani umetnik, mir kipar in medaljer Vladiki že nr 'jC Pisateljsko pot je zahval k>J, *?dnj° vojno, ko je sode-nem ,u redni dopisnik pri napredki? 5°^enskem časopisu Jutro. Taverni Af?l° Potoval P° Evropi in vtfee :n j m objavljal popotne -t»obSv?.°Žiyljaje' W je 1954. le-fcji. v ^jigi Nenavadni doživ- felcla v^^tovna vojna ga je za- ^dilneiSf1^11- *idružu se je osvo-l°vai "gibanju in ilegalno sodeče boli n °s.yob°ditve. Po vojni se je Oranžna K P61653- Izšle so knjige Tudi slon- •!??' Psihološki roman Pa je P* Vldj°> v pripravi za tisk Prejel vi^t!! f uk> 21 katerega je naveden« £° .literarno nagrado. Vse hnratskpm -Jlge so izšle v srbsko-knjiga \r"i m slovenskem jeziku, ^^anščini va ^ doživljaji pa tudi v ^Prav in ^aPk?l je vrsto člankov, ^ slovenski?1C S1 jih objavU v raz" mrevijah m ^^skih časopisih ie,j Pidobi°nn>0 Si je pisa" bralcev Vc P.112"411]6 m simpatije toplo snrpiai nJeg.0Va dela je kritika ^il je La^ m Ph ugodno ocenila. . Ovekovp i "metnik v poznavanju Je zlahka -Vnosti i° Pri pisanju SkS0£V«aUjenoglobtao. Rrebu 7lf : stoletja je živel v Za-Prvati in c,Je hii »živi most" med književniki pen.C1' ^ posebej med ^ Hrva^irJ" • "jegpvi zaslugi so bili terarni uaxm-m v P°savju Številni li-vaij le,!* en> m ^terih smo odkri-Venskih° literarnih stvaritev slo-teljev m hrvaških pesnikov in pisa- Wif»»5 stvaritve je Jaroslava sPrejeiT, ™ca H^tska 1954. leta fokni^uSVoJega člana-s ijf'.. je bil. vedno tesno pove-Vsakocar Jlm r°jstnim krajem. Za i%ko J,e,Jedno 113561 t0Pl° Prija-^riem o' Pogosto obarvano s Jial. Mj " Sovraštva ni nikoli po- ^ -ktvlm610 je fbiuSu^oni Stovičkom smo iz-5p°dbuiai kj 1135 je pogostokrat veni Poflri^- nasem delu na kultur-: ^asoripv^ll1'" grešali ga bomo v £ z v$o vri«,' J.^nici v Krškem, kjer h 6al uroc^5 111 Prizadevnostjo po-Nnovitv, ",'^^ti njene cilje od )^> kije Ji i!Je* Zgubili smo člove-P°rtiaoi?- Vsakem času priprav-Jdbi št2fVu pri organizaciji in iz-C kulturnih manifesta- W*lV je imel za seboj že sedem 1^ ^rtvnvPi ^dnjega dne vztrajno JJ.ea tudfnrno.I}ačrtoval svoje delo f.'jsko D 'r®sničeval. Njegovo pisa- dfu^lo DoJn ^edno noč 23 n0r z 1p£? PaPirju v prizadevanju, «■ naŠeJi^ Umetniško besedo opi- PrSPrcProstega človeka, zla- njegovo delo in na- ^a«Sr,đWh m me" smo se pos}ovili v ii^.v Krška.!?Ptembra, na pokopali- u1 ^oniačim- 61 P°čiva mcd sv°- li 1,111 talrr!^1' Znanci in prijatelji, 'Jo. la*0 upo\m poslednjo £e- ^_____SLAVKO SMERDEL Odgovor na članek „Imam, pa ne dam!' v Dolenjskem listu z dne 11. septembra pisec R. Ž. iz Semiča piše o samovoljp Vinka Sprajcerja, mehanika v servisu motornih zag pri Gozdnem gospodarstvu Novo mesto, češ da mu ni hotel prodati pokrova - priključnice za motorno žago 3tihl. Pisec pa meče v isti koš servis in trgovino. Gozdno gospodarstvo Novo mesto ima servis za Stihlove motorne žage že vrsto let. GG je registriran samo za popravilo teh motornih žag, ne pa tudi za prodajo rezervnih delov. Trgovski predpisi namreč to točno ločijo in vsaka prodaja brez popravila je prekršek, la ga trgovinska inšpekcija kaznuje. Kdor želi pri nas kupiti nov del, mora prinesti v popravilo tudi žago. Samo rezervne dele pa lahko dobi v trgovinah s takim materialom. Naši STRELJANJE - PRAV DOBRO Enota Momčila Mikića je bila za vaje in streljanje ocenjena s prav dobrim. Pravočasne priprave in zavzetost celega kolektiva sta spet privedla do uspeha. V okviru priprav sodijo tudi sestanki ZK, na katerih so govorili o vseh važnejših vprašanjih, ki zadevajo življenje in delo v enoti. Najboljše rezultate so dosegli vo-raki: Ivan CoUć, Boško Borač, Ivan Kazičanec, Vuluan Krasnić, Janko Šečerko in Milan Donkovič. L. D. mehaniki se morajo držati navodil, kar so piscu članka tudi povedali. Ing. JOŽE KURE GGNOVO MESTO Borci revolucije Borci nismo „nelcdanji v 35. številki Dolenjskega lista sem prebral vabilo odbora Gubčeve brigade, ki je vabil ob občinskem prazniku trebanjske občine na to-variško srečanje „vse nekdanje borce Gubčeve brigade in svojce padlih". Oprostite, toda zdi se mi, da je bila v vabilu čisto odveč beseda „nekdanje". Prepričan sem, da so gubčevci bili in ostali borci, zato je vsakršno „nekdanje" le beseda brez pomena. S takimi besedami motamo nehati, to je žaljenje vseh borcev, kar kaže tudi sestavek „Ne bivši, ne preživeli" Mališe Sekulovića v listu „Četvrti jul". Takole piše med drugim: „Zaradi vsega omenjen^ te armade zmeraj aktivnih revolucio-n^ev nima nihče pravice nazvati bivšo in preživelo. Zaradi tega tudi CTe enoglasna zahteva vseh borcev: Jmenujte nas z našim pravim in edinim imenom, enostavno in razumljivo - BORa REVOLUCIJE! Ker mi to smo in bomo ostali do zadnjega diha!"' FRANCE FERBEZAR Za šole poslej enotno ? Enotne prispevne stopnje naj prelivanje denarja za šole v bi omogočile solidarnostno manj razvitih območjih Dolenjske in posavske izobraževalne skupnosti se zavzemajo za enotne prispevnp stopnje v letu 1976, češ daje to pogoj za solidarnost, ki jo je na vzgojno-izobraževalnem področju potrebno še posebno razvijati. S solidarnostnim prelivanjem denarja bi izravnali možnosti med šolami v razvitih in manj razvitih območjih. Težave, ki krojijo usodo v^ojno-izobraževalne aejavnost i na Efclenj-skem? v Beli krajini in Posavju, so znane: premalo prostora, ka^a in denarja. Na posodobitev ali novo gradnjo čaka še dolga vrsta šol na tem območju. Kako pereče je kadrovsko vprašaiije, pove podatek, da manjka v tem sokkem letu samo v Novem mestu okoli 50 učiteljev. Vsi ti problemi preprečujejo uvedbo celodnevne osnovne šole. V tem šolskem letu so celod^ievni JUGOSLOVANSKA NAIVA TUDI V NOVEM MESTU Po uvodni besedi dr. Mirka Juterška so odprli v torek, 16. septembra, v Dolenjski galeriji razstavo „Jugoslovansko naivno slikarstvo". Predstavljenih je 40 avtorjev s 60 deli. Gradivo za razstavo je posodila Galerija likovnih samorastnikov v Trebnjem. To je hkrati prva tako obsežna razstava naive v Novem mestu. Razstava bo nedvomno vzbudila zanimarge obiskovalcev in ljubiteljev umetnosti in bo odprta do 30. septembra. Prenosni transformator za valjenje TBH 140 BANTAM je izredno primeren za varjenje l vzel iz blagajne T ^ in mimogrede spil sok. ŠekK*3 Skupek, Po dre a j in Fider-ten) Sdnji )e bil takrat ^ mladole-Prvepa decembra lani lotila vlomi V„ jfP Požiga s poskusom Cento. Mercatorjev potrošniški peta, Zagrebški cesti Ker je pri-°b j. neta ayto na parkirišči, so jo Zatem ^biti jM pobrisali. Dva dni Vrtec vpaJim ^ USP®1 vl°m v otroški težkn . . ^elju Majde Šile, kjer so sekirr, ^ajno skotalili v klet in jo s narjev °~Prl.i- Odnesli so 2.205 di-Zgodiil retja skupna akcija se je so^ vi n°^'-03 december lani> 5oie . ili v prostore osnovne magn« , ^ Rupena" in odnesli niete h •n I" ^ge vredne pred-dinar'io, Je bila ustanova ob 15.000 P n Pomoči- ^ Skupek nagovoril za Na Trši^ P1' dveh drugih vlomih. Žeta CfT sta vdrla v vikend Jo-dru^ih i600®' vzela šunko in nekaj d°van 7aji> da je bil lastnik oško-^ lani .P dinarjev. 27. decem-saj sta Pa jima je bila sreča mila, tipke vl°mu v Agroservis kme-v bla^- -u^e v Novem mestu našla "S Trm z 3.000 dinarjev, za bone* ki dinarjev bencinskih tonu. 1 e za prehrano in spo-8a za 2 c^kila še nekaj pijač in bla-• oUO dinarjev. 2atoai^at^ Skupek še ni pozabil, 23 ..posel" pridobil Rešetiča. Ta je šel takrat prvič na kriva pota. Skupaj sta vlomila v Zokaljevo počitniško hišo, odnesla pa sta le konzerve in nekaj orodja v vrednosti 146 dinarjev. Podržaju so na sodišču dokazali še en greh: v Fiderškovem stanovanju je vzel 300 din, ki jih je tam zanj pustil Skupek. Podržaj je potem povabil delcle na večerjo, vedel pa je, da je denar ukraden. Pred sodiščem so bili fantje precej poklapani. Priznali so vse, le Skupek je tajil krajo denarnice v Suhadolu. Vsi so bili brez dela in zaslužka, lahkomiselni, doma so živeli v neurejenih razmerah. Senat, ki mu je predsedoval Janez Krama-rič, je Skupku (tekla mu je že kazen pred ljubljanskim sodiščem), izrekel enotno kazen 2 leti in 10 mesecev strogega zapora. Jože Podržaj je bil obsojen na 1 leto in 2 meseca strogega zapora, Jože Rešetič je za pivi skok na stranpota dobil 5 mesecev, pogojno za 2 leti Fiderška je pregledal psihiater in ugotovil, da je bistveno zmanjšano prišteven, vrh vsegi je bil v času storitve kaznivih dejanj še mladoleten; sodišče mu je izreklo varnostni ukrep: gre v vzgojno poboljševalni dom Radeče. BISTRICA: BULDOŽER JE PADEL - Bernard Kristan iz Petrušne vasi je 8. septembra vozil tovornjak s priklopnikom od Trebnjega proti Mokronogu. V Bistrici je voznik opazil, da gleda buldožer čez rob priklopnika, zato je ustavil. Takrat je buldožer že padel z vozila, tako da je bilo škode za 10.000 dinarjev. ŠENTJERNEJ: ZADEL S PARKIRIŠČA - Rado Božič iz Gabrja je 8. septembra popoldne vozil tovornjak iz Kostanjevice proti Novemu mestu, v Šentjerneju pa je s parkirnega prostora pred Mercatorjevo trgovino vzvratno zapeljal osebni avto Janez Pcnca z Rakovnika. Trčila sta, na avtomobilih pa je za 9.000 din škode. ČRNOMELJ: Stane Habe iz Tri-buč se je 8. septembra popoldne peljal z avtom od doma proti Črnomlju. Na Loški cesti ga je zaneslo najprej v robnik, zapeljal je Čezenj v vsek in se prevrnil. Med prevračanjem je voznik padel iz avtomobiia. Habeta so prepeljali v bolnišnico, na avtu pa je za 15.000 din škode. Borbenost prinesla točko Samo zaradi dveh napak so Ribničani ob obe točki V drugi zvezni rokometni ligi so Sevničani prinesli domov še eno točko. Irdesovi rokomet asi pa so v Kutini zamudili lepo priložnost, da bi igrali neodločeno. V slovenski rokometni ligi so izgubili vsi naši predstavniki : obe vrsti iz Brežic in Do-I bova. PIRAN - SEVNICA 23:23 Tudi v drugem kolu druge zvezne i rokometne lige so Sevničani dobro igrali. Izkazali so se predvsem z borbeno igro, ki jim je ob koncu prvenstvenega srečanja prinesla dragoceno točko. Sevnica: Možic, Gane 3, Doblekar 1, Vrtačnik, Svažič 3, Koprivnik 2, Koprivnik 2, Jazbec, Novšak 1, Šumej 10, Bizjak, Jurišič, Gologranc 3. INDUSTROMONTA2A -INLES 18:17 Še -dve minuti pred koncem prvenstvenega srečanja so Ribničani vodili, toda majhna nepozornost je domačim rokometašem pripomogla, da so osvojili obe točki. Ribničani so naredili v napadu hudo napako in domači igralci so s hitrim napadom izenačili. Nekaj sekund pred koncem, ko je že vse kazalo, da bo neodločeno, so gostje še enkrat naredili napako in že dobljeno srečanje izgubili. V b?1 v°zil se je 12. septembra navsezgodaj zaletelo pri Podbor-eofc Jj*® je tako rekoč mednarodno trčenje, saj ga je začel Fran-Jeva' Romun, udeleženi pa so bili tudi Slovenci in Hrvati. ^ede 86 831110 z en0 telesno poškodbo Ljubljančana Dušana % §; Pač pa je ostalo precej tovornjakov in osebnih avtov razbitij cenijo na 61.000 dinarjev. Promet je na magistrali za-' je bila cesta odprta več kot 4 ure samo v eno smer. Inles: I. Kersnič, Ponikvar, Miku-lin, J. Kersnič 4, Matelič, Šile 3, Andoljšek 2, Ambrožič 4, S. Kersnič 1, Žuk 1, Radič 2 in Lajbaher. BREZICE -ŠESIR , 22:27 V prvenstveni tekmi "slovenske rokometne lige so v Brežicah gostovali Šeširovi igralci in se izkazali s hitro in domiselno igro ter natančnimi streli. Ce bi domači rokometaši igrali preudarneje, bi bil lahko rezultat zanje precej ugodnejši. MINERVA - DOBOVA 24:23 Novinci v slovenski republiški ligi bi kmalu pripravili presenečenje. Odlično so zaigrah v prvem polčasu in k odmoru odšli % dvema zadetkoma prednosti. Tudi v nadaljevanju so dobro igrah, toda z nekaj zaporednimi napakami so domačim omogočili, da so najprej izenačili in nato tudi povedlL KAMNIK-BREZICE 14:11 Brežičanke so v drugem kolu slovenske rokometne lige gostovale v Kamniku in prvenstveno srečanje z domačimi igralkami tesno izgubile. Ce bi dekleta igrale tudi v drugem polčasu tako dobro kot v prvem, bi bil lahko rezultat vsaj izenačen. pV Ž Z Ž Ž $ ^ 1^ Ig I i M I J lH NOVO MESTO - Rezultati občinske mladinske nogometne lige: IMV - Uršna sela 5:1, Bršlin — Milka Šobar 8:3, Gabije - Češča vas 1:8, Trik - Dvor 8:3. Skupina B: Brezovica - Birčna vas 0:3, Sto-piče - Kremen 1:8, Paka - Dolenjske Toplice 0:3, Pionir - Mirna peč 0:5, Brusnice - Zalog 2:4. (D. P.) ZAGORJE - V pokalni rokometni tekmi so Leskovčani izgubili šele po streljanju sedemmetrovk (30:29). Za Leskovec so nastopih: Plut, Mlakar 8, L. Šribar 2, Pire, Hribar, Stare 2, Veličevič 4, Jane 5, R. Šribar 5. V dolenjskem derbiju - Beti Po 18. kolu ima Novoteks 20, Beti pa 18 točk ZA PUŽE: ŽE PREPOZNO -16-letna Cvetka Žnidaršič iz Orcho-vice se je 10. septembra popoldne peljala s ponijem od Mokrega polja proti domu. Pri Zapužah je vozila ■ po levi, ravno takrat pa je naproti I pripeljal z osebnim avtom Jože No- I vak iz Hrastja. Kolesarka je sicer I hitro zavila v desno, a je bilo pre- I pozno: trčila je v avto in se poško- I dovala. I ŠKOCJAN: KDO GA JE PO- I DRL? - Friderik Lcsjak iz Zbur se I je 10. septembra popoldne peljal na I kolesu s pomožnim motorjem od I Dobruške vasi proti Škocjanu. Malo I pred vasjo je omahnil in padel. Ne- I zavestnega je na tleh našel občan I Janez Brega nt in mu pomagal, da se I je zavedel. Lesjak je potem povedal? I da ga je podrl neznan avtomobilist. I Hudo poškodovanega Lesjaka so I odpeljali v bolnišnico. TREBNJE: KOLESAR V AVTO I - Jože Zidar iz Velikega Gabra je I 12. septembra popoldne vozil z I avtom proti zdravstvenemu domu. I naproti pa se je na ponyju pripeljal Slavko Erjavec. Kolesar je sicer zavil I v desno, kljub temu pa je trčil v avto In padel. Na srečo je dobil le nekaj prask in tudi gmotna škoda ni velika. DRNOVO: NI VIDEL TRIKOTNIKA? - 13. septembra je Erncst Hode iz Dol. Kronovega ponoči vozil iz zagrebške smeri in pri Drno-vem dohitel tovornjak, ki ga je tu ustavil Milan Jandrič iz Jesenic. KJjub varnostnemu trikotniku je . Hode trčil v tovornjak, pri tem pa sta se voznik in sopotnik Pavle Kastelic z Rakovnika poškodovala. Gmotne škode je za 15.000 dinarjev. OTOCEC: VEC RANJENIH -13. septembra zvečer je bila huda nesreča. Milan Celič iz Metkovića je vozil proti Ljubljani, prehiteval je tovornjak, tedaj pa je naproti pripeljal Zagrebčan Tomislav Draže-nović. Vozili sta trčili, nakar je Zagrebčanov avto odbilo v živo mejo. Pri trčenju so se huje poškodovali Tomislav Draženovic, njegova žena Iva in 14-letna hči Sonja, lažje poškodbe pa imata Celičcva sopotnika Nikola Glavinić in Draga Vola-rević iz Metkovića. Vse so prepeljali V novomeško bolnišnico. Na avtomobilih je za 40.000 din škode. V 18. kolu slovenske košarkarske lige so v Metliki gostovali Celjani in domače košarkaije premagali, Novomeščani pa so gostovali na Vrhniki in po dobri igri osvojili novi prvenstveni točki. V dolenjski košarkarski ligi so na prvem mestu še vedno Zužemberčani, na drugem pa novomeška Loka. NOVOTEKS-BETI 59:86 V dolenjskem derbiju se je še enkrat potrdila letošnja spremenljiva forma Novomeščanov in Metliča-nov. Pričakovati je bilo zmago domačih, zlasti po vrsti odličnih iger v zadnjem času, toda zaigrali so tako slabo, kot že zlepa ne v zadnjih letih! To so košarkarji Beti, ki so igrali preudarno in dokaj dobro zadevali, s pridom izkoristili. Največ zaslug za njihovo zrnago ima Švinger, ki je gospodaril pod svojim košem in nekajkrat popravil napake soigralcev v napadu. Pri domačih so odpovedali vsi, še najbolj pa tisti, ki navadno nosijo največje breme. Novoteks: P. Seničar 4, Bajt 2, Cukut 10, Ž. Kovačevič 15, S. Kovačevič 6, Kopač 2, Ivančič 6, S. Seničar 2, Janežič 8, Plantan 4. Beti: Ž. Vergot 4, Lalič 13, Švinger 20, Jezerinac 15, Medck 34. BETI - KOVINOTEHNA 74:83 V 18. kolu slovenske košarkarske lige so v Metliki gostovali košarkarji iz Celja. Ker so v 17. kolu domači igralci v Novem mestu brez težav zmagali, je več kot 300 gledalcev tudi v tem srečanju pričakovalo zmago. Toda Metlica ni so tokrat zaigrali preveč slabo, ila bi lahko presenetili sicer goste. Celjani so bili bolj zbrani in pri metih na koš bolj natančni, domači košarkarji pa so igrali raztrgano, neborbeno, razen tega pa so veliko grešili tudi pri podajah. Beti: Jankovič 2, Ž. Vergot 4, Lalič 18, Švinger 5, Jezerinac 17, Medek 24 in Kljajič 4. VRHNIKA-NOVOTEKS 67:76 Novomeški košarkarji so se z Vrhnike vrnili z dvema pomembnima točkama, ki jim po spodrsljaju proti Metličanom lahko precej pomagata v borbi za mesta v zgornjem delu lestvice. Odločilno prednost sso si priborih že v prvem delu tekme: ob polčasu so vodili s 14 koši prednosti in domači košarkarji v nadaljevanju niso več mogli preobrniti rezultata. Novoteks: Bajt 29, Cukut 2, Kopač 10, S. Kovačevič 9, Ivančič 22, Janežič 2, Plantan 2. DERBI LOKI 74 Žužemberk vodi z dvema točkama naskoka v dolenjski košarkarski ligi, potem ko je z veliko težavo zmagal v Semiču. Na Loki je istoimenski novomeški klub v derbiju kola premagal doslej vodilno Pod-bočje; zmago si je zagotovil v prvem delu in gostje kljub odlični igri v nadaljevanju niso mogli nadoknaditi zamujenega. Rezultati 15. kola: Loka 74 -Podbočje 69:63, Mirna — Obutev 88:77, Metlika - Straža 57:61, Dra-gatuš - Mirna peč 90:57, Semič -Žužemberk 81:83. Vrstni red: Žužemberk 26, Loka 74 in Podbočje po 24, Obutev 22, Mirna 18, Dragatuš in Semič po 1 2, Metlika in Straža po 10, Mirna peč 2 točki. Atleti tretji v SRS V soboto in nedeljo je bilo v Celju atletsko prvenstvo SRS za člane in članice, in sicer v A programu. Novomeški atleti so dosegli enega svojih največjih uspehov, saj so se uvrstili na odlično tretje mesto. Boljši so bih le Kla-divarjevi in Olimpijini atleti. V novomeški ekipi je nastopilo 44 atletov in atletinj, najboljša rezultata pa sta dosegla veie-ran Špilar (ponovno je zmagal v metu kopja) in Keržan, ki je osvojil zlato odličje v teku na 200 m. Nagode je v teku na 110 m ovire izboljšal novomeški rekord, prav tako tudi Pipan, ki je tekel na 3000 m stipl. Izkazala so se tudi dekleta. Kljub-temu da so nastopila precej oslabljena,-so osvojila solidno peto mesto. Nekateri rezultati - člair: 100 m: 2. Keržan 11,1; 200 m. 1. Keržan 22,3; 400 m: 3. Keržan 49,6-kopje: 1. Špilar 66,60; daljava: Slajkovec 618 cm; 110 m ovire: Nagode 17,3; 300 m stipl: Pipan 10:18,8; ženske -100 m: Zaletel 13,6; 200 m: Rihar 27,8; 400 m: Papež 63,7; 800 m: Vide 2:28,5 idr. ELAN - CERKNICA 3:1 V prvenstveni tekmi ljubljanske podzvezne nogometne lige sta se v Novem mestu pomerili domači Elan in gostje iz Cerknice. Več kot 150 gledalcev je bilo s prikazanim nogometom zadovoljnih, saj so videli kar štiri zadetke. Izkazali so se vsi nastopajoči, gole pa sta dosegla Grabič in Bradač (2). M. G. LTH - BELA KRAJINA 2:2 Crnomaljčani so se v gosteh bojevali z grobimi domačimi nogometaši in s slabimi sodniki. Kljub temu so Belokranjci v gosteh uspeli. Če jim sodniki ne bi razveljavili kar treh zadetkov, bi slavili lepo in zasluženo zmago, tako pa so osvojili le „načrtovano" točko. Oba zadetka za Belo krajino je dosegel T. Wciss. Dirkači na motorjih Dragovanja vas: državno prvenstvo je uspelo Da je Dragovanja vas pri Črnomlju postala znana med dirkači na motoijih in ljubitelji tega športa, se je znova pokazalo v nedeljo, 14. septembra. Jesensko prvenstvo v motokrosu je potekalo v idealnih vremenskih pogojih. Vec tisoč ljudi je zasedlo gričke okrog pokopališča in vsi so napeto čakali na start. Na dirkah je sodelo- Tudi to se zgodi in celo dirkačem. Kljub nekaj padcem je nedeljsko državno prvenstvo v motokrosu v Dragovanji vasi minilo brez poškodb, zmago pa sta si priborila Branko Mežnar in Niko Šinkovec. (Foto:R. Bačer) valo 40 tekmovalcev na motorjih do 50 ccm, 17 pa jih je dirkalo z mo-toiji do 125 ccm. Med številnimi tekmovalci, ki so že znani jugoslovanski dirkači, je bilo tudi nekaj domačinov. Na ovinkasti in strmi stezi so pokazali svoje spretnosti tudi Toni VVeiss, avtomehanik, Božo Štukelj, vajenec, Aljoša Satošek, učenec 8. razreda osnovne šole, in Franc Štefanič, ključavničar, vsi iz Črnomlja- Ti so dirkali na manjših motorjih, medtem ko sta Anton Vlašič iz Dolenjcev in Janez Filak iz Gribelj tekmovala v višji kategoriji. Dirko je organiziralo 150 ljudi, nad njo je prevzela pokroviteljstvo Zavarovalnica Sava, odprl pa jo je s krajšim govorom Alojz Gabrovec, predsednik AMD Črnomelj. Potem so se motoristi v čeladah zbrali na startu. Po dolgotrajnem brenčanju se je za zmagovalca prvenstva na motorju do 50 ccm izkazal Branko Mežnar iz Tržiča. Za njim sta bila Josip Brine iz Karlovca in Janez Dolžan iz Tržiča. Med domačini se je najbolje odrezal mladi Satošek, ki je pristal na 11. mestu. Na motorjih do 125 ccmje odnesel zmago Niko Šinkovec iz Orehove vasi, sledila sta Peter Šegula iz Ptuja in Branko Ahačič iz Tržiča. Janez Filak, domačin, se je dobro uvrstil na 8. mesto. Med dirko je bilo sicer nekaj padcev, toda poškodbe ni bilo nobene. Organizatorji so dobro poskrbeli tudi za jedačo in pijačo. R. B. POTA IN Slllf §_i TRČIL V AVTOBUS 10. septembra se je v vasi Jelovec blizu Sevnice v nepreglednem ovinku zgodila prometna nesreča, ki je terjala za 40.000 dinarjev gmotne škode in dva ranjena. Iz sevniške smeri je pripeljal avtobus novomeške registracije Veljko Sančanin, naproti pa je precej hitro pripeljal z osebnim avtom Miro Vene iz Marti-nje vasi. Ker je ta pred srečanjem zavrl, ga je zaneslo naravnost v avtobus. TAT NA OBČINI V pisarnah novomeške občinske skupščine se je 15. septembra mudil tat. Kdo je bil, še ne vedo, dejstvo pa je, da je uslužbenki Anici V. v stroiepisnici iz torbice zmanjkalo 2.000 dinarjev. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, babice in prababice KAROLINE JORDAN Jordanove mame iz Jame se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom z Jame in Dvora, ki so ji kakorkoli pomagali v zadnjih urah, jo prepeljali na mrtvaški oder, ga uredili, lepo okrasili ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi vsem za izrečeno sožaye in sočustvovanje. Še prav posebno zahvalo smo dolžni Mariji Leonovi, po domače Rudelnovki, z Jame 13, ki je pokojnici nudila ' zadnje zatočišče. Mimici Koželjevi z Dvora 44, po domače Mo-harjevi Mimi, ki je tako nesebično skrbela, za vse, kar je bilo potrebno, ter župniku Antonu Jakošu iz Žužemberka za res lepo ' opravljen obred in ranljive besede, izrečene ob odprtem grobu. Vsem « enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: otroci Marija, Drago, Silvo, Ciril, Tone, Vlado, Darinka in Ivan z družinami. ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata MATIJE ROZMANA iz Fučkovcev 11 pri Adleačih se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in z nami sočustvovali. Zahvaljujemo se podetju ZKGP Mesarija Kočevje za podarjeni venec in za izrečeno sožalje. Posebna zahvala ženskemu pevskemu zboru iz Adleač, govornikoma tov. Ivanu Grabrijanu in tov. Alojzu Cvitkoviču za poslovilne besede ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Katica, hči Marica z družino, sin Miha ter bratje in sestre z družinami. Kočevje, 15. septembra 1975. (»oieiiMiiiirt in/ZBleli ] Obilna sadna letina KOT V OSTALIH krajih dišave je tudi na Dolenjskem letos obilna sadna letina. Nič ne kaže, da bi sadje lahko izvažali izven okraja. Velike količine tako imenovanega industrijskega sadja lahko predelata naši podjetji Destilacija Dana na Mirni in Belsad. Potreben je bil dogovor, kako odkupiti čimveč sadja in po kakšni ceni. Z ozirom na cene, po katerih nudijo sadje iz drugih republik, je bilo dogovorjeno, naj bo odkupna cena za otresena jabolka 5 do 6 din za kilogram, tako da bi jim bila cena, postavljenim v skladišča predelovalnih podjetij, okoli 8.50 din za kilogram. POSEBNO POZORNOST so na zagrebškem velesejn^u vzbudili avtomobili novomeškega podjetja MOTOMONTAŽA. Pojav novega podjetja na našem trguje bil za marsikoga presenečenje; DKW avtomobili si bodo s kvaliteto, primerno ceno in z znano ličnostjo, ki je združena s praktičnostjo izdelkov te znane tovarne, kmalu ustvarili sloves in odjem. POIZKUSI SO POKAZALI, da sta belokranjska zemlja in podnebje ugodna za pridelovanje tobaka. Kmetijska delovna zadruga v Gribljah že nekaj let prideluje poleg ostalih kultur tudi tobak. Kot pravijo zadružniia^daje ta kultura največji hektarski donos. Pri povprečni letini je donos tobaka na hektar okoli 250.000 dinarjev. Proizvajalni stroški za hektar so okoli 150.000 din. IZ DVORIŠČA PRIVATNE hiše nasproti dijaškega internata v Šmihelu pri Novem mestu prav na debelo teče gnojnica. Izliva se v odprt kanal ter teče potem ob vsej stavbi internata in vrta po cestnem kanalu numo šole do konca vrta. Dolga črna smrdljiva luža gnojnice je v kaj čudnem nasprotju z lepo urejenim internatom, še bolj pa s splošno higieno in čistočo naselja; ne samo tujec, tudi domačin se čudi, zakaj se to dopušča. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 16. septembra 1955) nsmumu KRŠENJE PREDPISOV - Neki Francoz bo odslej gotovo prej sedemkrat premisli, ali naj spusti psa na britansko ozemlje, da bi opravil malo potrebo. Zakaj? Ko je jadral mimo britanskega otoka St. Mary v kanalu La Manche, je opazil, da njegov pes potrebuje neko steblo, da bi dvig lil nogo. Zato ga je izkrcal na c 3alo, psu je odleglo, toda Fra icoza so britanski policaji olajš Ji za 400 funtov zategadelj, k ;r je prekršil predpise — o ka-anteni! Pasje nadloge pa take! PREDP0G3J! - Na plažah in v bazenih na avstrijskem Štajerskem se vsako poletje utopi okoli 200 kopalcev. Kajpak, število utopljencev je dokaj zastrašujoče, zat6 so pristojne oblasti sklenile, da bodo poostrile kriterije kza zaposlitev reševalcev. Odslej bo prvi pogoj — obvezno znanje plavanja, kajti ugotovili so, da doslej kar 40 odst. reševalcev sploh ni bilo plavalcev! Le na kaj naj se še zanesemo? ^ „PRAVOČASNO" ISKANJE - Uprava londonske podzemne železnice je pred nedavnim določila posebno ekipo, ki bo v tunelih podzemne železnice jk)-iskala kompozicijo, ki se je izgubila pred 110 (sto desetimi!) leti! Vlak je že leta 1865 odpeljal s postaje v. južnem LondonUj pa se nikoli ni vrnil v remizo. Slo je za poskusni model, predvidevajo pa, da se je izgubil v nekem zapuščenem predoru blizu palače „Crystal Palače". Kaj pa, če ga je kdo — ukradel? ! . ZAMISEL IN POL ! _ Bol tonška mestna knjižnica v ZDA se je preselila v novo stavbo na drugem koncu mesta.-Da bi prihranili pri selitvi, je knjižničar Raymond Voolette prišel na zamisel in pol. Takole je šlo: Vsak obiskov^ec si. je moral v stari stavbi sposoditi 10 knjig in jih vrniti v novo stavbo. Tako je bilo v treh tednili preseljenili vseh 13.500 knjig. Zamisel za -naše stabilizacijske ukrepe, ali ne? „TAKSA NA HRUP" '- Od tega meseca naprej bodo morali vsi japonski letalski potniki ob nakupu vozovnice plačati še 600 jenov (okoli 35 din),,takse na hrup". Tako bo vlada vsako leto zbrala okoli 6,4 milijarde jenov, ki jih bodo porabili za zmanjševanje hrupa v okolici letališč. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Torej le nič strahu pred vinom (K o,smo pričenjali) ,trte z modro galico proti peronospori škropiti, čuli smo vse polno predsodkov. Jedni so trdili, da se bodo trte posušile; drugi, da bode vino stmpeno, in takih ter jednakih neosnovanosti a6, ponarejajo „stare" dokumente o točruh podatkih, kje leže riatonosne ladje, še več je bUo čuti. No, zdaj ddiajajo že zlo jednake bajke glede lastnosti vina, napravljenega iz žvepljanega grozdja. Ne bode torej od več, ako odgovorimo na vprašanje: ,4Cako bode vino iz žvepljanega grozdja? " E)o prvega pretakanja dišalo bode prav pošteno po žveplu. Po prvem pretakanji že veliko manj, po drugem pa kar nič več. Torej le nič strahu pred vinom, napravljenem iz žveplanega grozdja. Bor m dai le kai dosti in pa - dobrega. (Koncert,) katerega je zvečer priredilo do bU gg. učiteljic in učiteljev, se je prav dobro obneseLPevske točke so se praV povoljno izvršile one brez spremljave orkestra (kateri je bil zelo negotov) bolj nego se spremljavo, osobito rogovi pri „Lovsld" so skazili ves učinek od zbora prav dobro prednašiuiej pesmi. Trobili so bolj za na pašo, nego za koncertno dvorano: (h u d a , s u š a) je bila v prvi polovici tekočega meseca in koncem preteklega. Zaradi tega je rastlinje že venelo in se trava sušila. Kakor se kaže, bo letošnja letina jako slaba. 12. in 13. je zopet dobro deževalo; znabiti se še kaj zboljša. srebrnih palic in štirimi skrinjami kovanih srebrnikov. Že pri Portugalski je v prostorih „Narodnega doma" veselico na korist podpornima družbama za velikošolce na Dunaji in vGradci. (Treščilo) ,je 9. t.m. ob 6. uri zvečer pri Gotni vasi v neki drog, ki nosi brzojavno žico ob cesti, ki vodi iz Novega mesta v Metliko. Strela je ubila 17 letnega Jožefa Avsca iz Gotne vasi, ki je stal 35 korakov proč od onega droga. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. septembra 1895) Odtis ne izda samo zločinca Prstni odtisi govore o značaju posameznika Prstni odtisi niso samo izredno dragoceno sredstvo in pripomoček za kriminolo-ge, lahko so tudi dragocen vir spoznanj o značaju posameznika — tako vsaj trdi psiholog Gerald Fox. Črte na blai^cah prstov, ki jih ne more spremeniti nobena plastična operacija, dokaj zanesljivo kažejo, ali gre za nevrotično ali uravnovešeno osebnost. Psiholog Fox je začel proučevati prstne odtise povsem slučajno kot strokovnjak poličke za grafološke raziskave. PW opravljanju poklica je prišel do obširnega kataloga odtisov vseh prstov kakih dvesto oseb. Raziskal je značilnosti teh oseb s pomočjo zanesljivih psiho-loSdh testov in presenečen ugotovil, da se dajo povezati oblika prstnih odtisov ih značaji preiskovanih oseb. Še posebno izrazito se je dalo razbjati iz prstnih odtisov značaj neuravnovešenosti. Najpogostejša oblika prstnih odtisov je zavoj, toda ta tip pove najmanj. Več pove dvojni zavoj, krogec, ostri in bhgi lok. 1W ugotavljanju značaja iz prstnfli odtisov je potrebno primeijati odtise vseh prstov.. Tako, denimo, pogostost blagih lokov ali osti^ lokov kaže na uravnovešeno osebnost, medtem ko krogci in zavoji kažejo, da gre za nevrotično osebnost, ki se le s težavo zn^'de v življenju. Več ko je razučnih tipov črt na prstin, za bolj stabilno osebnost gre in obratno; bolj enovit tip črt na vseh prstih kaže nevrotično osebnost. Popolni rezultati Foxove študije še niso znani. List za vsakogar »Dolenjski list« Ta velikanski tanker, ki ga splaMjajo v moije, bo hud onesnaževalec oceana. Pomorski smetarji Kako Sovjetska Zveza rešuje vprašanje umazanega oceana Svetovna morja so veliko bolj onesnažena, kot si mislimo. Na to dokaj brezuspešno opozarjajo že lep čas nekateri strokovnjaki, še posebno ostro pa je brezobzirno onesnaževanje obsodil sloviti Thor Heyerdahl, ki je pred leti na svoji ekspediciji s papirusovim čolnom imel priložnost od blizu videti ogromne oljne, naftne in mazutne madeže, ki pljujejo po oceanih in uničujejo plankton, katerega vloga pri vzdrževanju naravnega reda je izredno pomembna. Sovjetska zveza je ena prvih držav, kije sklenila to vprašanje temeljito rešiti. V pristanišču ob obali Tihega oceana. Sovjetski Gavanji, so začeli graditi posebne ladje. Te ladje so namenjene vzdrževanju ,,higiene" vzdolž sovjetske obale Tihega oceana. V pristaniščih bodo pričakale velike prekomorske ladje in od njih sprejemale ostanke nafte, mazuta, olja in umazane vode, da jih ladje ne bi spuščale v morje. Seveda pa „smetarske" ladje same ne bi bile dovolj. Na obalah gradijo tudi posebne preči-ščevalne naprave. Vanje bodo ladje prepeljale umazanijo. Prečiščene vode, neškodljive za občutljive morske organizme, se bodo zlivale v morsko vodo. Morda bb Sovjetska zveza tako dala dober zgled tudi drugim obmorskim državam. Prepovedani brusi Na Vrhu pri Sv. Trojici sem imel v svojem dolgem življenju samo dva imenitna obiska. Takrat, ko je pome pripeljala cesarska kočija, da sem se bojeval z Brdavsom, in danes. Neznan mož se je pripeljal v avtomobilu in otro čaji so menili, da tako imenitnega še ni bilo v naši vasi. „Kaj bo dobrega? " vprašam prišleca. Najprej me pocuka za rokav, da se obrneva vstran, pa pove: „Delo imam zate." ,JDela se ne branim, plačila pa še manj," se mu zarežim. „Pst, Bolj tiho govori, da naju ne slišijo," me opozarja in vpraša: ,Ali še tovoriš? " „Že dolgo ne več. S kobilico popotujeva zgolj iz navade, da vidiva, kako se svet izpreminja. '■ ,JVo, ravno prav. Mislil sem že da ležiš doma za za-pečkom. Bi'mi prinesel iz Celovca vrečo brusov, ka-li? " „Pokaj bi jih nosil, ko jih nihče ne potrebuje," se branim. ,J^iso ravno pravi brusi. To so škatlice, podobne brusom, in znajo same računati. Pripeljal sem jih iz Nemčije." „Presneta reč, čemu jih nisi pripeljal še čez mejo? " ,Jiko bi jih, ne bi prišel tako daleč pote. Obilo ti bom poplačal." „Kaj pa mejači in možje postave? " me je skrbelo. ,JSle smejo te dobiti. Torej boš ali ne? Meni se mudi " je postal nestrpen. „Veš kaj? Meni se kar zdi, da je ta stvar strogo prepovedana, zato ne bom šel namesto tebe v žerjavico po kostanj. V take sumljive reči se ne vtikam več. Ne bi imel rad na stara leta sitnosti in slabe vesti. Veš, oblast je oblast, čast je pa čast! To je več vredno kot ne vem kako velika mošnja novcev. Zdaj pa mi izgini izpred oči, kajti brž moram napisati pismo, da posvarim druge pred takimi nevarnostmi, kot si ti." MARTIN KRPAN Prihodnost RTV trije sateliti^ Oddajnikom se iztel• . omejeno, kajti pri takšne' voju satelitske tehnike? * . dandanes, mora ostati K prostora tudi za druge ko ■ kacijske, hidrometeorol0 različne satelite nasploh- r3f Naslednja stopnja v satelitske radio-difuzne ^ bodo zato trije veliki i'1 stacK tankostMzpopolnjeni ge°, ^ narni sateliti, ki bodo s te ^ skim in radijskim Pr0^^ pokrili vsa naseljena P0.^ Zemlje. Nekakšni „prototipi" le-teli se že J jo 36.000 kilometrov na ^ ljino površino v območji . torja. Riše in piše: !nS9 ■aiiBHal Dolenf skl lisi jrt 2DMi 30. Dragi bralci! Na ^ nam je, a moramo vafl jjjin dostnim prihodom Par Košato lipo! V zadnja111 ^ pred samim domačin1 nevšečna zadeva: star' ^0\'\ nil je pištolo histeričn1 . vozniku. „Pretentati me umreti se ne splača Na sredini današnje Priloge objavljamo pod naslovom TUDI UMRETI NA KREDIT zapis o tem, kako je smrt postala najdražji dogodek v lovekovem življenju in kako se je iz tega bistvene^ človekovega dogodka razvila prava industri- J9. Ob smrti je potrebno drago plačati prav vse — t ki ;m,rlifke vežice do britja pokojnika, od krste, ' k' '8 'a^° vredna tisoč dinarjev ali pa celo deset-t toliko, do vencev, pevcev in godbe, od na- grobnega spomenika do osmrtnic in zahval .. . I n ko vse to seštejete ter upoštevate ob tem še pogrebščino in sedmino — je znesek prav gotovo dovolj velik, da mora povprečen svojec povprečnega umrlega občana seči tako globoko v žep, da bi to zadostovalo za največji potrošniški kredit. Zaradi tega se umreti ne splača, zaradi tega bomo kmalu tudi umirali na kredit. Razen, kajpak, če ne bodo pogrebnine in posmrtnine naglo poskočile. QLibna, T® p - Pr' Krškem že dolgo^privlači arheologe. so si izbrali za izkopavanje rob zelene Ugot ' ,2a katero vešče strokovnjakovo oko takoj Veške ''i^3 so j° nekoč v davnini ustvarile člo-vrhu Umetna meja terase pod cerkvico na Ubn pote^a P° obzidju davne naselbine. Preskia skriva pod bujnim zelenjem zanimivo toiklj °st in arheologi jo skušajo vedno znova <>b * na dan. Ostanke pokopane kulture je Libne začel prvi odkrivati Jernej 2 arheologi iz dunajskega prirodoslovnega l°Vnea Pred osemdesetimi leti. Do druge sve-r°^°vn k^ne k''° izkopanih več kot sedemdeset *ko*j 9omil, v katerih so pokopavali rodove stoletij. V eni gomili je bilo po trideset po H GSet 9robov- Ije svetovni vojni je nadaljeval izkopava- SejVeh gomil pokojni ravnatelj Posavskega f ^tanko Škaler. V njih je našel zelo drago-?ta bj|n vsebinsko bogato gradivo. Najzanimivejša grQu®ro'J ilirskega vojščaka s čelado in situlo bojevnika, pokopanega skupaj s svojim k^ko'03 ?ra(*'va ie 'etos spodbudila arheologe k vi r^aniu "aselbine, kateri so pripadali gro-JSjš e'a se je lotila ekipa Posavskega muzeja Kil pod vodstvom arheologa Mitje Guština. Posavski muzej se je odločil za to raziskovalno akcijo, da bi dobil odgovor na vprašanja, koliko časa je naselbina živela, s kolikimi obzidji je bila obdana, koliko naselbinskih slojev se je nabralo skozi stoletja in kako se je ohranila hišna arhitektura. Izkopani libenski grobovi sodijo v čas starejše železne dobe od 750 do 300 let pred našim štetjem. To je bil čas Ilirov, medtem ko po slučajnih najdbah letošnjega izkopavanja sklepajo, da sodijo sloji v čas od leta 700 do začetka našega štetja. To pomeni, da je bila Libna naseljena tudi v latenski dobi, v času keltske dominacije v naših krajih. Pod površinskim slojem je našla ekipa Posavskega muzeja ostanke treh obzidij. Najmlajše obzidje pripisujejo na podlagi najdenega ometa in novca cesarja Galiena v obdobje markomanskih vojn, to je v čas okoli 245. leta. Pod njim je ohranjeno starejše obzidje iz petega in šestega stoletja pred našim štetjem. Še niže so naleteli na močan sloj ruševin z veliko keramike in hišnega lepa. To je najstarejše obzidje, ki sodi v sedmo stoletje. Naselbina je bila sprva utrjena samo z zemeljskim nasipom. JOŽICA TEPPEY tnesto treh obzidij Kjujtmm 18. IX. '75 armnom NOTESA 47 ■ PRILOGA DANES tudi muni NAKRMIT f m CA | m C/3 ZAUPAn Kaže, da sta le dve poti do vročih asfaltnih stez, na katerih se podijo hitri avtomobili: bodisi da ima človek dosti denarja ali pa se vpiše v dirkalno šolo Jima Russella (za nas je najbližja v Zeltvvegu). Metod Papež iz Boštanja, ki je lani prestal izpit v tej šoli, letos pa ima za seboj že nekaj uspehov in tudi smole (za zadnjo dirko v Silverstonu je zamudil letalo!), pravi, da ima zeltvveška šola dirkanja 12 lekcij, v kar je všteto pet krogov vožnje v vsaki lekciji. Važno za vsako lekcijo so obrati stroja. Začne se s komaj 3.400, potem pa dodajajo od 200 do 4(30. Za to ima kandidat seveda že na voljo enosed, inštruktor pa nadzira njegovo početje na stezi s svojim avtomobilom na kritičnih točkah ali z merilcem vrtljajev in što-parico. HMOinuu Skrivnost uspeha na vsaki stezi posebej je poznavanje idealnih linij v ovinkih. Da so kriteriji res strogi, pove to, da že pri prvih lekcijah dopuščajo le sekundno odstopanje, dve sekundi je že mnogo! Ponavadi lahko pride do 10 lekcije vsak povprečen smrtnik. Do 11 in 12 lekcije pridejo tisti, ki zmorejo dober čas na stezi. Pri 12 lekciji dovolijo stroju, da se vrti že s 7.500 obrati na minuto. Seveda so pri tem izključene takšne vragolije, kot jih včasih vidimo na naših cestah, kot npr. sunkovito obračanje volana ali podobna nedopustna početja. Po klubški dirki dobi novopečeni dirkač diplomo, ki mu omogoča udeležbo na vseh nnednarodnih dirkah. To pa je lahko tudi vse, zakaj od tu naprej odpira vrata samo še denar, kajti bolid formule I stane dva do tri milijone novih dinarjev! ^ arihoro Letos spomladi je bila na turneji po Evropi skupina ameriških ansamblov, predstavljena kot „paket" gramofonske družbe VVarner Brothers. Kljub temu da so bile prve zvezde te turneje Doobie Brothers, sta bili največ navdušenja in pohval deležni skupini Tovver of Povver in Little Feat. Preden, je kitarist LovvelI George us;,tanovil skupino Little Feat (Majhna noga), se je že osem let pečal z glasbo. Bil je studijski glasbenik in je sodeloval z Nilssonom, Carly Simon in z Delaney and Bonnie. Približno devet mesecev je bil tudi član Franka Zappa Mothers of Inven-tion. Sodelovanje z njimi pa se je končalo, ko mu je Zappa predlagal, naj ustanovi svoj ansambel. LoweJl je takoj uvidel, da mu je Zappa na vljuden način povedal, da je odpuščen. Leta 1968 je ustanovil Little Feat. Prvi, ki se mu je pridružil, je bil pianist in orglar Bili Payne. Potem sta prišla še bobnar Rick Hayward in basist Roy Estrada, ki je nalašč zato zapustil „Motherse". Ime so si dali po opazki, ki jo je dal njihov prijatelj, rekoč, kako majhne čevlje nosi George. In potem so krenili na pot. Po dolgem in počez so prekrižarili Združene države, igraje v vseh mogočih klubih in'dvoranah. Prvi nastop so imeli v nekem klubu, kjer je bil nad odrom napis; PREPOVEDANO SE JE TEPSTI. Kasneje so izvedeli, da je bil ta napis tam zato, ker so teden dni prej člani skupine MC 5 začeli pretep. Dve leti je trajalo, preden so prvič videli notra- njost snemalnega studia. Po dveh neuspešnih velikih ploščah jih je zapustil basist in kazalo je, da bo ansambel razpadel. LovvelI je že razmišljal o tem, da bi se posvetil producentstvu, toda našli so basista Kennyja Gradneya, ta pa je imel prijatelja kongoista Sama Claytona. Dodali so še enega kitarista (Paul Barrere) in nastala je zasedba, ki obstaja še danes. Dodatnega kitarista so potrebovali zato, da bi se LovvelI lahko bolj po* svetil solo kitari in petju, za kongoista pa jini sicer ni bilo takoj jasno, kaj bodo z njim, toda"* kasneje se je stvar obnesla. Little Feat so šele s tretjim albumom vzbudil] zanimanje za svojo glasbo, toda niso se uvrstil' na nobeno lestvico. Lansko leto pa so izdali četrto veliko ploščo „Feats don't Fail Me Now", s katero so se začeli prebijati na površje. V ZDA jih že smatrajo za enega najboljšimi ameriških ročk ansamblov. Kot glasba veliko ameriških skupin je tud' njihova kombinacija več zvrsti ameriške muzike. S svojo raznovrstno in veliko zasedbo lahko < igrajo country, blues, funky — soul ... Večkrat delujejo tudi jazzy, pa še Zappov vpliv se začuti kdaj pa kdaj. Vse njihove skladbe pa druži nt' mičnosti ki na koncertih vrže poslušalce s stolov. LovvelI pa se velike publicitete, in dobrih kritik boji. Pravi, da ko preberejo kakšno ugodno kritiko, postanejo zaskrbljeni, kako bodo nare* • dili naslednjo ploščo boljšo od prejšnje. STROOO. TUROBNO. mVENDAR ••• Nič več živih barv, nič več frfotanja okrog nog, to sta glavni spremembi nove jesensko-zimske mode. Pariz in Rim, po katerih se v modnem svetu vrti ves svet, diktirata za letos strogo eleganco. Na mlade tokrat niso računali, ker zanje tako in tako nobene zapovedi ne veljajo več, pač pa je zdajšnja rTK)da kot nalašč za zrelo ženo. Kostimi s tričetrtinsko jopo prihajajo na pn/i tir, na sploh pa velja, da postaja linija ožja, bolj ravna. Namesto širših kril, v katerih smo tako udobno hodile, se nam spet obetajo ozka in malo daljša, oprijemajoča se krila z razporkom ali gubo ob strani, da ne bi imele težav pri prvi stopnički. Jesenski kostimi so klasičnega kroja, za katere so zelo uporabna blaga, ki so sicer za moške obleke. Sivo-belo črtasto, droben karo, večni črno-beli pepita. Druga možnost, malo bolj žensko obarvana, so volneni jerseyi, ki pa seveda zahtevajo drug kroj. Krilo ozko, pa vendar ne oprijeto, jopa precej dolga, s pasom, zgornji del je širok, z raglan ali kimono rokavi. > Največja sprememba nas čaka pri barvah. Nove so vse turobne in mračne in vse so videti take, kot bi jim v lepi naravni barvi primešali malo sive. Črna barva dobiva na ceni, zraven nje pa še zamolklo rdeča z malo roza mešanice, nova zelena, zmešana z modrog pa temno vijoličasta z malo rjavega dodatka. Videvali bomo tudi precej sivega in barve kamelje dlake, ki sta pravzaprav edini vedno aktualni. Ob klasični in bolj strogi liniji ter turobnih barvah pa vendar ne gre obupavati, da bi ta moda mlajše delala starejše. Za to poskrbijo modni dodatki; čepice, rutice, torbice, cvetlice, ogrlice, škornji, čevlji pa še in še, kar je sicer majhno, a veliko stane. > RIABAČER UHnuCA leubna HRE HRE Po latinsko se mu reče „armoracia". Sestavljena beseda pove, kje je rastlina doma; ar pomeni blizu, mor pa morje. Da hren cvete od maja do julija, najbrž veste, za zdravje pa je posebno dobra korenika, ki pa jo izkopavamo septembra in oktobra. Hren ima veliko zdravilnih ■lastnosti. Pospešuje izločanje seča, draži sluznice, topi sluz in lajša kašelj. Hrenov čaj ali kuhan hren pa pomagata pri napenjanju, vnetju ledvic, skorbutu, vodenici, mrzlici in slabi prebavi. Sveže nariban hren je sam po sebi zdravilo zoper revmo in protin. Lahko ga jemo 3 — 5 gr vsak večer ali pa sveže nariban hren uporabimo za obkladek. Ta pomaga pri glavobolu, živ- 60BE HAZABU Jesenske nedelje mestne družina kaj rade prežive na piknikih v naravi. Lovimo zadnje sončne žarke, s katerimi je letošnje poletje tako skoparilo, hkrati pa pridejo na svoj račun gobarji, nabiralci kostanja in tisti, ki jim je bolj pri srcu vinska trta. Zakaj ne bi običajnega jesenskega jedilnika s čevapčiči in ražnjići izboljšali še s specialite-to — gobami na žaru? Kaj eno- stavno jih lahko pripravite, recept pa je povedala kvalificirana kuharica Majda Bevc iz Novega mesta: ,,Gobe narežemo na lističe, ki so vsaj centimeter debeli, medtem ko manjše gobice in klobuke pustimo cele. Očiščene gobe posolimo in popopramo ter jih polagamo na povsem malo pomaščeni raženj. Opečemo jih samo toliko, da z obeh stra- bit' ni hrustajo, ne smejo Pa. ng mehke, kot kuhane. Ko pece ■ gobe polagamo na krožni ' vsako pokapljamo z malo su . vega masla. Zraven je najb0) koruzen kruh." .. Gobe na žaru so ppslast|lV po kateri se vam bodo še ^ j; krat pocedile sline. Končno P j če jih naberete sami, taka J > tudi nič ne stane. Pazite le. 1 bodo gobe užitne! p. 10 DOLENJSKI LIST a čnosti in išiasu, pa tudi pri č bel jih pikih. Pri revmi prip°r° čajo še masažo s hrenom, n. močenim v kis. . Pri hrenu moramo poZna pravo mero, posebno če mo hrenov sok. Ta v majhOlH količinah pospešuje izl°ča»ja seča, v preveliki količini Pa^ hko povzroči krvavitev v led < cah. Htn% \ \mKKm fcttT"t I Mil U ^ JMMMMM M i j U JI Jih I M J ^ r i 1 ^ Skrbi zase, ljubi brata, »uvigni ga, odpri mu vrata, ^ sodnik naj bo srce!! y Ilijevim KOZOLCEM v Dolnjih Retjah pri eiikih Laščah je po pripovedi literarne zgodovi-® 'n ustnem izročilu imel svojo pisateljsko delav-|ul^° Levstik. Izpričano je, da je tu napisal ^ARTINA KRPANA, NAPAKE SLOVENSKE-a^tT'SANJA in POPOTOVANJE IZ LITIJE DO sla ' slavni slovenski POTOPIS, in še bolj ske'^° ^Spdbo ali povest o neuničljivem sloven-' Pon prebrisano! in simbolu upornosti, teh preprostosti, ki je že od nekdaj vrela iz Pr'n''' praprot. Sede na^^ričneje pred sto leti je v „Slovenskem glasniku" Hojti ^ '^Mati povest Martin Krpan. Zaradi kle-hijji '®^''^a in pogumne pripovedi je v času vse ^ ®9a zatiranja Slovencev Martin Krpan z Vrha l^jjg^®*® Trojice s svojo kobilico in mesarico in ^nat* 'Z cesaričine lipe ali lipca(? ) in govorjeno soljo postal simbol revolucionarne- IIUEVIGA KOZOLCA ga hotenja in ni čudno, da je prav ta povest prodrla v najširše plasti in se uveljavila tudi izven naših meja. Saj je Martin Krpan med drugim preveden tudi v ruščino, nemščino, srbohrvaščino itd. . . . Prirejen je bil tudi za oder. Prvo dramatizacijo je pripravil leta 1905 Govekar. Kmalu po vojni pa ga je na novotneškem odru režiral dolgoletni ravnatelj obrtne šole, vsestransko razgledan mož in prvi urednik. Dolenjskega lista — Jože Zamljen—Drejče. • Dr. Anton Slodnjak pravi v svoji razpravi o Levstiku, „da je Martin Krpan vrhunec folklorizi-rajočega pripovednega načina, ki je docela ustrezal zahtevam, kakršne si je postavil v Popotovanju in v Napakah. V tej povesti je zdnjžil ljudske prvine s svojo idejo o večni nehvaležnosti vladarjev do požrtvovalnega in velikodušnega ljudstva. Jasno, v slovenskem in občečloveškem merilu veljavno vodilno misel je izrazil v tako čudovitem soglasju vsebinskih in izraznih prvin, da Martina Krpana lahko uživa najbolj razvajen estet in vsaka preprosta duša." Pod kozolcem, ki je sedaj kulturni spomenik, z razgledom proti Turjaku in okolici sem se pogovarjal z enim od redkih suharobarjev, ki so ostali zvesti ročni izdelavi škafov in keblic — 66 letnim Poldetom Grudnom, ki se je rodil v tej vasi v neposredni soseščini Ilijevih. Tja je tako rad zahajal Levstik zaradi prijatelja Jožeta Oblaka, odličnega čebelarja, pa tudi zaradi dobrega kruha, ki ga je doma velikokrat manjkalo. „Ko sem bil še jaz majhen," pravi Polde, „ je bila lesena kašča polna papirjev, knjig in rokopisov. Če bi takrat vedel," se mu oči zasvetijo, „bi vse te reči pobral in obogatel. Toda pred petdesetimi leti so kaščo podrli in vse se je razgubilo." IVAN PRIJATELJ iz Dol. Retij, sedanji lastnik Ilijevega kozolca, je ostal sam na tem«vetu, le včasih ga obišče kateri od otrok. Pri osemdesetih letih je še ves živahen in šegav. Še redi živino in v mali čumnati v svoji stari, lepi hiši izdeluje škafe. „Zame je najlepša dišava duh po smoli in lesu in najlepša pesem z dobro nabrušenim obličem posneto oblanje. Včasih si pa mimogrede tudi za- žvižgam. Ej, star sem, star, pa tudi starost dočakajo tisti, ki prej ne umrejo," pravi. V kmečki izbi s krušno pečjo in dolgo kmečko mizo, ki še ni pokrita s polivinilom, sva modrovala in razlagal mi je o kozolcu, ki je bil nekoč Ilijev, zdaj pa je v njegovi lasti: „Bojim se kaj obesiti v tiste late, ker se mi zdijo nekam svete. Veliko ljudi prihaja, posebno mladine. Hodijo tod okoli, mi v vasi pa nimamo niti gostilne, da bi se odžejali. Niti razglednic, da bi jih kupili za spomin." Hiša, v kateri se je rodil Fran Levstik, veliki slovenski pisatelj, ima vzidano ploščo. To je pa tudi vse ... Toda.kozolec je nema priča kakor tista starodavna lipa sredi vasi, pod katero je Močilar razlagal o starih časih in so otroške oči in ušesa nadobudnega fantiča vsrkavale čisti vrelec, ki se je v poznejših letih sprostil v pesniku, pisatelju in človeku, v drevesu, ki je neminljiva prisotnost živega, v zelenih krošnjah drevesa nad Tankovim malnom, kjer teče voda in kjer je bil doma Primož Trubar. VIKTOR POVSf Ko je bila ta preizkušnja za njim, se tudi starši niso mogli več upirati njegovi želji. Kadar je Viktor pozneje doma potarnal, da je življenje v internatu hudo, hrana slaba, ga je oče vedno vabil, naj pride domov, češ da je dela in jela dovolj. Povšetov cilj pa je postajal vse bolj določen: kmalu se je odločil, da bo šel po gimnaziji na likovno akademijo. Že od prvih šolskih let je bilo v njegovih zvezkih pol napisanega, pol pa narisanega. Prvi resnejši pouk o slikarstvu je dobil na novomeški gimnaziji od pokojnega slikarja Vlada Lamuta. Ker pa gimnazija sama ni mogla dati trdnih osnov za študij na akademiji, je Povše nadaljeval šolanje v Ljubljani, da je hkrati lahko obiskoval Robovo slikarsko šolo, ki sta jo vodila Slapernik in Jakob Karel. K sprejemnemu izpitu na akademijo se je prijavilo 75 kandidatov, sprejeli pa so jih le šest in Povše je bil med njimi edini Slovenec. Vpisal se je na slikarstvo in med dolgim študijem je moral poprijeti za vsako delo, saj je bil v glavnem odvisen le od sebe. O počitnicah je pod vodstvom prof. Šubica delal pri Republiškem zavodu za spomeniško varstvo in se tako navdušil za restavratorsko delo. ,,V č^asu študija sem kar eno leto delal z restav-ratorji, v glavnem pri ohranjanju naših fresk. Spoznal sem tudi, da bom samo od slikarstva težko živel. Restavratorstvo me je vedno bolj privlačevalo in po diplomi sem se vpisal na postdiplomski študij, smer restavratorstvo," preprosto pove Povše. Ravno takrat so v Novem mestu ustanavljali medobčinski zavod za spomeniško varstvo in Povše je dobil štipendijo kot bodoči restavrator; ^edež tega zavoda naj bi bil v Kostanjevici. Ko pa so'bili okraji razformirani, je ta zamisel padla v vodo. Medtem je Povše končal podiplomski študij in prišel s specializacije v Sovjetski zvezi, .kamor je odšel na lastno željo, ko je dobil štipendijo Prešernovega sklada. Jasno je bilo, da z zavodom ne bo nič in postavilo se je vprašanje, kam s Povšetom. Nekdo je rekel: ,,Naj gre učit na osnovno šolo, če hoče . . ." Tako je Dolenjska zgubila človeka, ki je bil že takrat eden največjih naših strokovnjakov restavrator je v. ,,V Rusiji se je moj poglobljeni študij šele začel. V mogočnih restavratorskih inštitutih sem se počutil kot sestradanec pri bogato obloženi mizi: vse bi rad pojedel, pa nisem vedel, kje naj začnem. V Rusiji, največ v Moskvi, sem bil skoraj dve leti in lahko rečem, da sem se dodobra najedel vseh dobrot, ki so mi jih prijazno ponudili," pove vedno dobre volje živahni in šegavi Povše. Na ministrstvu kulture si je pridobil prijatelje in to mu je omogočilo, da so mu bila vrata povsod odprta. Delal je pri restavriranju Ikon, grafi- ke, pergamentov, pri konserviranju dokumentov (tako imenovano čitanje ugaslih tekstov); pokazali so mu najnovejšo tehnologijo za restavriranje oljnega slikarstva, lesenih plastik, pridobil si je znanje o konserviranju in jreševanju kamnitih del. „Spoznal sem, da molči le tisti, ki nima kaj povedati. Stara šola modro skriva zgolj svoje neznanje!" sodi Povše. „Na Zahodu se jaz ne bi mogel nič naučiti; prvič so na Vzhodu, kar se restavra-torstva tiče, spredaj drugič pa je na Zahodu tako znanje tržno blago, ki ga dobi tisti, kdor več pla-ča." Nekaj pa je moral obljubiti: da najnovejših metod za reševanje karhna ne bo publiciral, lahko pa jih uporablja pri svojem delu. „Restavratorstvo je v Rusiji res na zavidljivi ravni. Sicer pa ni čudno - samo v Ermitažu dela na tem področju 85 strokovnjakov pod vodstvom prof. Kastrova." Ko s Kostanjevico ni bilo nič, so Povšeta vabili v Ljubljano, Koper, Maribor. Odločil se je za Celje, ker tam še ni bilo nobenega restavratorja. „Vedel sem, da bo to pionirsko delo in da bo vse, kar bom naredil, le moje delo." Od 1967 je svoboden umetnik. „Za svobodo pa^e bori cel svet," se zasmeje. Kmalu bo dobil večji atelje in potem se bo še bolj posvetil tudi slikarstvu. Tako veliko njegovih slik dolenjske pokrajine, ki jo najraje slika, visi na Štajerskem. Na Štajerskem je tudi največ restavriral, med drugim tudi Pieta iz celjske gotske kapele; to šo občudovali na razstavi žalostnih Madon iz vse Evrope v Salzburgu. Med bisere gotskih kipov spada celjska Madona iz 14. stoletja, ki jo je tudi restavriral mojster Povše, ogledali pa so si jo na razstavi jugoslovanske umetnosti v Parizu. Dolg je seznam del, ki so jim novo življenje vdahnile roke Viktorja Povšeta; na razstavi Gotske plastike na Slovenskem je bilo več kot 20 del, ki so bila prej v njegovem ateljeju, nad katerimi je prebil dolge ure natančnega in potrpežljivega dela. V letošnjem letu se je največ posvečal restavriranju pleterskih apostolov; to veliko in pomembno delo je končal pred kratkim. Material, ki ga Povše potrebuje pri svojem delu, je zelo težko dobiti. Iz Rusije je prinesel kar 32 kilogramov raznih materialov, za katere je na ministrstvu dobil nekakšno „bianco menico", sicer jih sploh ne bi mogel prenesti čez mejo. Med drugim potrebuje tudi posušene jesetrove mehurje. To je zelo iskano blago, saj prav iz mehurjev teh rib delajo najboljše želeje v najdražjih restavracijah. Za Povšeta pa so jih zbirali po vsej Sovjetski zvezi! Zelo dobre odnose ima tudi s poljskimi strokovnjaki, ki prihajajo k njemu v Ce-Ije. '„Restavratorsko delo ljudje slabo poznajo in o njem je težko govoriti. To je treba videti. O tem bi rad predaval v Novem mestu in drugih dolenjskih mestih, saj imam svoje delo od začetka do konca posneto in zabeleženo, tako da lahko vse od začetka ponovim," predlaga Povše. To je prav gotovo ponudba, ki je ne gre prezreti. K® nTfrw^ ^ i i i ^ k,! s! i i rj o toni pVr°jn' ie v osnovno šolo v Poljane pod Ro-^tlj v šolski nadzornik. Štirje razredi so se jjeh i^i en' sami sobi in učenci so se stiskali v Hornff^' nareienih a partizanske mitinge. cah jn n'k je pogledal po vaških fantičih in dekliški e': »,Da, daleč od sveta ste in živite še v ^*ne: ev5čini. Morda pa bo prav kdo od vas *aŠel v svet in v njem kaj pomenil." m658^8 so se P056'36) zarezale v otroško b0 a'e9a Viktorja Povšeta. Takrat se je zaklel, SwPrav on tisti, ki bo šel v svet in nekaj In en dogodek iz tistega časa se je Viktorju ^ ^ vtisni| globoko v spomin. S tovornjakom Kul e'ia'i na šolski izlet v Ljubljano. Učitelji-' lf| iirn°V^eva je otrokom pokazala tudi univerzo e Povedala, da je to najvišji hram učenosti. '" !Qd|0? streho bom nekoč tudi jaz!" si je potiho, r kj|j ^ Cno prišepnil Viktor. Zato se je po osnovni si dolenjskih Toplicah odločil za gimnazijo. 3, 'V |9r ta stvar n' k"a tako preprosta. V šolo i j* fan .Pravzaprav uiti. Domači so hoteli, da bi 3: «'^1 d '2u^'' kakšnega poklica, da bi čim prej l(j ^ 5Vq.° kruha; Viktor pa je pred sabo jasno vi-\i S £ cilj: gimnazijo, univerzo, želel je priti v S 0t®| je nekaj pomeniti. Zato se je na skrivaj 0 K? D^' 'n 0,3 Pomo^' učiteljice Fanike Černe-y \ MN r,Pravljal na sprejemni izpit za gimnazijo. Smrt je postala najdražji dogodek v človekovem življenju; prava sreča je, da pokojnika ni več med živimi in se mu zato ni potrebno ukvarjati s številkami. Iz enega od treh bistvenih človekovih dogodkov — rojstvo, poroka smrt — se je razvila prava industrija in danes se pravzaprav skoraj ne more več zgoditi, da bi pogreb in vse, kar sodi okrog njega, veljalo manj kot milijon starih dinarjev! Ljudje se rodimo na kredit, živimo s krediti in od njih in vse bolj očitno postaja, da bomo tudi umirali na kredit. Življenje torej ne bo več življenje — ampak posojilo. Za tiste, ki ne verjamejo, kako draga je danes smrt, navajamo podatke. odmrliskeveže do britja V pogrebni službi novomeškega Komunalnega zavoda sem dobil naslednji cenik, za katerega so rekli, da je v skladu s Skupščinskim Dolenjskim listom 1/73, kjer so bile objavljene cene. Zraven pa so pristavili, da so že prosili za podražitev, a še niso bili uslišani. Kaj hočemo, inflacijska podgana gloda tudi tako prozaično zadevo, med kakršne prištevamo smrt. Uporaba mrliške veže na novomeškem pokopališču stane 27,50 din na dan, njena dekoracija pa 44. Recimo, da je,umrl Novomeščan: prevoz pokojnika do 20 km daleč stane 82,50 din, spremstvo pri prevozu pa zaračunajo takole: vsaka šoferjeva ura 57,92 din, vsaka spremljevalčeva ura 36,58 din. Za dvig trupla na domu, v mrtvašnici bolnišnice ali na cesti je potrebno odšteti novih 66-dinarjev. Mrtev človek postane mnogo bolj dragocen, kadar pride v roke brivcu — britje je 27,50 din, umivanje 33 din in preoblačenje 110 din.- Za zapiranje in odpiranje vrat v mrliški veži ter za prižiganje in ugašanje sveč zaračunajo po 39,60 din na dan. Vsakega pogrebca je prav tako potrebno plačati: pri civilnih pogrebih je navadno sedem, pogrebcev, vsakemu je treba odšteti po 69 dinarjev. Za izkop navadne jame računajo 209 dinarjev, za infekcijske stroške 66, za urejanje dpku-mentov 44 in za obvestilo iz bolnišnice 11 dinarjev. V Novem mestu na srečo pokopališče še ni tako zasedeno, da bi morali še živi občani skrbeti za svoje posmrtne ostanke, kot se to dogaja v velikih mestih, zaradi česar morajo dajati v časopise oglase za nakup groba podobno kot za nakup avtomobila, stanovanja ali klavirja . . . Najemnina za grob, ki velja deset let, stane 200 dinarjev. Vse potrebne formalnosti, ki smo jih doslej zapisali in ki so potrebne za zadnji počitek, so nas pripeljale do kar velike številke: 1604,70 dinarjev. krsta: tisočak ali desetkrat vee To kajpak še daleč ni vse. Zdaj seštejemo še pogrebni material. Tu je najdražja postavka krsta. V pogrebni službi imajo na zalogi krste od 915,62 do 2.814,55 dinarjev — za ilustracijo pa bđdi omenjeno, da je pri enem izmed lanskih po- grebov na novomeškem pokopališču samo krsta stala več kot milijon starih dinarjev! Socialno razlikovanje se žal potegne še čez zadnji prag človekovega življenja . . . Lesen križ stane 35,46 din, vsaka osmrtnica 2,80, sveča pa 11,93 din. Poglejmo še stroške za drug pogrebni material. Polivinilasta vreča stane 148,30 din, pregrinjala so po 130 do 292,50 din, rjuho morate plačati 27,94 din in blazino 108,16 din. Okroglo vzeto, če se odločamo za srednje vrednosti povsod tam, kjer je mogoče kupiti cenejše ali dražje stvari, kot na primer krste ali pregrinjala, nas stanejo pogrebni stroški novih 2.560 dinarjev. Pri Komunalnem podjetju bomo torej še mrtvi vredni več kot štiri nove tisočake! To pa žal še daleč ni vse, na kar moramo računati ob smrti. Za ureditev gomile in odstranitev uvelih vencev bomo pogrebni službi odšteli še 89,10 dinarjev. Sorodnikom bomo poslali telegrame ali jim bomo telefonirali, toda o smrti navadno seznanimo tudi prijatelje in znance pokojnega. Ti živijo v različnih krajih in skoraj si ne moremo pomagati drugače, kot da se odločimo za objavo osmrtnice. Običajna osmrtnica stane v našem časopisu 720 dinarjev — tako kot pri vseh časopisih je tudi pri Dolenjskem listu v navadi, da imajo naročniki popust. In če upoštevamo osmrtnico in po pogrebu še zahvalo brgz popusta, moramo spet precej globoko'poseči v denarnico in plačati — 1.440 dinarjev. venec>pev(H> godba... Kadar nam umre d/ag človek, ga spremimo s cvetjem. V cvetličarni so povedali: „Imamo vence razlićnih velikosti in različne kakovosti. Venci s svežim cvetjem veljajo od 300 do 500 dinarjev, za večje pa računamo do 800 dinarjev. Venci s suhimi rožami stanejo 250 do 300 dinarjev . . ." Na pogrebih, kjer je že tako turobno vzdušje, navadno niso zgolj govorniki. A če hočemo, da bodo ob gomili peli pevci, potem moramo računati na nov izdatek — od 600 do 1.200 dinarjev, odvisno kajpak od tega, koliko pevcev poje. In če bo pokojniku na zadnji poti igrala godba na pihala, je potrebno računati še na okrog 1.300 dinarjev novih stroškov. Vsi tisti, ki bodo pokopani z duhovnikom in ob zvonjenju, naj računajo še na 400 do 500 dinarjev dodatnih stroškov, kot so povedali na župnijskem uradu v Novem mestu. In sicer: maša je po 60 din, zvonjenje vsakega zvona po 10 din, potem pa še pogreb sam in denar za mežnarja in ministranta. In če potegnemo črto pod dosedanje stroške, potem nam da seštevek veliko številko: okrog 8.400 dinarjev ob upoštevanju tega, da smo računali, da je šlo za civilni pogreb. ... in spomenik Številka, ki smo jo dobili, nam že precej otipljivo dokazuje, da ni malo takih, ki so umrli in bili pokopani na kredit. Še več pa je pokopanih na kredit, če k pogrebu prištejemo denar za nagrobni spomenik. Telefonirali smo v edino kamnoseštvo, ki ga je mogoče poklicati v Novem mestu, in na drugi strani žicp je prijazen glas povedal: ,,Dela imamo čez glavo in letos ne sprejemamo nobenih naročil vec. Največ kupcev se od- loči za nagrobne spomenike v vrednosti okrog 7.000 dinarjev. Sicer pa pri nas prav dragih spomenikov ne delamo, saj nimamo navade vzeti v delo spomenika, katerega cena bi presegla recimo 15 ali 20 tisočakov." Prištejmo prej seštetim stroškom še denar, potreben za nakup nagrobnega spomenika — in stroški ob človekovi smrti se povzpnejo že na več kot 15.000 dinarjev. Upamo, da soglašate z nami, da smo se res v vseh primerih odločili za cenejše postavke, saj bi v nasprotnem primeru lahko to vsoto vsaj podvojili. In če kdo meni, da doslej opisani stroški vendarle niso presegli meje običajnih potrošniških posojil, kakršna dajejo naša podjetja al| banke, potem naj opozorimo na to, da nismo še našteli vseh stroškov, združenih s smrtjo. Po stari slovenski navadi menda ni pogreba, po katerem pogrebci ne zavijejo v gostilno, da si pri-vežejo duše. In če bodo nekateri pili na svoj račun, bo vendar še ostalo dovolj sorodnikov, ki bodo imeli po pogrebu skupno pot — in skupen zapitek. Koliko velja taka pogrebščina, je kajpak odvisno od števila pogrebcev in od njihove žeje oziroma žalosti; toda to so že bolj posvetne številke, o katerih je mogoče razpravljati v naših družinah domala vsak dan. Strinjali pa se boste, da tudi takle malce bolj skupinski izlet v gostilno ni prav poceni ... Prava sreča je, da vsaj sedttiina, starosvetni običaj, ki je bil v navadi sedmi dan ^o pogrebu, danes že izginja. V nasprotnem primeru bi bila človeška smrt še dražja. In če kdo sodi, da to ni dovolj za potrošniško posojilo — čeprav bi se pravzaprav dalo razpravljati o upravičenosti takega naziva, saj ob poplavi posojil za nakup transistorjev, hladilnikov, televizorjev, pohištva, ozimnice in neštetih drugih stvari doslej še ni bilo slišati, da bi kje dajali posojilo za prepotrebne izdatke ob človekovi smrti — potem ga velja opozoriti, da se prav lahko zgodi, da bo potreben resničen potrošniški kredit — za pogrebu primerna oblačila. No, pa to sodi že v drugo vrsto stroškov, ki z mrtvecem samim nimajo več neposredne zveze. pogrebnina In ob okroglih dveh starih milijonih stroškov, ki smo jih lepo po vrsti našteli in z dokazi podkrepili podatke, da se dandanašnji zares ne splača več umreti, ker umiramo na kredit, moramo vendar pošteno pristaviti, da nekaj denarja le dobimo nazaj. In sicer, kot so nam povedali na Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje, kjer so citirali Uradni list SRS 26/74: „Kdor je oskrbel pogreb zavarovanca ali zavarovančevega člana, ki je so-, cialno zavarovan, ima pravico do pogrebnine v višini 1.000 dinarjev za otroke do sedmih let starosti, 1.250 dinarjev za otroke med 7. in 15. letom starosti in 1.500 dinarjev za človeka, starejšega od 15 let. Prav tako pritiče svojcem povrnitev polovice prevoznih stroškov ter posmrtnina: za aktivno zavarovane enomesečni osebni dohodek od lanskega povprečja, za upokojence pa toliko, kot je znašala zadnja pokojnina." Nekaj sicer je - toda ob stroških, kakršne smo našteli, sta pogrebnina in posmrtnina bolj majhni. Še iz latinščine se nam je ohranil pregovor: ,,De mortuis nil nisi bene." Resnično, o mrtvih je zares potrebno govoriti samo dobro: noben dogodek v človekovem bivanju ni tako drag kot smrt. In če že plačamo . . . J. SPLICHAL f J | —* -"| . ™ ^ . j . 5CHVVEIGER 9 i S JSf 1 LmI -Urf? I® ■ K I i HI «. %fam» «^B;--'" * W1 -. '".'MADm j m 11 li I nof UBI iwm' -:^ r - ■■ '# i f fcl M trii V ■£' flBf Cirila ■ pi^ ^1 r i — . • |0 Okoli domačije pod cesto ni tistega življenja# obkroža druge kmetije v Podgorju. ------^ I Terezija Zelinger „Skoraj povsem »m." življenje na osojni strani težk*' W hote a,i nevede zaide v naše Pod-^ Uličnih i °dtr9a P°9'ed °d čudovite pokrajine nehoto epot' ki jih odkriva na vsakem kora-^ekod ^Sl predstavlia, da pod starimi hišicami !^v»ati *•S Slam° kritimi in 2 rezliar|imi hrasto-lv'jenje \/IVe 'iudie mirno, zadovoljno in srečno voni f8 ,Srka pramir Sorjanskih gozdov in PreiHp kl .se spaia z modr'm nebom. Ve2aneaa 9otovost in celovitost življenja, tesno !Vfi roke j 2 naravo. Od sonca ožgani obrazi, ži-,as°vni _ 0Jrda hoJ'a kmetov se mu zazde brez-•^rerr*akliiw nekdaj 'n 2a vedno enako čvrsti in ,;'0da 12 • • • .* ' '1'^'huljenn t,eh id'''čnih hišic, kozolcev, domala S° *e h«i obraz revščine in težkih usod, n^a s skon 9° ded'šč'na teh krajev. Stoletna 0 'e °ko|j^° 2em'io se je tako zažrla v ljudi, da u tarnaj« 2rasla trda skorja neobčutljivosti ne$e prj|jk 8 !?krat< kadar jim je res hudo in če a' da imajo komu to gorje povedati. ^avsenci ' *enč nj.iela hiš[ra'ri pod cesto, ki vodi na Dolž, leži ^'njak h aven nie sameva že napol raz-jjjtju 2 ' oj^ače smetišče in lopa za drva. V VSi' ni ne n mi.biva|i^i ni okoli hiše videti O* '* hle SVin*e' žametni 9°bec kraye ne r9°rje. Va" To ie mrtva domačija, ki pa 50 let, je rodila pet friJn ^anaici?'1 h.'šl samo ^ dva; štirinajstletna to! 6na v m etn' 'van- Ostali so odšli iz Pod-V.pri|ožnnVO meSt0' dru9a v Nemčijo, sin pa jn^.jedor^g Stnih ^zaposlitev in seporedkoma 'stJe s'cer nar ^i, e9a 9ne?n ' 2ak°n; ptice vedno odletijo H frJjtod c«t a' da si sP|etejo novo - v tej do- dvema u?3 0'Samo tak0- 1 f 6: irrieU 1113 Je bil° na domačiji še vse testom S° krav?' kokoši, prašiče, otroci 1Pa je nc7 1materi° delali in živeli skupaj. t0 u!pdni dan 19. september, ko i ig|j n'Co# k. erezijo zadela kap. Morala je v IN^tidM S° J' re*i'1 živ'jenje, niso pa je Iro f)ropadn?.ohrome,osti. S tem dnevom se iL *e je t ' ,^e neustavljivo nadaljuje. k f6- jo 0re2i^a po štirih mesecih vrnila iz d CemJ^ ma pričaka,a razrahljana dru-i O ^ed HCaSv0m se 'e marsikaj spremenilo v I C Se ie H^ mskimi člani- sP°r z njenim k C.^er iftk°n^n? za°stril. Vse, kar je pre-i Vil lz h * 29 prej vzel nazaj» Potem pa se je 0*r°k' 8 n Pretr9a' vse ve2' s b^erj° 'n ^ |V|6?i držaldn' P0 Terez'j'ni vrnitvi so razrah-^e9a d6 pr'. doma^em ognjišču moža To-ne je zapustil družino in izginil. •t) Kasneje so izvedeli, da je pustil tudi službo pri Pionirju, kjer je delal 19 let. Nemočna Terezija je ostala sama s tremi otroki, za katere se njihov oče sploh ni več zmenil. Ob redkih in kratkih obiskih so otroci od njega dobivali le udarce. izhoda ni videti ,,0d bodočnosti pričakujem samo še smrt. Rada bi, da bi otroka prej dokončala šolo. Tako hudo mi je, da vsak dan jokam, ko vidim, kako sem nemočna. Se oblečem se sama le s težavo, kaj šele, da bi kaj postorila. Samo z levo roko lahko premaknem lonec na štedilniku. Za vse pri hiši je Ani; kuha, pere, pospravlja. Še sreča, da imam njo. Nič čudnega ni, da ji gre v šoli težko. Zelo je bojazljiva. To je posledica tega, kar moramo trpeti." Tako je med jćkom in s težavo pripovedovala Terezija Zelinger. Ani je ves čas molčala in na vprašanja odgovarjala samo z da in ne. Čutiti je bilo, da se je strah globoko zažrl vanjo. „Vsi so nas zapustili. Nimamo niti koščka zemlje, hiša je še zmeraj očetova, moj oče pa otroka s krepelom preganja, če si hočeta odtrgati hruško ali jabolko. Komaj dobimo za vsakdanjo hrano. Ani dobi za pomoč pri delu na drugih poljih kakšno košaro krompirja. Od socialnega dobivam 300 din podpore na mesec, to pa skoraj nič ne zaleže. Še sreča, da se Rdeči križ briga za nas. Tovarišica Milica nam preskrbi vsa potrebna . oblačila. Letos sta šla otroka z Rdečim križem za mesec dni na nnorje, jaz pa sem morala ta čas v bolnišnico, ker sama sploh ne morem nič . .." V tej gori revščine in gorja ni videti izhoda:^ Zdi se celo, da se plaz nesrečne usode vse višje zgrinja nad Zelingerjevo hišo. Pred durmi je zima, lopa za drva pa je prazna. Šola se je začela, povsod je potreben denar - tega pa ni. Od Toneta Zelingerja ni mogoče izterjati vzdrževalnine, ker se noče zaposliti. Starejši sin se zaradi nesrečnega dogodka pred leti ne more ujeti in samo bega', najstarejši hčeri sta poročeni in tudi težko kaj pomagata.. . Odšla sva iz skromne sobe, od saj počrneli strop kuhinje je zamenjalo modro nebo. Zunaj je prešerno sijalo sonce, Podgorje se je kopalo v opojnem zeienilu — idila je bila spet popolna. Toda besede, ki sva jih slišala, so začrtale grenak podton v lepoto tega dneva. Popotnik, ki gre mimo, ne bo opazil domačije pod cesto, pogled mu bodo pritegnile s soncem obsijane zidanice in vikendi, posejani po gorjanskih pobočjih. A. BARTELJ M. MARKELJ UUDJE HEROJ DRAGO RUSTJA Borno je Kresetova kmečka domačija iz Bogneče vasi pri Trebelnem preživljala šest otrok. Žuljave roke skopi zemlji niso mogle iztrgati dovolj kruha, zato je oče 1928 odšel za delom v daljno Argentino. Nikoli se ni vrnil in skrb za številno družino je ležala na materinem hrbtu. Kajpak so morali tudi otroci že zgodaj poprijeti za delo. „Dvanajst let mi je bilo, ko sem ob šoli dan za dnem delal na razdejani cesti proti Mirni vasi. Kljub garanju sem zaslužil le 80 par na uro." Tako se spominja Franc Krese prvega izkoriščanja, ki ga je občutil na svoji koži. Dasi ga je utrujajoče delo-oviralo pri učenju,-je končal pet razredov osnovne šole na Trebelnem in se vpisal na klasično gimnazijo v Šentvidu pri Ljubljani. Toda že po prvem letu je moral šolanje opustiti, kajti ni bilo denarja. „Bil sem hlapec na Hmeljniku, in ko je baron konje prodal, sem šel za njimi v Mirensko dolino k novemu gospodarju." Potlej je delal še na gradbiščih v Ljubljani, leta 1940 pa je odšel k vojaški planinski pešadiji na Sušak, kjer je dočakal zlom stare Jugoslavije in njene vojske. Proti domu se je odpravil čez Karlovac in tamkaj so ga ujeli ustaši. Že drugi dan je pobegnil in se peš prebil domov. „Doma je bila ravščina; za vsakdanji kos kruha sem delal pri kmetih in v gozdovih. Tako so minili prvi meseci vojne in pripravljalo se je ,nekaj velikega'. Samo slutil sem, kaj bi to lahko bilo. Res, že prej sem o sovjetski revoluciji slišal tako grozljive stvari, da jim nisem mogel verjeti. Tudi o španskih borcih je prišel glas do mene, in če bi mi kdo rekel, naj grem tja, bi šel." Poleti se je priključil Osvobodilni fronti in raznašal Slovenskega poročevalca. Ko je bila oktobra ustanovljena mokronoška četa, je partizanom prinašal hrano in sporočila o premikih Italijanov. Dobro je poznal ondotne kraje, zato je bil tudi četni vodič. 20. marca 1942 je postal partizan; blizu Velikega vrha se je pridružil Dolenjski četi. „Že v prvih dneh sem dobil ime Čoban in še zdaj ne Vem, zakaj. Najbrž ne zato, ker sem bil pred vojno pastir." Z orožjem je znal dobro ravnati, saj je bil v planinski pešadiji mitraljezec, zato so mu tudi partizani precej zaupali mitraljez, s katerim je že v prvih bitkah pognal v beg Italijane. Meseca aprila je postal kurir 5. grupe odredov, maja pa spremljevalec njenega komandanta in je sodeloval v številnih bitkah pod Gorjanci. ,Pred vojno nisem nič vedel o KP, med prvimi partizanskimi boji pa sem spoznal, da vodi KP" ljudski odpor tudi zoper socialne krivice, ki so grenile mojo mladost. Zato sem 20. junija 1942 tudi sam postal komunist, kar je bilo zame veliko priznanje." Tedaj je bil že obveščevalec 3. bataljona Vzhodnodolenjskega odreda. Biti obveščevalec v partizanih je pomenilo nenehno ,nositi glavo naprodaj". To zahtevno delo je Franc Krese opravljal od septembra do novembra v 3. bataljonu Gubčeve brigade in nato do decembra v Dolenjskem odredu. Do februarja 1943 je bil obveščevalec Cankarjeve in do aprila Gubčeve brigade. Hkrati je sodeloval v številnih bojih in se s hrabrostjo izkazal v bitkah ' pri Skocjanu, Dvorištu in Prekrižju, pravcati pojem junaka pa je postal v znameniti bitki pri Jelenovem žlebu, kjer je z bombami prebil italijanske položaje, zaplenil težko bredo, precej pušk, pištol in streliva. ^ „Obveščevalec sem bil do julija še v 1. dolenjski operativni coni in do avgusta v 15. diviziji. nato pa sem postal namestnik komandanta 2, bataljona Gubčeve brigade in sodeloval v napadu na beiojiardistično postojanko v Pleterjah, v bitki za Žužemberk in drugod." Nekolikanj pred razpadom Italije je bil imenovan za komandanta istega bataljona in z njim izvedel več samostojnih akcij pri Tržišču, Malkovcu in Tel-čah, še posebej pa se je izkazal pri rušenju železniške proge Trebnje-Novo mesto in Trebnje-Velika Loka ter med boji za Mirno peč in v spopadu z belogardisti pri Kostanjevici. Franc Krese, ki se je vojaških osnov naučil že pred vojno in to znanje izpopolnjeval v nenehnih bojih, je konec septembra 1943 postal komandant 14. brigade, s katero je zavzel nemško postojanko na Bučki in zaplenil veliko orožja. Med nemško ofenzivo je bila njegova brigada v sestavu 18. divizije in tedaj je z njo bojeval hude bitke pri Brodu na Kolpi. Pred koncem leta 1943 je bil Krese pomočnik načelnika obveščevalnega centra Glavnega štaba Slovenije, po enomesečnem višjem partijskem tečaju pa je postal načelnik obveščevalnega centra 7. korpusa. Na lastno prošnjo je bil ma<-ca 1944 premeščen za načelnika štaba Gubčeve brigade. Tako se je znašel sredi bojev za Trško goro, Kartelje-vo, bil pa je tudi v napadu na Štampetov most in Slivnico. Potlej je bil junija imenovan za komandanta 12. brigade, katero je vodil v bitkah pri Bosiljevem in v Suhi krajini. „Med vsemi dotedanjimi boji nisem bil nikoli ranjen. Toda pri Selih-Šumberku se je konec julija zgodilo.' Belogardistom smo postavili zasedo in streljali nanje najprej s 13 puškomitraljezi. Umaknili so se in spet napadli, pa smo jih odbili. Padlo je okoli 70 belogardistov, nas pa je bilo ranjenih pet. Najhuje sem jo skupil sam, kajti krogla mi je prebila desno nogo nad kolenom." Imel je raztrgano' veno in v roški bolnišnici Gornji Hrastnik mu je moral dr. Janez Milčinski nogo amputirati. Na zdravljenje so ga odpeljali z letalom še v južno Italijo, od tam pa se je februarja 1945 vrnil v Beograd. Tam je deloval v štabu KNOJ in se maja vrnil v Slovenijo. Postal je predsednik sodišča za prekmursko vojno področje, bil julija imenovan za komandanta garnizona v Murski Soboti in nato še komandanta šole 2. divizije KNOJ, v kateri je bil tudi inšpektor. Maja 1946 je postal major UDB za Slovenijo. Krese je opravljal tudi vrsto družbenopolitičnih funkcij, med drugim je bil republiški poslanec in predsednik glavnega odbora ZVVI Slovenije. Od 1959 do 1969 pa je bil ravnatelj Muzeja ljudske revolucije v Ljubljani. Hrabri mitraljezec in bombaš, iznajdljiv obveščevalec in neustrašen partizanski komandant Franc Krese, ki je bil za neprecenljivi delež narodnoosvobodilnemu boju 27. novembra 1953 proglašen za narodnega heroja, se je po vojni veliko ukvarjal tudi z vprašanji borcev, s katerimi je pomagal izbojevati svobodo. Bil je član glavnega odbora in podpredsednik ZZB Slovenije, pred nedavno upokojitvijo pa tudi samostojni svetovalec za borce pri republiški skupščini, zafo je dodobra spoznal njihove težave. Takole pravi: „Za borce je poskrbljeno, kolikor dopuščajo dane razmere. To pa ni dovolj, prizadevati si moramo še naprej. Borcev ne smemo gledat! kot ,kritizerje', oni so ljudje, ki so v najtežjih časih vedeli, za kaj se borijo. In če stvari nisc take, kot so mislili, da bodo, jih je treba spreminjati." kre§£ ČOBAN t'lTVia „Mama, oče je spet pijan!" Vsa zardela v obraz je Ines pritekla k materi v kuhinjo. Staro in razjedeno pohištvo je žalostno stokalo v prihajajoči polmrak. Mati je sedela ob štedilniku in pletla; hčerine besede so se ji zarezale boleče v srce. Odložila je pletenje in pomirjajoče rekla: „Ines, ne ženi si tega k srcu. Pusti ga, naj pije!" „Mama, ne morem," je Ines zatrepetala. „Ne morem ga gledati, kako se opoteka po ulicah. Ves smrdi po žganju. Studi se mi, mama, sovražim ga . .." Solze onemogle jeze so ji privrele na oci in kanile na materino roko, ki jo je ljubeče gladila po laseh. „Ne govori tako," je rekla mama. „Tvoj oče je! ... Nekdaj je bil ves drugačen. Takrat, ko sva se vzela. Takrat nisem vedela, da bom imela takega moža rn ti očeta." Mati se je obrnila proč in zaihtela pod težo razočaranj. Legli sta v posteljo. Mati je kmalu zaspala, Ines pa je s strahom in sovraštvom čakala, kdaj bo pijani oče prikolovratil domov. Premišljala je o klavrnem življenju, ki ga živijo, o sosedih, revščini, ki je stalni sopotnik cele soseske. Prste je stisnila v pest, da jo je zabolelo. Tema v sobi je bila1 vse gostejša in spanec je legal na njene oči. Pozabila je na očeta in na obraz ji je priplaval nasmešek. Spomnila se je Uroša, spomnila se je dogodkov pred dvema mesecema . . . Bil je petek, zadnji šolski dan. Zgodaj je vstala in odšla iz hiše, kjer je smrdelo po očetovem pre-pitem dihu. Šla je skozi mesto proti gimnaziji. Pozornost so ji pritegovale izložbe z lepimi oblekami in čevlji in kar sram jo je bilo, ko je pomislila, kako je oblečena in kakšne čevlje nosi. Pred gimnazijo je nekaj dijakov postavalo in se zagledalo vanjo. Ines je zardela. Slišala je opazke fantov in deklet, kakšna kmetica da je. Iz gruče fantov je tedaj stopil Uroš. „Ne bodi huda," ji je dejal. „Ne zameri jim!" To je bil njun prvi pogovor, njuno zbližanje, ki se je potem nadaljevalo ... Iz lepih spominov jo je prebudil ropot. Oče se je vračal. Prebudila je mamo, ki je stokaje vstala in pričela pogrevati večerjo. V kuhinjo je stopil oče motnih, krvavih oči od popite pijače. „Preklete babe," je zaklel. „Kje je moja večerja? !" Stopil je k materi in jo udaril, da se je opotekla in padla na tla. Še naprej jo je suval s čevlji, dokler se ji ni iz nosa pocedila kri in jć vsa zabuh-nila v obraz. „Nehaj, baraba! Ubil jo boš," je zakričala Ines. Planila je proti očetu in ga udarila. Oče je obstal. „Ti, Ines? Ti si me udarila? Jaz pa se mučim zate, da lahko hodiš v gimnazijo, da nosiš lepe obleke? !" „Poglej se, kakšen si! Le kaj delaš z nama? " je Ines zahlipals. V očetu se je nekaj prelomilo. Preplavil ga je srd in med kletvijo jo je udaril. Padla je po tleh. Toda oče še ni odnehal. Vzel je pas in jo neusmiljeno pretepel. Sprva jo je bolelo, potem pa je v nji prevladala upornost in zakričala mu je v obraz: „Sram me je, da si moj oče!" To je očeta še bolj razbesnilo. Udarjal je, kamor je padlo. Ines je izgubila zavest. Ko se je prebudila, je opazila, da je v kuhinji vse razbito. Splazila se je k materi in jo vprašala, kaj ji je oče naredil. Mati je samo potarnala, potem pa so ji oči zasijale in šepnila je: „Ines, tako ponosna sem nate!" S težavo je vstala, namočila brisačo in pričela brisati materin krvavi obraz. Pomagala ji je, da je legla v posteljo, kjer je vsa izmučena kmalu zaspala. Dolgo je gledala trpeči materin obraz in v nji je dozorela odločitev: napraviti mora konec! Odšla je na dvorišče in izpod razmajane opeke potegnila pismo, ki ga je nekoč v obupu napisala. Na pismu je bilo zapisano samo „Prvemu, ki me najde". Potežkala je pismo v rokah in ga položila pod jopico. Odpravila se je proti progi, ki je tekla nedaleč od barak. Splezala je na nasip. Niti čutila ni, da ji ostro kamenje reže kožo na dlaneh. Tresoča se od nočnega mraza, je legla na tir. V nji sta se borili dve moči: ena jo je silila nazaj k materi, druga jo je priklepala na tirnice. Ni se mogla odločiti, kateri se naj odzove. V daljavi je zapiskal vlak. Ines je bila zmedena. Kam? je vrtalo v nji. Vleklo jo je nazaj, a tudi še žive bolečine od očetovega pretepanja so jo trdno priklepale na tirnice, ki so bobnele od prihajajočega vlaka. Ni se mogla odločiti... V zgodnjih jutranjih urah je delavec Jakob korakal ob progi. V polmraku je zagledal truplo. Sklonil seje in se zgrozil nad znakaženim mladim telesom. Na tleh je zagledal pismo. Pobral ga je in komaj prečital besede na njem: „Prvemu, ki me najde". Razgrnil je papir in prebral, kar je pisalo v njem. Bila je to kratka, a žalostna zgodba. Staremu delavcu so se orosile oči. Ni mogel verjeti, da je mogoče: mladost, zlata, srečna mladostma tako polna trpljenja in gorja . . . INES 1 , ZABAVA K. Ni treba hoditi na vinski sejem v Ljubljano, tudi brez pijače se nam že dolgo cedijo sline po zlatih starih časih, zato smo tako čemerni in slabe volje. Kdor se poveseli ali zavriska, ga brž obsojamo: „Kaj pa mu je? Mar je pijan? " Tudi v našem malem mestu nekdaj ni bilo drugače. Bolj fina družba je hodila, na privatne gostije, kjer so gospe in gospodične razkazovale svojo novo garderobo, moški so se menili o poslih in politiki. Če je kdo hotel pravo zabavo in vesele ljudi, je moral iti ven, v okoliške vasi. Malokje je še danes v skednju drog, za katerega so se držali fantje in dekleta, ki so z bosimi nogami stopicali po pro-senih latih. V tistem polmraku so se sklepala prijateljstva in je bilo dovoljeno stiskanje. Vsem, godnim za ženitev, se je tu odločala usoda, ki je bila zapečatena v tem ali naslednjem pred-pustu. Po takem delu je bilo z zabavo, več stroškov, kot je bilo vredno proso. Kaj hočemo, tako je moralo biti, če so hoteli spraviti dekle od hiše! Druga prilika za zabavo je bila ob ličkanju koruze. Pol vasi se je spravilo na kup storžev, tako da jih je bilo včasih še premalo. Na ličkanju so v začetku pripovedovali grozljive pravljice, ko so šli najmlajši spat, pa mastne vice. Čimbolj masten je bil, raje so ga poslušali, le ženske so se zavoljo lepšega obračale v stran in se skrivaj hihitale. Na koncu je bil vsakokrat ples do jutra in je posekal marsikatero današnjo drago veselico. Če hiša ni bila dovolj velika, so se razkropili po dvorišču ali pa šli v sprevod z „Abrahamom" po vasi. Skoraj na vse smo pozabili. Prosa ne sejejo več, koruzo le toliko, da včasih vržejo nekaj kokošjim kljunom. Sem in tja je opaziti le še kuhanje žganja, pa še to dela vsak najraje sam zase. Le Slivarjev Jožko se hvali: „Še ga bomo kuhali, saj se je letos pijača močno podražila." Nikar ga ne sprašujte, koliko ga je nakuhal lansko leto! Celo noč je curljalo iz kotla, vendar so bili njegovi kuharji tako žejni, da so vsega popili in še v gostilni so ga morai zjutraj dokupiti. rfJUnraU- —Kakšna razstava pa je to, če je vse prazno? —To je razstava naših izvoznih kurantnih artiklov. — Halo! Halo? Prosim! Turistično društvo? — Da, pisarna turističnega društva tu. Was vvuensch^n Sie? Hočem reči, kaj želite? — Sezone je sicer že skoraj konec, a bi se vseeno rad pogovoril z vami. Kako je uspela letošnja letina? — Da, hahaha, veste, junija in julija smo bili prepričani, da se leto še ni pričelo, avgusta in septembra pa, ko tudi ni bilo gostov, smo se tolažili s tem, da je sezona že mimo. Sicer pa letošnje vreme! Je to sploh kakšno poletje? — Vem, da ni. Toda vseeno. Kakšne korake ste naredili, da bi goste zadržali pri vas? — Direktor našega turističnega društva je bil štirinajst dni v Nemčiji, kjer je sklepal aranž/naje. Šele ko se je vrnil, je priznal, da ne zna niti besede nemški. Se je, kot zatrjuje, prijetno zabaval. Seveda nemških turistov ni bilo. Tako in tako pa Nemci pijejo samo mineralno vodo. Od njih ni-koristi. — Gotovo ste pritegnili domače ljudi, če že tujcev ni bilo. — Večjih skupin ne, ker je direktor gostinstva rekel, da mu je dovolj domačinov, ki se ga nažro in potem pozno v noč tulijo kot voli pred zakolom. Veste, je živčen, odkar ga zafrkavajo zaradi izgube. Med nama: več milijonov deficita je. V letnem poročilu je direktor gostinstva navedel, da gostinstvo šepa, ker je premalo gostov, da bi pO; jedli vse, kar je v hladilnikih. Potem iz njih smrdi po pokvarjenem mesu. Smo pa, če lahko poudarim, dosegli manjšo izgubo, kot smo jo predvidevali. To pa tudi niso mačje solze! — Lepo in prav. Lahko vprašam, kaj ste naredili na kulturnem in turističnem področju, da bi postalo vaše področje privlačno? — Ha, tu so pred stoletji prebivali Iliri in Kelti# nadalje imamo muzej pa rimsko grobišče in Mi* trov tempelj, toplo reko in ribe v njej, imamo bogato folkloro, lepo jamo, kamor so bežali ljudje pred Turki, naša pokrajina je med najlepsl" mi. Žal, da nimamo denarja za izdajo prospekta« kjer bi lahko vse to prikazali in priporočili lju dem. — Pa letne prireditve? — Nihče jih ni pripravil. Poleti je vroče, vest®: in ljudje najraje pijejo. No, gasilci so organizira po vaseh veselice. Samo na eni so spekli preko s dvajset janjcev. — In kaj pripravljate za v bodoče? — Veliko stvari imamo v načrtu. Oprostite, s.(|. vi klicali? Vprašujem zato, ker so nam zagr°z' izključiti telefon, če ga ne plačamo do petnaj5 -ga v mesecu. Da, veliko stvari bomo postoril'# smo vendar turistična dežela, kajne? DOLENJEC V LJUBLJANI evgen jurifc fMPT 1111111 jMFmpJL SlVitf VVAVf mammi Ljudje so ljudje, vsi so pod kožo krvavi, vsi lulajo in kakajo, vsi so lačni in žejni (Dolenjci pa še bolj) .. . Živimo v isti državi, v isti družbi, tarejo nas „iste" težave. Zakaj sem zapisal besedico iste z narekovaji? XXX „Madonca," je rekel Tone, „madonca, pa naša štacuna! Sem hotel kupiti rožnato keramiko za kopalnico, pa je ni. Sem hotel montirati v vikend klimatsko napravo, pa jih ni . . ." „Grozno," je dodala njegova žena, „po vse moramo v Italijo, Avstrijo ali celo v Nemčijo in Anglijo." „Stari," je dodal sin, „na servis bom moral peljati kavvasakija ... V Amsterdam . . ." XXX v „Si slišala," je dejala Jožica sosedi, „si slišala, da so v trgovini dobili novo pošiljko gumijastih škornjev? " ,,Ti pa še jaz povem sijajno novico," ji je odvrnila, „res sijajno, enkratno novico . . . Ce HESCAN NA DOLENJSKEM 14 DOLENJSKI LIST PRVEMU, KI ME NAJDE andrej novak:sflomastrom bo vse po sreči, bomo dobili prihodnje 'et° vodovod. . ." „Neverjetno!" „Skoraj. Še bolj neverjetno pa je, da bod° I bila vas gori na hribu tudi elektriko ..." „Elektriko!" „In še nekaj sem izvedela,. . ." ,,Povej brž.." „Tudi v našo vas bo vozil avtobus." „Čudež! Kdaj pa? " . I ,,No, še ne takoj, a brž potem, ko bomod I vasi potegnili asfalt." „Asfalt do vasi? Neverjetno!" XXX rfll I „Madonca," je rekel Tone v soboto, »». I človek ne ve več, kaj bi. Naj grem na morjf' I da pokasiram najemnino od vikenda, ali naj J I kresnem na Gorenjsko .. ." „Duš," je rekel Jože, ko se je vrnil z njive' I „saj človek ne ve, kaj bi, tako mu gre fino • •: I Bi se najprej okopal, ko že imamo vodo, al' D I sedel in malo bral, ko imamo tudi elekf j ko. . ." i\ M TT n\J? v, FILM bele trave Slovenki režiser Boštjan Hladnik, ki je doslej zrežiral pet slovenskih celovečernih filmov, J® s svojo filmsko ekipo že na terenu, kjer snema svoj šesti ce-^večerni film „Bele trave". *enarij za film je napisal Bran-Ko Soemen, pripoveduje pa DEKLIŠKI MOST PLOŠČE ^ian Hladnik, režiser novega finskega filma „Bele trave". ■^dbo o našem človeku, pre-08 delavcu hmeljarju, ki fCgV. vsemu zna najti izhod in Lv naši sedanjosti. Gre temo iz sodobnega živ-deželi, s katero se J3n Hladnik tokrat prvič ia Kljub temu pravi, biVn ^^'Irn, kot da nekdaj snernal take filme, vloge v „Belih tra-gi-\/^° ""azdeljene takole: v vlo-nastopa mlada igralka -^1 ^rbanc (prvič je nasto-' nie ^ „Ko pride lev"), jg;'^^°'9i'alec je Jože Horvat; ki'' jjp,?"®nem z Barbaro Jakopič Slo Po'de Bibič. Od Venskih igralcev nastopajo Metk Cavazza, Dare Valič, ^no ^ '^'^anko in Majda Grbac. ^elii-^t? glavnih vlog pa so po-igralcu Lju- ^engora bitka na Sutjeski še Tftjj ^'Innsko izčrpan motiv, sktoa ' ^ stekli prvi metri film-Jaku na Kalinoviku v litijjr^ ■7®'^ režiser Zdravko Ve-sk| iji'^ snema nov jugoslovan-Jilni ..Vrhovi Zelengore". 'luL-i^^aja v koprodukciji več Povecjjj filmskih hiš, pri- l^ifo pa bo o smrti borcev, li| L bitko na Sutjeski bra- %Son Za novi 'i t ekipo izpopolni- I. mi igralci, ki zadnja leta % /^-PRCIMTflVlMmO VAfll-^ vse več nastopajo v jugoslovanskih velikih filmih. V glavnih vlogah bosta nastopila Sergej Bondarčuk, znani sovjetski režiser, in Josephine Chaplin, od naših pa Bata Živojinovic, Fa-ruk Begoli, Snežana Savić in drugi. Mlada slovenska filmska igralka Olga Kacjanova, ki si je z vlogo slepe Katice v filmu „Povest o dobrih ljudeh" na letošnjem puljskem filmskem festivalu priborila srebrno areno za žensko vlogo, bo nastopila tudi v npvem jugoslovanskem filmu „Dekliški most". Režijo filma so poverili Mikiju Stamen-koviću, pripovedoval pa bo o hrvatskih partizankah. SXSIah Helidon je poslal na tržišče dve mali ploščr pri nas zelo priljubljenega narodnozabavnega ansambla Lojzeta Slaka. Na prvi sta posnetka dveh melodij: „Moj avto" in „Večer med Brici", na drugi pa „Rano jutro" in „Pijmo ga". Slakov ansambel se s temi posnetki drži svoje že preizkušene in trdno utrte poti prijetnih in razgibanih viž, ki so postale stalen gost naših radijskih programov. Nezahtevna glasba, namenjena izključno zabavi in razvedrilu. KNJIGE meditaiijE v zbirki „Tokovi" je Mladinska knjiga izdala „Kartezijanske meditacije" nemškega filozofa Edmunda Husserla. HusserI je v celi vrsti spisov d9 potankosti utemeljil fenomenološko filozofsko misel, v „Kartezijanskih meditacijah" pa se nazorno kaže njegova fenomenološka metoda, katere osnova je krilatica „nazaj k stvarem samim". S fenomenologijo je HusserI „razčistil" pojme; kajpak ne samo stvarne, ampak tudi ne-bitne, dasi je začel „misliti" s tistimi, ki so dani očitno, to je s fenomeni. Mimo ,,stvari po sebi" se je zadržal na fenomenu zategadelj, da bi spoznal njegovo bit. V „Kartezijanskih meditacijah", ki sta jih prevedla Ivan Urbančič in Mirko Hribar (Izčrpno uvodno študijo je prispeval Ivan Urbančič), je docela razviden način Husserlovega mišljenja, zato je knjiga velikega pomena tudi za slovenski knjižni trg, saj je slovenska misel na več ravneh prepletena z vplivi Husserlove fenomenologije. roman Do zdaj so prevedeni v slovenščino že štirje romani znanega sodobnega ameriškega pisatelja Hermana Wouka. „Uporu na ladji Caine",.. „Young-bloodu" in „Marjorie Morning-star" se je pridružil še roman „Ne motite karnevala", ki ga je v prevodu Marijana Tavčarja izdala Pomurska založba. Gre za pripoved o svetobolnem reklamnem agentu Normanu Pa-permanu, ki si na karibskem otoku Amerigo kupi hotel z namenom, da bi spremenil ustaljen in utrujajoč ritem življenja. Zgodba je kajpak polna zapletov, preobratov in domiselnosti, Wouk pa je tudi s- tem romanom potrdil, da je velik mojster peresa, še posebej pa izstopa njegovo temeljito poznavanje duše ljudi, ki se začutijo izgubljene v krogotoku življenja. HOSNl /a\jy Slovenski pisatelj Ivo Zor-man je pri Mladinski knjigi izdal roman „Rosni zaliv", ki je smiselno nadaljevanje krajšega ro- \ Dokaj zanimivo je, da dandanes, ko se zdravstvo čedalje bolj izpopolnjuje, prihajajo do velike veljave tudi knjige, ki na bolj ali manj strokoven način opisujejo zdravilno moč zelišč. „Ljudskega zdravnika", po strokovni plati eno najbolj znamenitih tovrstnih knjig, ki jo je že leta 1952 napisal po več kot 40-letnih izkušnjah švicarski zdravnik dr. Alfred Vogel, je pred nedavnim v slovenskem prevodu izdala Mladinska knjiga. V „Ljudskem zdravniku" je najti ne samo temeljit opis zdravilne moči zelišč, ki so dostopna vsem, ampak tudi bistvene značilnosti sredstev, ki jih uporablja ljudsko zdravilstvo, nasvete o zdravi prehrani ter ne nazadnje opozorila pred škodljivimi vplivi sodobnega sveta na duševno življenje ljudi. WMM mana ,,V sedemnajstem". Tudi v pričujočem delu ' pisatelj obravnava probleme srednješolske mladine, dogajanje pa je postavljeno v čas počitnic. Gre za pripoved o šestnajstletni *Reli, ki v sanjskem Rosnem zalivu odganja misli na zdolgočaseno domače okolje. Počitnice jo soočijo z novimi spoznanji o svetu, v katerem živi; spozna tudi, da je Rosni zaliv „pust in mrzel", „topli pesek" pa zgolj sanje, v kateri skušala pozabiti vsakdanjost. ZGODBA MOJEGA 2lVIJEt)!jA premagati gluhoto in slepoto, je bila ves čas svojega življenja zavzeta borka za prizadeto mladino. Končala je študij na univerzi v Cambridgeu, potem potovala po svetu (obiskala je tudi Jugoslavijo) in pisala knjige ter članke. Njeno najbolj znano delo je prav „Zgodba mojega življenja", v katerem opisuje svojo vzgojo. Pripoved je zanimiva tudi za pedagoga, saj lahko najde v nji zametke modemih metod poučevanja slušno in vidno prizadete mladine. Pn tej knjigi je režiser Arthur Penn posnel slovit film „Čudodelka", ki smo ga videli tudi pri nas. in pri Gibraltarju. Posadka se mora nenehno bojevati tako z nasprotnikom kot tudi s podivjanim morjem. Prvi spopadi so krvavi, ljudje postajajo „ničle", ,,spopadi" med podmorničarji pa so tihi, a zategadelj grozljivi vse do misli na samomor. Dasi je „Podmornica" nazoren oris nečlovečnosti vojne, je hkrati tudi protivojni roman, saj bralca nenehno sili k vprašanjem: zakaj prelivanje krvi, zakaj ubijanje ljudi? pođnonii) ■ Pri Prešernovi družbi je izšel prevod knjige Helene Keller „Zgodba mojega življenja". Pisateljica, ki ji je ob pomoči učiteljice Anne Suliivan uspelo Založba Lipa je izdala vojni roman „Podmornica" sodobnega nemškega pisatelja Lotharja-Guentherja Buchheima. Gre za pripoved o dogodkih neke nenr>-ške podmornice, ki se znajde na bojnem pohodu sredi Atlantika Menda n6 bomo nikoli dokončno odkrili, kaj žene človeka v ustvarjanje, ki smo mu nadeli veličastno ime — umetnost. Toliko različnih odgovorov je že bilo izrečenih, toliko zaupanja v umetnost in toliko dvoma o njej, da navsezadnje mora vsaka misel ostati nedorečena, nepopolna, in le delno osvetljuj^s pojmi to, kar prihaja pred nas v vsej svoji konkretnosti. Samo s tem premislekom lahko razumem besede mladega slikarja amaterja Marina Beroviča: „Zoprno mi je, ako slišim, da sem slikar ali umetnik . . ." Berovič je po poklicu kemijski tehnolog, toda s prav tako zagrizenostjo, kot se pripravlja na poklic, tudi slika. Slikanje mu veliko pomeni, saj sam pravi, da bi slikal, četudi bi ga vsi kritiki sveta raztrgali, četudi bi od vseh strani slišal, da je njegovo slikanje ničvredno. V novomeški gimnaziji je začel kot ilustrator srednješolskega lista Stezice. Takrat je prvič doživel tudi zadovoljstvo nad javnim nastopom in začutil,'da mora biti vsako delo povezano z drugimi, da ni samemu sebi namen. Iz priznanj in spodbud je koval čvrst namen, da se ustvarjalnosti globlje zaveže. Na visokošolski študij je odšel pretehtano in s premislekom: ni se odločil za študij slikarstva, ampak za kemijo, čeprav ga je močno vleklo v ateljeje akademije. Čutil [e, da bi si pretežko služil kruh kot akademski slikar. Vendar se izpopolnjevanju v slikanju ni odrekel. V letih 1971/72 in 1972/73 je obiskoval posebne tečaje na likovni akademiji, kjer si je pridobil tfste izkušnje, ki jih da lahko tak krog. Včlanil se je tudi v društvo likovnih samo-rastnikov in društvo amaterjev Moste — Polje. ,,Ves čas so se mi doma nabirale slike in samo nekaj spodbu^ de je bilo potrebno, da sem te slike pokazal javnosti." Danes beleži že lepo vrsto razstav, na katerih so se pojavila njegova dela. Gotovo pa mu je najdražja samostojna razstava, ki jo je imel ietos v novomeški Dolenjski galeriji. Razstavo so morali celo podaljšati, kar kaže, da si je mladi slikar našel krog obiskovalcev. Berovič je amaterski slikar, vendar to ne pomeni, kakor vse preradi razumemo, da gre za slikanje, ki je manj vredno. Amaterizem je za Beroviča tisto, kar bi pravzaprav tudi moral biti: ustvarjanje iz notranjih potreb, zadovoljevanje človekovih potreb, ki jih vsakdanji trenut.»k ne nosi, gotovo pa ne v današnjem stehniziranem svetu, ko je človek zdrknil na površirio golega dogajanja. „Ko bi se ukvarjal samo s svojim poklicem, bi notranje zvodenel. S slikanjem pa mi življenje prinaša razsežnosti človeka, ki jih je današnji čas zmlel. Slikanje nii je velika sprostitev. brez njega bi mi manjkalo nekaj bistvenega. Človek mora in more najti načine, kako dati izraz svojim notranjim nagibom, brez njih je prazen." Iz tega osnovnega hotenja po izražanju svojega notranjega sveta je razumljiv tudi odnos in razumevanje poklicnega slikarstva. Čeprav je to zelo občutljiva tema, ki med slikarji povzroča veliko hude krvi, bi vendar pritrdil besedam Beroviča, ko pravi, da bistvenih razlik med amaterskim in profesionalnim slikarstvom ni. Gre samo za slikanje, za lastno, pravo ustvarjalnost. „Amaterizem ima na Dolenjskem veliko pobudnikov, a tudi nekaj nasprotnikov. Njegova največja vrednost pa je, da ljudem vseh profilov odkriva pot k ustvarjalnemu delu. Iz lastnega ukvarjanja najde amater pot k umetnosti, s tem pa ni več samo površen pčtrošnik kulturnih dobrin ..." M. MARKELJ gU[h] iJiKzn „Dolenjska ljubezen. Ce ljubi kdo po naključju deklico zares čisto, te je ne svari samo ne dati zapeljati se drugim, ampak varuje se greha in njene sramote tudi sam, zdi se tako ravnanje in zdržanje Dolenjcem strašno čudno, čez vse sumljivo in neverjetno. Tudi o njej raznaša se kmali glas, da se je skurbala kakor druge vrstnice, ki ne morejo biti brez šoceljnov. Dolenec v pravo čisto ljubav nikakor ne more verjeti, kajti je premescn, preživinski sam in sodi vse druge po sebi. Joj in gorje pa vpijejo na deklico in njene starše, če ima znanje s kakim gospodom Tako smatrajo ne le za kurbo ampak tudi za prevzetnico in odpadnico od svojega stanu. Mesarijo revico strahovito preostre pile njihovih zob. - Zopet me je več izgledov prepričalo o grozni nesramnosti dolenjskih vdov. Naj raje love mlade ne-skušene, včasi še nepokvarjene fante. V mestu pijo z njimi, dokler se upijanijo. Mrhe niso z lepo vinjene, če ga žro tudi po konjski. Tiček je na lepki, zvečer gre se domu, gaji in logi so spotoma povsod, priče ni, tema vlada in zdaj pa udri bajs! Marsikateri revež se je tako že ujel in zavezal z gnjusno, špekulativ-no kurbo. Včasi začno ta lov še ko mož živi, pričakovaje in s čarobijami pripravljaje njegovo smrt." Trdina brez ovinkov pove, kaj misli o dolenjski ljubezni in ni tako čuteč kot Nobelov nagrajenec za literaturo iz lanskega-leta Harry Martinson, ki je v ustq enemu junakov iz dela „V Indijo Koromandijo" položil misel, da kurbi nikoli ne reče kurba, ampak zmeraj kurtizana, češ da se to lepše sliši, hkrati pa da ji vedno prinese šopek vijolic ali drugega cvetja, da vsa stvar ni tako neokusna . . . Sicer pa je dolenjsko ljudstvo, če lahko v celoti pritrdimo Trdini, tako rekoč idejni vodja znamenite svobodne ljubezni, kajti ne gre pozabiti, da je besede o dolenjski ljubezni pisal Trdina pred dobrimi sto leti! Kako pa je z vdovami in deklicami, ki imajo fanta drugega stanu danes — ko uradno stanov nimamo več, socialnih plasti pa menda toliko kot včasih — bi najbolj verodostojno odgovorila poštena anketa .. . 18.9. i.ia 20. septembra vzide sonce ob 5.46 in zaide ob 18.04 — dan je dolg 12 ur io 18 minut. 1. oktobra vzide.sonce ob 5.59 in zaide ob 17.43 — dan je dolg 11 ur in 44 minut. Okrog 22. septembra stopi sonce v znamenje tehtnice. Takrat sta dan in noč enako dolga, čemur pravimo jesensko enakonočje ali ekvinok-cij. Hkrati se začenja jesen. 20. septembra ob 12.50 je ščip,- 28. septembra ob 12.46 pa zadnji krajec. Če bo držalo, kar nam odklepa o vremenu Herschiov ključ, potem je najbolje, da imamo dežnike kar naprej pri sebi: napoved je; zelo deževno vreme. 21. septembra goduje Matevž: za njegov god so slovesno vodili v cerkev „špitalarje" in hiravce, bržkone zaradi njegovega mučeništva. Kmetje so po njem ugibali vreme, češ: Kakor je vreme na Jožefovo (19. marca), bo do Matevža, kakor pa je na Matevževo, bo do Jožefa. Iz tega razumljivo sledi tudi to, da bo lepa jesen, če bo Matevž veder! Čaščenje sv. Mavricija so k nam prinesli kartuzijanci, ki so mu 1282 posvetili cerkev v Jurkloštru. Čaščenje pa nt zavzelo večjega obsega. Je pa res, da nastopa Mavricij tudi v pregovorih o vremenu, kot na pri- mer; Mavricija dan če sonce sije, pozimi huda sapa brije. Mavricija dan jasno nebo, vetrovi pozimi hudo brijo. 27. septembra godujeta sv. Kozma in Damijan. Na Krki, v vasi ob izviru te dolenjske reke, so imeli cerkev posvečeno tema svetnikoma. Svoje dni so Krča-ni na njun god — rekli so jim^ kar enostavno Kozmijana, ker so združili imeni — imeli semenj; ta dan niso delali, imeli so mašo in žegnanje. V ,,Prazničnem letu Slovencev" je zapisana tudi pesmica iz leta okrog 1900; „Pritecite sem na Krko, vi pobožni romarji . Oltar v cerkvi, ki je bila obnovljena 1757, je naslikal Matevž Lan-gus. 29. septembra je Mihelovo -po nadangelu Mihaelu. Po Sloveniji pripelje Mihael resnično jesen. V Beli krajini, na primer, so imeli včasih nepisano pravico, da se sme živina od Mihaela do Jurija (24. aprila) „po vsem" pasti. Rekli so; Mihael leto zapre, Jurij ga pa odpre . . . Na Štajerskem je bilo v navadi, da od Mihaela naprej delavcem niso več nosili južine na polje, češ da se dan toliko skrajša. Tudi za košnjo je skrajni čas. Pregovor pravi; do Miholja na soncu, po Miholju na peči. Po drugi strani pa vendar drži: več boš o Miholju nakosil, kot o pustu naprosil. Ponekod sodijo, da je setev ječmena na ta dan pogoj, da bo ječmen lep in poln. Belokranjska pesem " poje; ,,Došel je, došel sv. Mihol, on ga bo zoril, jaz ga bom pil. He, kume moj dragi, zdaj se napij, kmalu nas ne bo, zdaj ga zavžij!" Še to; o sv. Mihaelu žene hudič polhe spat. Še nekaj pregovorov iz druge polovice septembra; Če sveti Mihael dežuje, voljno zimo napove; če pa nebese razjasnjuje, trde zime se boje. O sv. Mihaelu če grmi, viharjev veliko pozimi buči. Če sveti Mihael veliko šišk da, zgodnja bo zima in veliko snega. Če sv. Mihael v želodu leži, obilno nam božič s snegom pognoji. Do Miholja na soncu, po Miholju na peči. Slana pred sv. Mihaelom če pada, tolikokrat ob letu o trjakih je rada. Zdolec in sever z Miholom v boj, gorje ti pozimi i za pečjoj. Tako se izteka september, v katerem je skoraj vsak godov ni k vremenski prerok — torej najbrž ne bo težko uganiti prave, samo dobro je treba gledati: grmi, dežuje, sije sonce? Kakršno je vreme danes, pravijo pregovori, po njem lahko ugibate naslednje tedne . . . % A. BARTELJ J. SPLICHAL straža Tam, kjer se lepa asfaltirana cesta na Vahti prevesi na dmgo, bolj položno stran Gorjancev, tam se začne tudi eden najlepših delov naše domovine — Bela krajina. Popotnik, ki se iz dolenjske strani odpravi v Belo krajino, si še ne bo mogel dobro ogledati lepot pokrajine med (Gorjanci in Kolpo, ko se bo že lahko prepričal o gostoljubnosti, prijaznosti in prisrčnosti njenih prebivalcev. Prva hiša ob cesti na belokranjski strani je namreč znana Badovinčeva gostilna na Jugor-ju. Človek dobi vtis, kot da je naletel na belokranjskega stražarja, ki pa ne stoji tukaj zato, da bi popotnega nadlegoval z neprijetnimi vprašanji in mu gledal v torbo, kaj nosi s seboj, man/eč zato, da bi ga prijazno pozdravil in mu zaželel dobrodošlico; potem pa, ko se vrača, da bi ga spet ta stražar vprašal, če mu je bilo všeč, če je zadovoljen z obiskom, se prijazno poslovil od njega in ga povabil, naj se spet kaj oglasi. Skoraj osemdeset let že stoji Badovinčeva gostilna na Jugorju in še dobro se spominja časov, ko so se v njej od rodne dežele zadnjič poslavljali Belokranjci, ki so se po cesarski cesti čez Gorjance odpravljali v širni svet, največ čez lužo v obljubljeno deželo Ameriko, ki jih je zvabila z mamljivimi obljubami o lepšem in boljšem življenju. Prav tu se jim je oko še zadnjič oziralo v smer, kjer je ležala njihova rojstna vas, in marsikomu je ta pogled do smrti ostal v spominu . . . Danes gospodari v Badovinčevi gostilni že tretji rod. Zanimivo je, da je tako današnjemu kot prejšnjima dvema lastnikoma ime Peter; po tem imenu je gostilna dobila tudi domače ime „pri Pepotu". Čeprav je sedaj gostilna zapisana na 25-letnega Petra Badovinca, sva se midva pogovarjala z njegovim očetom, znanim in dolgoletnim lastnikom, ki ga ljudje bolj poznajo pod imenom Pepi. Takole je pripovedoval; „Ko so konec prejšnjega stoletja zgradili cesto čez Gorjance, je moj oče, ki je bil tudi doma iz teh krajev, začel graditi to hišo. Hiša je bila narejena 1896 in od takrat je pri nas gostilna. Bela krajina takrat še ni imela železnice. Zgrajena je tDila le do Novega mesta in od Karlovca do Bobnarcev; tako je bila gorjanska cesta edina povezava Bele krajine s svetom. Po tej cesti so furmani prevažali blago, tukaj se je oglašal rog poštnih kočij ali postiljonov, kot so jim takrat rekli. Tisti časi so bili za gostilno zelo dobri. Oče je zgradil tudi velike hleve in pri nas so furmani prepregali konje, ki jih je upehala gorjanska strmina. Posel je lepo cvetel. Pozneje pa, ko je tudi skozi Belo krajino stekla železnica, se je ves promet preusmeril po njej, furmanov je bilo iz dneva v dan manj in gorjanska cesta se je začela prazniti. Takrat smo bili tudi v gostilni bolj osamljeni, kajti mi smo odvisni od ceste in od prometa po njej. Naši kraji niso gosto naseljeni, pa tudi domačini ne zahajajo poredko v gostilno: čez teden imajo delo na poljih in domačijah in prihajajo ob sobotah ali nedeljah, da se srečajo in malo pomodrujejo. Tudi danes je večina naših gostov prehodnih — turisti, ki se tukaj mimo peljejo na dopust, izletniki . . Čeprav je Pepi Badovinac že upokojen in je rjjegovo mesto zasedel sin, ne uživa pokoja. Čeprav se včasih malo potoži, da je že v letih, je še vedno povsod zraven. Tudi vino nabavlja on. „Pri nas imamo v glavnem domača, belokranjska vina. Imam sicer tudi nekaj drugih sort, toda gostje želijo le naša. Že dolgo vrsto let kupujem vino pri istih gospodarjih, tam, kjer vem, da imajo res dobro. Imamo tudi svoj vinograd, ampak moram povedati, da je vino, ki ga pridelamo doma, dražje od tistega, ki ga kupim. Delavci so dandanes strašno dragi, pa še dobiti jih je težko," se pritoži. Da pri Badovinčevih gostinstvo jemljejo resno, pove tudi to, da je Pepi od očeta prevzel gostilno 1935, vendar je prej končal gostinsko šolo na Sušaku pri Reki. Tudi njegov sin je, preden je od njega dobil gostilno, končal novomeško gostinsko šolo. Med vojno je bila gostilna zaprta; Pepi je bil v partizanih, v XV. brigadi, belogardisti in Italijani pa so pokradli in odnesli vse, kar se je dalo. Povrhu vsega pa je bila hiša med vojno še precej poškodovana. V njej je bil nekaj časa štab Tomšičeve brigade in nekdo je to izdal Italijanom, ki so iz Novega mesta s topovi začeli streljati na Jugorje. Partizani so se še pravi čas umaknili, hišo pa je zadela granata. Po vojni, 1946, ko je bil Pepi Badovinac demobiliziran, je začel gostilno, ki jo je dobil od očeta, počasi obnavljati. „Težko je bilo, težko," se spominja. „Uničeno je bilo Drecej, gradbenega materiala ni bilo, za delo sem bil sam. Vendar sem jo toliko obnovil-, da sem spet lahko odp|j gostilno. Potem je šlo bolj po malem, dokler niso stare makadamske ceste asfaltirali. Odkar je čez Gorjance spet več prometa, ga je tudi v naši gostilni." V Badovinčevo gostilno prihajajo gostje iz vseh vetrov: od tujcev do domačinov. Večkrat se oglasijo Pepijevi prijatelji iz partizanov. „Takrat sem najbolj vesel: spijemo kakšen kozarček in se spomnimo hudih, a obenem lepih časov. Včasih kar verjeti ne moremo, da so že tri desetletja mimo. Da, čas hitro teče ..." Pri Badovincu se radi ustavljajo tudi najvišji slovenski funkcionarji, kadar imajo opravke v Beli krajini. „Večkrat se zgodi, da mi že zjutraj, ko gredo v Metliko ali Črnomelj, naročijo, naj pripravim kosilo, ko se bodo vračali." Danes se ljudje bolj premišljeno odločajo, kam bodo šli: ali v hotel ali v domačo gostilno. In kose odločijo za eno ali drugo, tudi vedo, kaj kje lahko pričakujejo. Kdor gre v gostilno, bo zahteval v glav-riiem domače jedi, ne pa raznih francoskih omak in tatarskih biftekov. Če si zaželi tega, gre v hotel. V Badovinčevi gostilni je maja in junija, ko je sezona, moč dobiti odojka ali jagenjčka na ražnju, pozimi krvavice, pečenice, belokranjski matevž s kislim zeljem, poleti imajo suhe klobase, domače salame, pršut. Od časa do časa imajo divjačino, največ srno v omaki. V kuhinji pa gospodarita Pepijeva žena in „ta mlada". „Da se bo gost vračal v gostilno, mora biti zadovoljen, sicer ga ne bo več, pa še drugim bo rekel, naj tja ne hodijo, ker je slaba postrežba, zanič hrana in pijača. Pri nas velja načelo: kar ni dobro zame, tudi za gosta ne more biti!" Posebnost Badovinčeve gostilne pa je pijača, imenovana karampampuli, narejena iz raznih zelišč in gozdnih sadežev in alkohola. Vsako leto jo pripravlja Pepi, ki recept skrbno varuje. On je recept dobil od nekega destilaterja na Sušaku. Ta je precej hodil po svetu in karampampuli razstavljal tudi na velikih vinskih sejmih na Dunaju, v Parizu in drugih znanih mestih. To je bolj ženska pijača, ni preveč močna, ji pa Pepi pripisuje razne zdravilne učinke. „Karampampuli sicer res delam vsako leto, vendar ga ne naredim veliko, tako da je bolj za reprezentanco. Za recept se je zanimala tudi neka velika destilacija, pa ga nisem dal. Tudi sinu ga še nisem povedal. Nekoč so me vprašali, kdaj ga bom zaupal sinu, pa sem odvrnil, da dva dni pred smrtjo!" se šegavo zasmeje. „V glavnem se bo ta posebnost dedovala iz roda v rod. Če bi začel na veliko izdelovati samo karampampuli, bi se mi gotovo izplačalo, saj ljudje precej sprašujejo za to pijačo. Poznajo jo ne samo domačini, ampak gostje iz vse Slovenije in tudi od drugod. Je pa priprava karampampulija precej zamudna stvar: vsako leto moram prehoditi lep kos Gorjancev, da naberem potrebna zelišča in sadeže; potem jih je potrebno po posebnem postopku sušiti in šele nato pride izdelava. Vsa stvar gre še bolj p°* časi zato, ker vse delam sam. Pri tem ne potrebujem niti ne maram nobenega pomočnika. Mislim, da sin že nekaj sluti, kako vsa zadeva poteka, vendar mu jaz še nisem nič povedal. Brez recepta, ki ga za sedaj poznam samo jaz, pa nihče ne more narediti pravega karampampulija z vsemi njegovimi lastnostmi!" Prl' bije Pepi. Pozimi, ko Gorjance odene debela snežna odeja, se promet po cesti proti Beli krajini zmanjša; tuf* stov ni, tudi izletnikov je precej manj, saj v tej? koncu ni še razvit zimski turizem. Zato pozimi tuOJ v Badovinčevi gostilni ni toliko gostov kot v drug1 letnih časih, ko je včasih gostilna premajhna i" ^'3 tudi vsi sedeži na terasi za hišo zasedeni. „Kar žal je, da je Badovinčeva gostilna na oni, novome* strani Gorjancev^aprta. Včasih smo lepo sodelova'• kadar sem imel jaz polno, sem ljudi, ki so še Pr' ^ jali, pošiljal k Zajcu, kot se je reklo pri njih, oni pa meni. Sedaj pa jih nimam več kam napotiti. Sko^ da nobeden njihovih otrok ni ostal v gostilni, saj J bila to res stara in znana gostilna . . ." j. Sicer se pa Pepi Badovinac zaradi tega, ker je P? j mi manj obiska, ne pritožuje. Takole pravi: „Saj potrebno, da teče, glavno je, da kaplje." . v Še z nečim se lahko pohvalijo v Badovinčevi 9. stilni: pri njih vpitja in pretepov, ki so zlasti v njem času tako značilni za druge gostilne, skoraj ^ Pepi pravi, da še nikoli, odkar ima on gostilno, poklical milice. Tudi metliški miličniki povedo, . pri Badovincu nimajo nikoli dela. „To je naiv.e^fJ1i, visno od samega birta. Če znaš lepo delati z ljud se ti neprijetnih scen ni treba bati." g(1 Letos poleti sta bila Pepi Badovinac in žena ^ mesec v Kanadi. Šla sta na obisk k njuni hčerki, možem, tudi domačinom in gostincem, živi v tu. Hčerin mož je šef strežbe v velikem klubu, • mor zahajajo le petičneži. „Res je, tam je moč vl ^ marsikaj. Prav prijetno je iti tako za en mesee. ,j človek vse to vidi. Živel pa jaz ne bi nikoli tam- ^ ko hodiš po svetu, bolj spoznavaš, da ni nikjer leP j kot pri nas. Če znaš doma poprijeti za delo, ' < j. tukaj Kanado, Ameriko in Nemčijo," pravi Ba« nac. ' ||f( Peter Badovinac Rešitev prejšnje križanke %) resnice z napako Predsednik je zaslovel po svo-i»n°vi odeji (ideji). k-n^t je vztrajal: „Dajmo ■ Pokanju (iskanju)!" Prosila je, naj ji dajo mir, ker Je ze dovolj podrta (potrta). J so odkrili jezikov- na turista (purista). Nabral: J. JUST dl GE0M- KRSTA VETRNICA MATIJA dl NASTIL ROPARI- ZAIMEK I'«"-l 1 r lup govedo HSV ^PjŠEK" UNTAN n. egipt. pRffiRINJ/j MNJJGF u l politik w- semenski elektr. borišče___ml______mm___ i »in j ap. hitra irtloi,. pijaca smrt EA mnr PTrar ______mi________lsz____ n.orn. obokano disjeca stebrisce spniiNA ' ™T~ sp0jina__________krali .. _____ 5?®s - ^ pS «el__,____J__i at____ dalm. del MFV7A 2. ime obraza mtvza kradlji- izrael. naviha- vec luka nec j ,Ubila bom predsednika !' I ^enska, ki je poskušala ubiti ameriškega predsednika Forda, je bila prijateljica večkratnega morilca Charlesa Mansona — Uresničiti nauke voditelja. at>d*vni poskus uboja pn e,nške8a predsednika p a v parku kalifornijske-n mesta Sacramenta je po-nnV.no obrnil pozornost jav-».stl na tako imenovano jn , s°novo družino. Sedem-vajsetletna Lynette metm0' j? se je preriniia nro, Jožico in naperila v Prednika revolver, je namreč članica razvpite družbe neuravnovešencev, zbranih pod zastavo psiho-patskega morilca Charlesa Mansona; ta sedi v zaporu in prestaja dosmrtno ječo zaradi umora sedmih ljudi. Poskus umora se je sicer izjalovil, na dan pa so prišle nekatere podrobnosti iz nenavadnega življenja Mansonove družine. Čeprav je njihov vodja v Prijam^- xz aN}Uma Mansonove družine: Fromme in njena to L t 3 113 P°k°pališču. Istovetenje s smrtjo, ubijanje -temeljne resnice Mansonovih častilk. zaporu, družba ni razpadla. Žive blizu jetnišnice in čakajo, kdaj se bo Manson „ponovno pojavil iz smrti na svet, kot seje Kristus", tako je zatrdil morilec sam, ko je odšel v zapor. Mansonitov, kakor se imenujejo, je celo več kot prej. Mladi, posebno ženske, ohranjajo njegov kult živ in razunijivo je, da hočejo tudi delovati po naukih svojega učitelja. Sociologi pravijo, da je njihova vdanost skoraj nerazumljiva, čeravno je res, da gre za osebnosti, ki zaradi jemanja mamil in drugih opojnih sredstev nimajo lastne volje. Atentat torej ne bi smel presenetiti Američanov. Mansoniti menijo, da sta Nixon in Ford ista oseba, ter so tudi javno razglasili, da jima je treba preprečiti vodenje države, sicer „bodo vaši domovi bolj krvavi, kot je bila Tate — La Biancina hiša in My Lai skupaj!" Psihiatri, ki so preiskali nesojeno atentatorko, so ugotovili, da gre sicer za inteligentno osebnost, kolikor ne gre za nauke, kijih je širil Manson. V te nauke, temelječe na smrti in ubijanju, pa je zaverovana do konca. Kresnička, ki goji poleg ljubezenskih še druge strasti Med čare poletne noči sodijo tudi leteči plamenčki - kresnice, ki se v ljubezenskem opoju iščejo nad travniki. Toda tudi za to lepo podobo je skrita trda vsakdanjost boja za obstanek. Samec kresnice oddaja svetlobne signale, in ko jih samica opazi, odgovori s primernim signalom, da jo samec lažje najde. Ti svetlobni signali se razlikujejo od vrste do vrste. Pestrost signalov pa ne moti posebne živalce, ki se je specializirala na prehranjevanje s samci kresnic. Imenuje se photuris versicolor, sodi pa prav tako med kresnice. Znana je postala po tem, da je zelo krvoločno razpoložena do samcev drugih vrst. Ko sprejme signal samca, odgovori tako, kot je treba; samec poleti k nji, tam pa ga namesto ljubečega objema čaka pogin: photuris versicolor samčka požre. Entomolog dr. Lloyd je delal poskuse s photurisom. Živalci je poslal svetlobne signale različnih vrst. Živalski kanibal je znal hitro in točno odgovoriti, česar sicer samice ne zmorejo. Pri opazovanju vabljenja je Lloyd ugotovil, da včasih photuris odda tudi po 20 signalov, ki jih hitro menja, samo da bi slastni grižljaj ne odletel mimo. Opazil pa je tudi, da nekaterih samcev le, ne more zvabiti k sebi. Med svetimi kravami pa ukrešem iskro na kresilnem kamnu!" je zavreščal. Da, prva ugrabitev rakete v zgodovini je bila to in Paradižnik je vedel, da ni pomoči-. Brez trohice volje je obrnil krmilo nazaj, raketa se je jeh sukati v mračni pretekli čas, v srcih naših jundkov pa seje ta hip rušilo vse, kar je bilo lepega . . . Petdeset, sto let . .. Motorji so zamrli in raketa je pričela strmoglavljati v neznano. „Goriva ni več niti za zdravila!'* je spustil roke s krmila Paradižnik, nato je strupeno ošinil Potegona. „Daj zdaj sem tole tvoje krepelce! Dosegel si, kar si hotel .. .!" Raketa se je dotaknila tal in Paradižnik s pištolo v roki je prvi izstopil. KONEC ŠTIPENDIJE „NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto — Straža, n. sol. o. Odbor za medsebojna razmerja RAZPISUJE za šolsko leto 1975/76 naslednje štipendije 2 ŠTIPENDIJI NA TEHNIŠKI ŠOLI ZA LESARSTVO, 2 ŠTIPENDIJI NA EKONOMSKI SREDNJI ŠOLI, 1 ŠTIPENDIJO NA ELEKTROTEHNIŠKI ŠOLI, 1 ŠTIPENDIJO NA STROJNI TEHNIŠKI ŠOLI, 1 ŠTIPENDIJO NA VIŠJI PRAVNI ŠOLI, 1 ŠTIPENDIJO NA VIŠJI ŠOLI ZA LESARSTVO. Kandidati morajo vložiti prošnje za razpisane štipendije na obrazcu DZS 1,65, priložiti zadnje šolsko spričevalo oziroma potrdilo o opravljenih izpitih ter frekventacijsko potrdilo, življenjepis in potrdilo o premoženjskem stanju. Vloge sprejema IZOBRAŽEVALNA SLUŽBA NOVOLESA — STRAŽA. Rok za prijave je 15 dni po objavi v časopisu. O izidu razpisa bodo vsi kandidati pismeno obveščeni. PROSTA DELOVNA MESTA! INDUSTRIJA OBUTVE NOVO MESTO R azpisna komisija delavskega sveta razpisuje prosta vodilna delovna mesta (ni reelekcija) 1. VODJA KADROVSKO SPLOŠNEGA SEKTORJA 2. VODJA FINANČNO—RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Skladno z 71. ter 67. členom SSMRZD mora kandidat poleg splošnih pogojev izpolnjevati še posebne pogoje: pod 1: da je po poklicu dipl. pravnik z najmanj 2 letoma delovnih izkušenj, od tega vsaj eno leto na vodilnem delovnem mestu, oz. da je pravnik z najmanj 4 leti delovnih izkušenj, od tega vsaj 2 leti na vodilnem delovnem mestu; pod 2: da je po poklicu dipl. ekonomist z najmanj 2 letoma delovnih izkušenj, od tega vsaj eno leto na vodilnem delovnem mestu, oz. da je ekonomist z najmanj 4 leti delovnih izkušenj, od tega vsaj 2 leti na vodilnem delovnem mestu. Kandidata morata imeti moralno politične in organizacijske sposobnosti za opravljanje del na svojih delovnih mestih. Razpis velja 15 dni po objavi. Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Industrija obutve (za razpisno komisijo), Cesta kom.'Staneta 38, 68000 Novo mesto. O izidu razpisa bomo kandidata pismeno obvestili v roku 8 dni po dokončni izbiri kandidata. PROSTO DELOVNO MESTO! " SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA OBČINE RIBNICA IN OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA RIBNICA razpisujeta prosto delovno mesto skupnega TAJNIKA SKUPNOSTI Poleg zakonsko določenih pogojev se zahteva: — višja ali srednja strokovna izobrazba upravne, pravne ali ekonomske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu — moralno-politična neoporečnost — sposobnost za organizacijo in vodenje Kandidati naj pošljejo ponudbe s kratkim življenjepisom, s podatki o šolski izobrazbi in dosedanjem delu v 15 dneh po objavi razpisa na Skupnost otroškega varstva občine Ribnica, Kolodvorska 15. NOVOTEHNA trg. podjetje na debelo in drobno Novo mesto i objavlja prosto delovno mesto SKLADIŠČNI DELAVEC POGOJI: nekvalificiran delavec z odsluženim vojaškim rokom. Prijave sprejema splošni sektor podjetja do 30. 9. 1975. SCHIEDEL — YU — Kamin, dimnik št. 1 v Evropi proizvaja in dobavlja GRADNJA ŽALEC Ljubezenski iet v smrt i LhT*?' ž»" 1 fSoVe ,n,č z ra- 3 S h?Užice v I <1 vfe P pj' Vek - ali Brežice: republika naj tudi poslej sofinancira naložbe na nerazvitih območjih — Delegati občinske skupščine podpirajo policentrični razvoj Slovenije Osnutek dogovora o srednjeročnem razvoju Slovenije ie 9. septembra na seji občinske skupščine v Brežicah spodbudil delegate k živahni razpravi. Sprejeli so ga s pripombo, da se uvodna načela ne ujemajo s tabelarnim prikazom. Upoštevan je policentrični razvoj, kar je po mnenju delegatov edino pravilno. V Sloveniji najbrž ne bi imeli več nerazvitih območij, če bi bili že prej ubrali tako pot. V seznamu pomembnejših investicij v republiki so iz brežiške občine omenjene samo Čateške Toplice, medtem ko so iz drugih občin našte- Novo v Brežicah IMENOVANJA. - Občinska skupščina je na seji 9. septembra imenovala prof. Jožeta Senico za direktorja šolskega centra v Brežicah, prof. Jožeta Antoloviča za predstojnika brežiške gimnazije, Boženo Ostrovršnikovo za predstojnico šole za blagovni promet, Staneta Zlobka za ravnatelja osnovne šole v Cerkljah in Marijo Vogrinovo za ravnateljico osnovne šole v Dobovi. Od 1. septembra ima novo vodstvo tudi Posavski muzej: za ravnatelja je skupščina že na predzadnji seji imenovala prof. Marjana Gregoriča. ZVEČANA ZEMUARINA. -Stanovalcem in uporabnikom poslovnih prostorov na mestnem območju Brežic izročajo odločbe o zvečanem prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Lastniki enodružinskih stanovanjskih hiš plačujejo od 1. julija dalje po 20 par od kvadratnega metra stanovanjske površine namesto 15 par. Za stanovalce v večstanovanjskih hišah, vrstnih hišah in blokih je prispevek 15 par, za poslovne prostore in zemljišča, ki jih uporabljajo podjetja in druge DO, pa 20 par. SE ZA VODOVODE. - Iz sklada za negospodarske investicije so letos junija odobrili 13.000 din za ureditev kanalizacije pri počitniškem domu v Savudriji, 4.000 din za raziskavo vodnih virov na Bizeljskem, 4.000 za vodovod Jožetu Zupancu iz Pišec in 332.000 za vodovod v Kapelah. Ostalo je še 171 tisočakov. O razdelitvi tega denarja so odločali na seji sklada 16. septembra. te veliko manjše naiozoe, koi jin razen Toplic še načrtujejo v občini. Izpuščene so na primer investicije IMV - TOZD Tovarna prikolic Brežice, Salonita Anhovo — Opekarna Brežice in Rudnik Globoko, Agra-rie, Slovina, Posavja in Tovarne pohištva Brežice. Svojemu delegatu v republiški skupščini so na seji naročili, naj zahteva dopolnitev teh podatkov ali pa naj jih v celoti izpustijo, ker so nepopolni. O načrtu slovenskega razvoja v obdobju 1976-1980 bodo razpravljali še v delovnih kolektivih in družbenopolitičnih organizacijah. Beseda je tekla še o srednjeročnem razvoju Jugoslavije, posebno pozornost pa so posvetili osnutku zakona in družbenega dogovora o pospeševanju razvoja manj razvitih območij v republiki. Doslej je zakon iz leta 1971 priznaval 15 nerazvitih občin. Brežiška je izpadla, ker je imela za 3,76 din previsok narodni dohodek na prebivalca in za 0,2 odst. manj kmečkega prebivalstva, kot je bil pogoj za ne- BREŽIŠKE VESTI Pred vselitvijo v novo šolo čaka graditelje na Bizeljskem še veliko dela pri zunanji ureditvi. (Foto: Jožica Teppey) Naši fantje ne počivajo V vseh osnovnih organizacijah Zveze rezervnih vojaških starešin v krški občini so zadovoljivo izpolnili program za leto 1975. Predavanja o družbeni samozaščiti in o vojaških ter političnih razmerah doma in po svetu so razen članov poslušali mladinci in drugi občani krajevnih skupnosti. Veliko pozornost je pritegnil film o obveščevalni dejavnosti. Tudi z udeležbo na letošnjih orientacijsko-taktičnih pohodih so v Krške novice PONOVNO UGODNO - Senov-ski rudarji so to poletje ponovno poceni letovali v lastnem domu v Vrsarju, kjer so morali za dnevni penzion odšteti le po 40 dinarjev. Tudi tokrat so medse sprejeli svoje nekdanje tovariše'Upokojence, gostili pa so tudi senovske osnovnošolce. „REKORDNO" MLEKO - Po podatkih TOZD za kooperacijo pri krškem Agrokombinatu so v prvi polovici leta odkupili pri kmetovalcih 1,7 milijona litrov mleka, kar je za okoli 800.000 litrov več kot lani v istem času. Razveseljivo je, da zanimanje za odkup oziroma prodajo nenehno narašča tudi na področjih, kjer so „mlečne proge" vpeljane že dalj časa in da so tokrat morali poskrbeti še za eno novo progo. gostje - Športniki - To soboto bodo v naši republiki gostovali športniki iz vseh jugoslovanskih pu- Sirnih .tovarn, ki bodo merili moči v :evilnih panogah. V Krškem bodo nastopali odbojkarji in se zato domačini za to panogo še posebno skrno pripravljajo. USPEŠEN KONEC - Plavalna tekmovalna sezona je končana tudi za krškega „Celulozarja". Na zadnjih dveh nastopih so nekateri tekmovalci dosegli res velike uspehe: mlajši pionirji so bili na državnem prvenstvu šesti med ekipami in postavili kar pet republiških rekordov, C i mladincih in članih pa sta Bran-in Andrej Škafar prinesla z republiškega prvenstva v Kopru kar štirinajst medalj. razvitost. Zaradi tega so v Brežicah vedno znova dajali pobude za spremembo zakona. Zavzemali so se za to, da bi namesto občin določili manj razvita območja, kar bi bilo bolj pravično. Na seji so delegati predlagali dopolnitev, po kateri bi imele krajevne skupnosti na meji nerazvitih hrvaških občin enake ugodnosti kot tiste, ki mejijo na nerazvite slovenske občine. KOZJANSKI BORCI SO SLAVILI V nedeljo, 14. septembra, so se na Henini pri Jur kloštru zbraU bivši aktivisti OF Kozjanskega okrožja, borci Kozjanskega odreda, borci II. bataljona III. VDV brigade, mladina in drugi občani s Kozjanskega. Srečanje je priredil odbor nekdanjih aktivistov OF za Kozjansko okrožje. Vabilu na proslavo so se odzvali tudi člani ZB NOV iz brežiške občine. Letos poleti je občinska skupščina Brežice sprejela odlok o podelitvi domicila II. Kozjanskemu bataljonu III. VDV brigade. Domovinsko listino si je ta bataljon zaslužil s pomembnimi vojaškimi akcijami in uspešno opravljenimi političnimi nalogami. V njem so bili predvsem borci iz brežiške občine. Stel je 300 borcev. V bojih jih je padlo 31, 17 pa je bilo ranjenih. Krškem zelo zadovoljni. Odzvalo se je več kot 90 odst. vabljenih. Priključili so se jim tudi mladinci in starejši člani ZRVS, za katere pohodi niso več obvezni. Krajevna združenja so ob teh priložnostih organizirala obisk krajev, znanih po spopadih partizanov s sovražniki. Ta čas občinski odbor Zveze rezervnih vojaških stare5n že pripravlja delovni načrt za obdobje 1976-1977. O njem bodo kmalu raz-, pravljala krajevna združenja, da bo lahko sprejet še pred koncem leta. Tako bo izobraževalna dejavnost v obliki predavanj stekla že v januarju in februarju. V občinskem vodstvu ZRVS si veliko prizadevajo za vključevanje članov v delo družbenopolitičnih organizacij na terenu in za vstopanje članov v zvezo komunistov. Vanjo se vključujejo predvsem mladi. Letos je organizacija ZRVS popestrila svojo dejavnost z vrsto akcii v krajevnih skupnostih, med šolsko mladino in drugod ter tako prispevala svoj delež k praznovanju tridesetletnice zmage nad fašizmom. DUŠAN VLADI C Buče so njegov ponos V Pesjem živi kmet, ki brez buč ne bi.rad gospodaril, toliko koristi mu prinašajo vsako jesen. Po več voz jih pripelje z njive, preden začno izkopavati krompir. Franc Ostrelič je tudi ponosen na velik pridelek. Večkrat mu je kdo odsvetoval saditi buče med krompir, češ da potem krompirja ne bo. Bil je trmast in je vztrajal pri svojem. Obrestovalo se mu je, saj pravi, da je krompirja morda res za kako vrečo manj, toda kaj je to v primerjavi z zvrhanimi vozovi buč, s katerimi žena po dva meseca in več hrani tudi po osem svinj. Letos je bila letina spet zelo dobra in krompirju se ni prav nič poznalo, daje ra-stel med bučami. Ostreliče-ve izkušnje že posnemajo drugi. Marsikomu seveda ni všeč pospravljanje pridelka, ki res ni prijetno. Ostrelič , zagotavlja, da se bučevina razpreda včasih po deset in celo dvajset metrov daleč po njivi. Pri njih se za to ne zmenijo. Vsi radi poprimejo, ko vidijo, koliko si lahko pomagajo z bučami. J. TEPPEY ZAMUDE PRI INVESTICIJAH V prvem polletju je gospodarstvo brežiške občine investiralo le 33 odst. v resoluciji predvidenih naložb. Porabljena vsota znaša 40 milijonov dinarjev. Večji skok je pričakovati v drugi polovici leta. Med tem so stekla dela v Opekarni za tovarno silikatne opeke, dokončana je bila nova industrijska liala Jutranj-ke, zaključujejo pa tudi polnilnico in obrat za predelavo grozdja v Brezini. Delovni kolektivi izkoriščajo pri tem velik del lastnih sredstev. TRIJE ZA KRŠKO OBČINO V skupno komisijo za spremljanje in uresničevanje razvojnega Koncepta gospodarskega, socialnega in regionalnega razvoja Posavja bo občinska skupščina Krško na seji 18. septembra imenovala tri člane. Komisija za volitve in imenovanja predlaga v komisijo predsednika izvršnega sveta skupščine Franca Juvan-ca, Silvana Mozerja iz brestaniške elektrarne in Pavla Krošlja iz tovarne papirja. ZA JUBILEJ . - Kolektiv mariborske „Metalne" je 55-letnico dejavnosti in četrt stoletja delavskega samoupravljanja proslavil minulo soboto popoldne na Senovem. Na prireditvi, ki jo je pripravila tamkajšnja temeljna organizacija združenega dela, so razvili sindikalni prapor, po kulturnem programu pa podelili naj-prizadevnejsim delavcem in najboljšim športnikom priznanja in nagrade. Minilo je 16 mesecev od sprejetja republiške in zvezne ustave, ki sta ustoličili delegatska razmerja, sevni-ška občinska skupščina je zato na svoji prvi seji po dopustih minuli petek postavila na dnevni red tudi oceno svojega dela. Ocena ni slaba, seveda pa, roko na srce, tudi ni taka, da ne bi mogla biti še boljša. Razen zanimivih ugotovitev v dobro pripravljeni oceni, ki so jo lahko doma pretresle tudi delegacije, želimo navesti predvsem ugotovitvede-legatov na seji sami. Delegat v zboru I združenega dela Alojz Tomažin, ki predstavlja kmete kooperante, je opozarjal na to, kar pravzaprav go- vori že od pomladi: občinska skupščina bi morala dati na eno izmed sej celovito obravnavo položaja kmetijstva v občini, kar se bo menda kmalu tudi zgodilo. V to akcijo se namreč vključuje tudi občinska konferenca SZDL, ki bo prek krajevnih organizacij izpeljala razprave po terenu. Tomažinov poziv, da bi morala občinska skupščina take pobude delegatov bolj postavljati na dnevni red, je gotovo vreden pozornosti. Tudi gozdarjem ne bo škodilo, če se zamislijo nad besedami, ki )'ih je izrekel delegat Franc Ilaš iz KS iučka, češ da samoupravni organ v samoupravni enoti obrata delegata Črnih gradenj je tako na območji občine 32, od tega bi jih bilo mogoče legalizirati 14, če bodo stran [ ček iz Boštanja m^nda £$1 črna točka v P nova cvetlic^ di preureditve k cije se je morala aže^o^ Mali prostor j nejcaj ^ čejevanipn^^ie^Jl Cvetličar ka Sd ^jei" vila ^ cvetja našli dosti^^gp Ob dvajsetletnici Lisce so delegati vseh treh zborov sprejeli sklep o podelitvi najvišjega občinskega priznanja - grba občine Sevnica -tej tovarni. Na sobotni slovesnosti je predsednik občinske skupščine Valentin Dvojmoč izročil grb predsedniku osrednjega delavskega sveta Viliju Glasu. (Foto: Zeleznik) Dokaj črno pri črnih gra£5l|; Večino črnih gradenj bo mogoče legalizirati - Inšpekcija kadrovsko — _____r--* Svoje čase je bilo precej vroče glede domnevnih črnih gradenj. Izvršni svet občinske skupščine v Trebnjem je zato imenoval posebno komisijo, ki si je ogledala vse črne gradnje v občini. Ugotovljeno je bilo, da so čme gradnje grajene večinoma pred letom 1972, kar je prav gotovo pogojeno tudi s prepovedjo prometa kmetijskih /orni il £/* obrt. Te hiše so v naseljih, prosilci bodo v postopku morali dokazati svojo delavnost, bodisi da gre za kmete ali obrtnike. Med tistimi, ki jih ni mogoče legalizirati, je 14 stavb. Graditelji so bili sicer opozorjeni na škodljivost svojega početja, vendar so gradnjo nadaljevali, tako da nekateri v takin metre- rk- j®* 10 in^B0Lnjkli. tfSSf* liala vse P? ne U —— „ | STAPtZA j/jk osnovni §0jo, 1 montfradili v 1 a* h lof^JSS so" £!»«*fo ;• i ?6o "i 500 b mr ■jak• J^tuJ ' 'Hm je na posebni siavnosti prevzel iz rok predsednika občinskega sindikalnega •banana predsednik sindlkabie oiganizacije v Kmetijski zadrugi Ivan Vovk, etijski zadrugi dober sindikat trebanjski občini sindikat začel s 700 člani /"oštijem —-- ItudiS""so bUi po-Sindi- , i podela h '^snovni P°^mez- Sj^zadnigi ^ trebanjski ■ ip, ^JSotovitev, ki jo vseh nagrajen- cev povedal Nace Bukovec iz trebanjske osnovne šole: „V začetku delovanja sindikata, v občini je bilo zaposlenih le 700 delavcev. Trebnje takrat sploh še ni imelo svoje tovarne, največ zaposlenih je bilo na železnici in v državni upravi, prvi kolektivi so se šele začenjali na Mirni!" Te besede najbolj zgovorno govore o napredku, ki ga je v naslednjih letih doživela trebanjska občina, in o tem, kako se je krepilo delaVstvo. O nagrajeni sindilani organizaciji Kmetijske zadruge v javnosti doslej ni bilo mnogo slišati, čeprav je ves čas izredno prizadevna. Šteje komaj 76 članov, ki so organizirani v štirih sindikalnih skupinah. V obraz- ložitvi za najvišje občinsko sindikalno priznanje je tej organizaciji izrečena pohvala, da je vedno tvorno sodelovala pri sprejemanju samoupravnih aktov, prav tako ji ni manjkalo pobud za izboljšanje delovnih in življenjskih vprašanj zaposlenih. Njeni člani delajo na območju vse občine, v trgovinah ah proizvodnih okoliših, vendar ta raz-tresenost doslej ni bila ovira za uspešno delo. V zadnjem obdobju se ta mala organizacija zavzema za čim popolnejšo obveščenost delavcev v združenem delu^ nikoli se tudi ne zgodi, da občinsko sindikalno vodstvo ne bi bilo temeljito obveščeno o njenem delu. A. Ž. Odraščal in se šolal ob delu Inž. Stane Velikonja ima mnogo zaslug, da je v Trimu tako hitro stekla nova tovarna _ je bil inž. Stane Velikonja. Za novinarja je pravzaprav idealen človek: če si hotel kaj zvedeti o tovarni, te je udobno namestil v naslanjač, založil z raznimi gradivi, hkrati pa v nekaj stavkih še sam povedal bistvo. Kaj črnskem prazniKu so aoom se lovaruu uuww uuciivToitui sendvič plošč za zapiralke objektov. Gradnja same tovarne je svojevrsten do^žek; v njej je namreč stdda t^tna proizvodna prej kot v 14 mesecih po tistem, ko je bila v lepljivo ilovico za staro' tovarno zasajena prva lopata. Direktor tovarne v gradnji poiskal v Litostroju. Šolal se je ob delu: najprej je bil ključavničar, zatem pa je bil od izrednega šolanja na tehnični šoli dalje zapisan stro-jeslovju. Prav delo v Litostroju ga je navezalo na Trebnje, saj je bilo trebanjsko kovinsko podjetje najprej združeno z Litostrojem. V tistem času je bil tudi direktor podjetja. Kasneje je bil uspešen tehnolog vse do lani, ko je prevzel gradnjo nove tovarne. Sedanji direktor Trima inž. Ivan Gole ima najboljši vpogled v prizadevnost inž. Velikonje. Ko je nanesla beseda na njegovega sodelavca, je posebej opozoril na njegovo zagretost že pri samem iskanju programa za novo tovarno. V dveh letih sta prepotovala domala vso Evropo, dokler nista pri italijanskem Metecnu našla najprimernejši program. Kot dober strojnik je bil ves čas najboljši svetovalec. Tudi mnogo noči je bilo treba žrtvovati zato, da lahko slednjič prvič pri nas doma naredimo po kakovosti zelo dobre plošče, ki jih je doslej dobivalo gradbeništvo le iz uvoza. Kot dober organizator je izredno priljubljen tudi med delavci. • ALFRED ŽELEZNIK več niti ni bilo potrebno, pa tudi časa ni bilo, ker ga je že Klical telefon, čakal l^k poslovni človek ali sodelavec. Inž. Velikonja je tako vpet v dogajanje trebanjske občine (med številnimi dolžnostmi je že vrsto let tudi predsednik Zveze rezervnih vojaških starešin v občini), da ne bi niti pomislili, da ni naše gore list. Je namreč Gorenjec. Očeta zidarja v Žireh je izgubil pri 14 letih. Kruh si je zato že v rani mladosti GETRmeV INTERVJU Večna skrb: ozimnica Kako se lahko s krompirjem, jabolki in zeljem oskrbe tisti, ki nimajo dobrih kmečkih tet ' Na jesen postanemo ljudje podobni vevericam, ježem ali čebelam. Treba se je pripraviti na dolgo mrzlo zimo, nakupiti ozimnico in jo spraviti v kleti. Čeprav pravijo za Slovence, posebej pa še za Dolenjce, da smo narod kmetov, so industrializa-■ cija in njene posledice zavzele že tak obseg, da ne moremo več trditi, da ima vsaka mestna družina na ^eželi (kmetih) sorodnike, pri katerih bi se Jahko kot v starih dobrih časih skorajda zastonj oskrbeli z ozimnico. Preostanejo torej samo posredniki in eden od njih je novomeška kmetijska, udruga „Krka". O ten\, kaj je letos pripravila za ozimnico, govori Lojze Turk, vodja poslovalnice na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu. „Na voljo je obilo kvalitetne-ra belega laompirja, ki ga prodajamo v 30-kilograrnskih vrečah-Kilogram stane 2,35 dinarja, naša marža je 20 par, 15 par pa stane vreča. Lani smo ga prodali okoli 20 ton, nekaj takšnega pričakujemo tudi letos. Kmetijska zadruga Krka! bo imela letos, ko se bo začela sezona, na voljo tudi zeljnate glave. Lani so bile po 1,50 dinarja kilogram, za letos cene še niso znane, povedati pa moram, da ima naša zadruga pri prodaji vseh kmetijskih pridelkov le okoli 10 odstotkov marže, tako da komaj sestavljamo konec s koncem. Znane pa so že cene jabolk in hrušk, kilogram teh sadežev bo od 5,50 do 6 dinarjev. Na voljo bodo tudi zelo kakovostne sorte". Poleg omenjenih pridelkov za- • druga ne bo prodajala drugih sadežev iz, če temu lahko tako rečemo, „družine ozimnica". Velja pa poudariti, da je na novomeškem trgu kilogram krompirja po 4 do 5 dinarjev, zadruga pa ga prodaja (sicer v večkilo^am-^kih zavitkih) po 2,35 dinarja. Na posebno vprašanje, zakaj se kmetijska zadruga „Krka" ne ukvarja tudi s prodajo drugega sadja in zelenjave in s tem konkurira prodajalcem z juga, ki so po mnenju mnogih naredili iz novomeškega živilskega trga nekakšen Texas, je Lojze Turk odgovoril, da so to že poskušali, vendar so vedno potegnili krajši konec palice. Južnjaki so redno nastavljali nižje cene, pogosto celo nesmiselno nizke, ko pa se je morala zadruga v tem nesmiselnem boju umakniti, pa so Lojze Tilrk: „Trgovcem z juga težko konkuriramo.'* dovčerajšnji „dobrodelneži" novomeških gospodinj dva ali trikratno navili cene - in tako zaslužili tudi za nazaj. Stanje na novomeškem trgu vsekakor zasluži posebno novi-^narsko obdelavo, tokrat pa lahko za konec povemo še to, da bo imela KZ „Krka" letos naprodaj tudi več vrst grozdja in to od 6 do 7 din za kilogram. Novica je morda zanimiva za vinogradnike, ki jih je letos prizadela toča. Da je temu tako, pričajo tudi naročila - že zdaj jih je za okoli 15 ton. JANEZ KMET Novome^ Icroniloa — Ena gospa je otožno rekla, da je tiste, ki še nimajo drv, pa jih že tresejo jesenske me^e, ,4cultumo" ogrel Zavod za kulturno dejavnost, saj je v goste povabil mednarodni varietetni ansambel Royal s slačipuncami! V občini i(ar 47 „giuhili" Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Novo mesto meni, da gledajo nekateri na stabilizacijo kot na modno politično muho ta sindi^tov Novo mesto. Stabilizacijske načrte, ki so to samo po imenu, so poslali Kremen, Industrija motornih vozil, Krka. - tovarna zdravil, novomeška Kmetijska zadruga, Veterinarski zavod. Hotel Metropol, Novotehna, osnovna šola Šmarjeta, gimnazija, Novoteks in Lekarna. Hvalevredno ob tem-herazveselji-vem podatku pa je dejstvo, da je bilo v novomeški občini tudi nekaj delovnih orranizacij, ki so se za razliko od večine lotile stvari resno. Sindikati navajajo, da so poslali zelo konkretne stabilizacijske načrte Novoles, Novograd, bolnišnica Novo mesto. Dolenjski list in še nekateri, ki pa jih poročilo ne nav^ po imenu. Nikakršnih stabilizacijskih lučr-tov ni poslalo kar 47 osnovnih sindikalnih organizacij delovnih organira-cij novomeške občine. Od te® jih dobra tretjina odpade na kolektive, Suhokrajinski GOJENCI MILIČNlSKE ŠOLE V SUHI KRAJINI s položitvijo venca pred spomenik padlim na Cviblju nad Žužemberkom se je v petek zjutraj začela za gojence miličnike šole šolskega centra RSNZ ura zgodovine na terenu. Goste je pri spomeniku v imenu krajevne skupnosti pozdravil Stojan Ja-kovljević. Pod vodstvom svojih stareSn so imeli gojenci zatem v okolici taktične vaje in z njimi obudili spomin na bitke v zadnji revplu- M. V. domneva, da teh 47 delovnih organizacij sploh ni razpravljalo o stabilizacijskih ukrepih in o uresničevanju resolucije o družbenoekonomskih gibanjih v letošnjem letu. Menile da so, da »e le za trenutno politično akcijo. Le tako si namreč lahko r^ lagamo različne nesprejemljive obrazložitve in izgovore, ki so jih svetu po telefonu navajali predstavniki sindikatov teh 47 „gluhih" delovnih organizacij- Spisek grešnikov je dolg: Iskra Novo mesto, Beti Mirna peč, Industrija obutve, KZ Žužemberk, Vodnogospodarsko podjetje. Prometna sekcija, Gorjanci Straža, Cestno po(Uetje, Dinos, Keramika, Žito - TOZD Pek^gija, Knjigotisk, Krojač, Vodovod, Šolski center za kovmsko stroko, Ekonomsko-administrativni center, Vzeojno-varstveni zavod. Dijaški dom Majde Sile, Komunalni zavod za 2aposlovanje, R^onalna zdravstvena skupnost, OTZ - podružnica Novo mesto, novomeško sodišče, krajevna skupnost Žužemberk, vse osnovne šole razen prevolske, žužemberšte in Šmarješke, spisek pa končuje uprava novomeške občinske skup-ščine. Naslednji rok za oddajo stabilizacijskih načrtov bo, tako kaže, konec septembra. Žalostno, mar ne? M. B. Minulo nedeljo je bilo na šen^mejskem hipodromu (^čindto silsko tekmovanje, ki so se ga udeležile mladince in pioiu^e ekipe osmih gasilskih društev. Med mlajSmi pion^i so bile na^oM-še pionirke GD Šentjernej, med starejšuni piomiji mladi člam GD Šmaijeta, med mladinci pa gasilci iz Podtuma. Na sliki: zmagova^ ekipa šentjemejskih pionirk, ki je premagala, če rečemo, vsa moštva „močnejšega spola". (Foto: Polde Miklič) ^18 7> v -A DOLENJSKI. UST 19 Drobne iz Kočevja Bazen bo odpit novembra SPET TEŽAVE - Šolski pouk se je letos pričd z istimi težavami kot vsako leto. Primankuje prostorov, učilnic in učiteljev. Vse to povzroča zapleteno razporeditev otrok v razrede za dopoldanski, popoldanski ali izmenični pouk. Okoli 1500 otrok ni mogoče tako razporediti, da bi bilo vsem prav. OZIMNICA BO DRAGA -„Ozimnica" je beseda, ki povzroča marsikomu hude skrbi. Drva, premog, vse se je podražilo. Letina za TOljščine je slaba in sadja je malo. Cene so različne in nestalne. Preiti bo treba spet na staro prakso, da bodo delovni kolektivi sami oskrbeli za svoje člane predvsem sadje in krompir. Za premog in drva je nekoliko lažje. Na ozimnico je treba že zdaj misliti, ker bodo marsikje težave tudi z denarjem. POLHARJENJE SE JE ŽE ZAČELO - Polharji so pričeli z lovom, čeprav letos ni izrazito polšje leto. Zanimivo je, tako trdijo stari i^lhar-ji, da so polhi samo v nekaterih predelih. Sli so pač za hrano in se ustavili v okoliSn, kjer so obrodili bukev, gaber in leska. Kaže, da so CTezdUi samo enkrat, ker je bolj malo hrane. Množičnega lova, kot smo ga bili vajeni prejšnja leta, letos ne bo. Pa vendar je za prave polharje nastopil čas težko pričakovanega razvedrila. Tem polharjem ne gre za polne nahrbtnike polhov, temveč za sam polšji lov z vsemi njegovimi mikavnostmi vesele družbe ob ognju v zavetju dolinice in temnega gozda. PREGOVOR PRAVI: „Na mali šmaren (8. september) lepo, še dva meseca suho.' Letos je bilo 8. septembra (mala maša) lepo, sončno vreme. Bomo videli, če še dišijo preizkušeni izreki iz 100-letne pratike. • fbĆHn rt Tako zagotavljajo izvajalci del Plavalni bazen in nova telovadnica, ki ju gradijo v Kočevju s samoprispevkom občanov, bi morala biti po prvotnih sklenjenih pogodbah dokončana do septembra, se pravi že ta mesec, zdaj pa smo zvedeli, da se bodo dela zavlekla za okoli dva meseca. Tako lahko računamo, da „bo župan v njem oblečen plaval okoli 29. novembra". To plavanje.za otvoritev bazena so nekateri obljubili že pred začetkom gradnje, na dano obljubo pa še niso pozabili. Izvajalci del zatrjujejo, da so se dela zavlekla delno zaradi zapoznele dobave nekaterih elementov, Id bi jih morali dobiti iz uvoza. Razen tega hočejo tudi, da bo beton v telovadnici, na katerega bo položen parket, dobro posušen. V bazenu je že voda, ki so jo vanj nalili zaradi preizkušnje. Gradbena dela so končana, obrtniška pa opravljajo pač tako hitro, kot je mogoče. Že zdaj je treba misliti tudi na urejanje okolice pokritega bazena in telovadnice. Zagotoviti je treba predvsem prostor za parkiranje avtomobilov in za sončenje, kopanje ter razne igre v poletnih mesecih. To pomeni med drugim, da bi morali ves prostor do ceste, ki pelje iz mesta proti NAMI, rezervirati tudi za nadaljnjo izgradnjo športnih in rekreacijskih objektov, kot so letni plavalni bazen, za namizni tenis, tenis, mini golf in jnorda še za kaj dru- J. PRIMC NA KRST „KOČEVJA" Splošna plovba Piran je kupila ladjo in jo poimenovala „Kočevje". Ladja bo v prihodnjih dneh (datum še ni določen) pripotovala v koprsko pristanišče. Ob tej priložnosti se bo krsta ladje udeležila tudi delegacija občinske konference ZSM Kočevje; ta bo v imenu kočevske mladine izročila posadki kot darilo spominski album fotografij Kočevja, ki so jih posneli člani Foto-kino kluba osnovne šole Kočevje. — Kam boš šel pa danes na večcijo? — Sem hotel v koruzo kmetijskega podjetja, pa ste vso že občani obrali. KOČEVSKE NOUIGE Obrtniki pridno delajo, da bi bila kočevdd bazen in telovadnica čimprej odprta, vend^ bo kljub temu otvoritev z dvomesečno zamudo. (Foto: J. Prime) KNJIGA ZBUŽUJE NARODE -Razstava ekslibrisov pod tem naslovom je bila odprta do 14. septembra. Na njej so bila prikazana dela iz Avstrge, Švice, oben Nćmčij, Kanade, Čehoslovaške, Španije, Francije, Madžarske, Italne, izraela. Poljske, Romunije, ZSSR, ZDA in Ji^oslavi-je. Skupno je razstavljak) 230 avtorjev, od te^a 207 iz drugih držav. Vodič muzeja in galerije Janez Arkoje povedal, da Je bila ta razstava med vsemi letošnjimi najslabše obiskana. Ogledala si jo je tudi delegacija iz pobratene občine Arcevia. KMALU DOM JLA - Gradnja doma JLA v Ribnici poteka v glavnem po načrtih, .kar pomeni, da ni resnih ovir, da ne bi bila otvoritev za letošnji dan JLA 22. december. Gradbena dela so v glavnem končana in na vrsti so notranja, obrtniška dela. Delajo tudi ob sobotah in nedeljah, da bi bil dom čimprej dogra-ien. To je potrebno zato, ker je deževje v avgustu dela nekoliko zavrlo. ROKOMETNO SLAVJE Tekma ribniških rokometašev z Var-teksom je bila dobro obiskana, za živahno vzdušje pa so poskrbeli navijači s klubskimi zastavami, sirenami in drugim. Vsi so glasno spodbujali domačine, ki so dobro in lepo zaigrali. POZABLJENE OBLJUBE - 1. julija so zaprli gostilno v ribniškem gradu. Ta prostor je namreč sestavni del muzeja in razstavnih prostorov. Tu bi morali odpreti še razstavno dvorano, v kateri bi bile slike, ki so zdaj uskladiščene. Vendar doslej ni bilo narejenega ničesar. Samo „Jelka" je pobrala stole. Cas bi bil, da bi ogovorni začeli uresničevati obljube. MG obAsn vpraiuj« Obisk iz pobratene Arcevie odgavarla — Po Čem sklepaš, da točijo v novem gostišču v Lipovcu dobro pijačo? — Ker je v tej smeri poškodovanih več prometnih znakov in naprav. ■H&laHflaB Na prijateljski obisk v Ribnico je prišla v soboto, 6. septembra, sJcupina partizanov iz pobratene občine Arcevia v Italiji. Partizani iz Arcevie so bili v Ribnici zelo lepo sprejeti. Med svojim bivanjem so obiskali Bazo 20 v Kočevskem Rogu, kamor jih je spremljal tudi moški pevski zbor „Lončar" iz Dolenje vasi. Ob tej priložnosti je zapel več pesmi, ki so bile med gosti zelo lepo sprejete. V nedeljo zvečer je bilo v ribniškem hotelu tovariško sreča- LETO DO ASFALTA Na nedavnem referendumu v-vasi Globelj pri Sodražici so se volilci izrekli za samoprispevek za posodobitev vaške ceste. Asfaltirali jo bodo v prihodnjem letu. Vaščani Globeli, posebno še posamezniki, ki vodijo napredne akcije, zaslužijo pohvalo. Pred nekaj leti so vaščani z dodatnim samoprispevkom napeljali v vas vodovod. x -r DVE STANOVANJI VEC Gradnja poslovno stanovanjske stavbe v Sodražici dobro napreduj., čeprav je bilo z zagotovitvijo denarja za poslovni del stavbe prec.j težav. Zdaj je vse urejeno. Za Sodraža-ne je vsekakor razveseljivo, da bo namesto predvidenih 13 stanovanj v tej stavbi zdaj, po spremembah načrta, 15 stanovanj. Tako bo znatno omiljena stanovanjska stiska v tem kraju. PRISPEVEK ZA DOMOVE Na nedavni seji ribniškega občinskega odbora za sanacijo dijaških domov v Ljubljani so razpravljali o predlogu samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za gradnjo doma šole za medicinske sestre, doma mladine v trgovini in gostinstvu ter študentskega doma. V prihodnjih dneh bodo v vseh delovnili skupnostili razpravljali in odločali o predlagani prispevni stopnji 0,3 odstotka od sredstev za osebrte dohodke v letu 1975 za gradnjo domov. -t nje. Izzvenelo je v trdnem prijateljstvu med borci in prebivalci obeh pobratenih občin. ItaUjanski partizani so se vrnili domov 9. septembra polni lepih vtisov in doživetij iz ribniške občine in drugih krajev Slovenije, ki so jih med svojim bivanjem obiskali. -r ROJEVAJO DRUGJE, UMIRAJO DOMA Na območju šestih vasi matičnega urada Loški potok so bile letos 4 poroke. Rojstva so zabeležili Ic v Retjah 3 (dve v Nemčiji in eno doma) ter Travniku eno. Koliko potoških žensk je rodilo v ljubljanski-porodnišnici, pu ni podatkov. Umrli so: Rudolf Turk iz Retij 108, star 60 let; Marija Košmrlj, Retje 46, stara 90 let; Janez Sega, Retje 10, star 80 let; Otilija Koy, Travnik 7, stara 82 let; Neža LovSu,% Travnik 14, stara 72 let; Franc Benčina, Travnik 12, star 75 let; Matilda Zgonc, Travnik 3, stara 78 let; Antonija Samsa, Mali log 41, stara 90 let; Vincenc Košmrlj, Hrib 100, star 48 let; Marija Lavrič, lirib 32, stara 43 let, in Anton Bartolj, Hrib 70, star 33 let. MANJ ŠOLARJEV Lani jo potoško osemletko obiskovalo 254 šolarjev, letos pa trije manj. Podaljšane^ bivanja ali celodnevne šole tudi letos ne bodo imeli, ker za to ni dovolj učiteljev. Na šoli je veČ mladih učiteljev, ki še dodatno študirajo ali pa se na delo vozijo, zato ni nikogar, ki bi učil v oddelkih podaljšanega bivanja. LETOS LE EN SOLAR VEC Lani se je v osnovno šolo Kočevje vpisalo 1499 otrok, ob koncu šolskega leta pa jo je obiskovalo še 1495 učencev, od tepa 596 v nižjih in 899 v višjih razredih. Letos se je vpisalo 1496 Šolarjev, 576 v nižje in 920 v višje razrede. S polnimi jadri naprej Viatorjeva prisotnost se v Beli krajini pozna: urejeni prevozi, novi lokali, uveden tovorni promet — Velik napredek tudi v bodoče novam. TOZD podjetja Viator posluje v Beli krajini šele tri leta, vendar je v tem času veliko naredil. Skupno z banko in poslovnimi partnerji je podjetje v tem času investiralo 26 milijonov dinarjev v ureditev gostinskih objektov in gradnjo avtoservis-ne delavnice ter nabavo vozil. Viator je veliko naredil za izboljšanje prometnih zvez, saj je uvedel avtobusne proge v vse odročne kraje, ki so bili prej tako rekoč odrezani od sveta. S tem pa so občani dobili možnost za zaposlitev v mestu. Prav tako je Viatorjev kolektiv ZDAJ JE VAHNO Cesta od Vrhovcev do Zuničev, ki je bila dlje časa predmet hudih kritik in negodovanja šoferjev, je popravljena. Poleti je komunalno podjetje cesto popravilo, kar je za ljudi na tistem koncu velikega pomena. Obstajala je že nevarnost, da se ne bodo mo^ voziti v službo. Obnovitvena dela so bila v občinskem programu javnih del, veljala pa so 300.000 dinarjev. slenih. Lani so kupili dve stanovanjii letos so zgradili štiri. Kakor je povff dal Karel Vardijan, direktor TO^. pa imajo za prihodnost še veli« načrte. Petletni razvojni progia® predvideva kar za 100 odstotk®* več celotnega dohodka. OSNUTEK JE NAREJEN Osnutek za družbeni plan razvoj občine Črnomelj za obdobje 19'® do 1980 je narejen. Gradivo, obsega 70 tipkanih strani, je zahtf valo nemalo priprav in dela, s rim so se prizadevno ukvarjali ^ mesecev. Ctenutek je že obravna^ izvr&ii svet občinske skupki* pred delegati občinske skupščine r ga bodo razgrnili na seji, ki bo septembra letos. Črnomaljski drobir IZLET ZA KMEČKE ŽENSKE^ Pospeševalna služba črnomaljske? ^uge organizira konec septeni®^ i^učen izlet za kmetijske pro*^ jalke. Z več avtobusi bodo žeiuP potovale v Logarsko dolino, bodo ogledale nekaj vzornih hkrati pa bodo videle tudi kufturJ* zgodovinske znamenitosti. Bukovčevi iz Semiča so te dni kot mnogi drugi izkopavali krominr in ugotavljali, da letina ni dobra. „Bolj droben je, razen tega smo imeii slabo seme, čeprav smo ga kupili v zadrug," je rekla gospodinja. (Foto: R. Bačer) Za grozdje dobre cene Od 15. septembra dalje traja trgatev v metliški občini, zadruga pa je že določila odkupne cene za grozdje — Predelava doma ni donosna! 11. septembra so v metlicu zadrugi določili letošnje odkupne cene za grozdje. So ugodne za kmetovalca, zato se ob letošnji kisli letini ne bo izplačalo vina delati doma in iskati kupca. Kot ocenjujejo strokovnjaki, bo v letošnjem grozdju 11 do 17 odst. sladkorja, kar je zelo malo in pomeni slalx) letino. Najvišja odkupna cena za kilogram frankinje in šent-bvrenke bo znašala 8 din za 17-odst. sladkorno stopnjo, za vsak odstotek sladkorja manj pa bo proizvajalec dobil 20 par manj. Portugalko in žametovko n^boljše vrste bodo odkupovah po 7.60 din, za 15 par manj ^ se zniža cena za vsak odstotek manjšega sladkorja. Kraljevina in mešano belo grozdje bodo vinogradniki lahko prodaU po 6 din, če bo v grozdju 17 odst. sladkorja, sicer pa bodo dobiH pri kilogramu 10 par manj. Ista cena velja za laški rizling. KOMUNISTI O STABILIZACIJI Na sestanku osnovne organizacije ZK pri krajevhi skupnosti v Metliki so razpravljali o neprimernih cenah v metliških trgovinah in predlagali ustanovitev potrošniškega sveta. Razprava je bila še o stanovanjski izgradnji in komunalni ureditvi ter o smotrni porabi krajevnega samoprispevka. Sklenili so, da bodo prek svojih čliinov poskrbeli za to, da bo dejavnost vseh družbenopolitičnih organizacij usmerjena k utrjevanju gospodarstva. Pri tem bodo imeli veliko vlogo tudi terenski odl)ori SZDL, katerih delo je potrebno pospešiti. REGINA FIR Te cene pa veljajo le kot akontacija, saj bo zadruga izplačevala vinogradnikom prihodnje leto razlike, če bodo pri prodaji dosegli morda višjo ceno, kot nanjo računajo zdaj. Kmetje bodo brž izračunali, ali se jim procfaja grozdja izplača. Kdor bo upošteval letošnjo kislo letino in to, da bo moral vino sladkati v skladu z določili vinskega zakona, bo na kilogram grozdja porabil vsaj 1 dinar za sladkor. Kdor pa ne bo toliko sladkal, bo imel tudi kislico, ki je ne bo hotel nihče kupiti. Zadruga bo dajala tudi 8-odstotne obresti vsem pro^jilcem grozdja, ki ne bodo takoj Mignili gotovine. Kdor varčuje, bo tudi spoznal, da je varneje imeti denar pri zadrugi kot doma pod blazino. Vp KDOKRICI? Nekateri prebivalci Metlike si radi privoščijo kričanje pozno ponoči ali pa v zgodnjih jutranjih urah. Posebno v Šolski ulici je večkrat slišati nočni nemir. Ali za kriča-če ne velja odlok o javnem redu in miru in ali pristojni organi ne vedo za kaljenje nočnega miru? v _/ Za vrtcem gradi TGP 41-stanovanjski blok, ki bo največji v Metliki in bo imel tudi dvigalo. Čeprav so se nekateri bali, daje blok prevelik, so v njem že vsa stanovanja prodana. Nekaj bo tudi solidarnostnih stanovanj. Kvadratni meter površine stane 7060 din s komunalno ureditvijo, kar je za današnje razmere nizka cena. (Foto: R. Bačer) 18 DOLENJSKI LIST gt. 38 (1365) - 18. sci)tRnibi^^38 ( Ob 75-letnici podjetja VIATOR so imeli tudi v belokranjskem delu kolektiva svečano sejo delavskega sveta, na kateri so ugotavljali dosedanje uspehe in razgrnili načrte za razvoj v prihodnosti. Ob tej priložnosti so štirim zaposlenim podelili- ključe novih sta- uspešno zapolnil vrzel, kije bila prej očitna v tovornem prometu. Zdaj imajo 25 vozil za prevoz različnega tovora in 15 lastnih avtobusov. Omeniti velja tudi to, da je bil Viatorjev kolektiv v Beli krajini med prvimi, ki je sprejel v praksi novo ustavno ureditev, razen tega je v kratkem času precej naredil za izboljšavo družbenega standarda zapo- KiVlALU :\)OV VRTEC V Semiču gredo h koncu gradbena dela za novi vrtec pri šoli; v njem bo prostora za 75 otrok. V tej ustanovi — začela bo poslovati že jeseni — bo tudi nekaj mest za dojenčke. Za zaposlene žene, ki jih je v semiškem predelu zelo veliko, bo ta pridobitev hvaležno sprejeta. V načrtu je, da se bo v nove prostore v vrtcu vselila tudi ^nala šola.__ POTOŠKE IVERI Prišli italijanski partizani MANJ GNOJIJO - So krive vj cene ali kaj, da se je poraba unl?u gnojil tako močno zmanjšala? "VV tem ko so leta 1972 prodali ns , močju občine 1.548 ton uniet^ gnojil, so jih v letošnjem letu JM pokupili le 534 ton. Prav tak^ manjša nakup zaščitnih sredstev, men in krmil. Ce bo manj kgn°Je bo tudi manj pridelka ... 1 ZACELI SO TRGATI - U°dl sorte grozdja so že zrele, zato v^j gradniki ne odlašajo s trgatvijo ' je domala vsak dan dež, se bo# j, . daljnjega gnitja. Letošnja trgate . ; bolj žalostna: pridelek je m°cn°^ji , zadet zaradi preveč dežja, groj V J kislo, ponekod pa je vinograd r 8 tolkla toča. j __ Radoviška proslava je kako pa so bili z njo zadovoj^ organizatorji, je povedal y Molek, predsednik odbora brigade: s „Ob proslavi je bila nape£$ voda do vasi, ni pa še razpe^^ po vasi. Akcija ,Kadovica p 1 rej nadaljuje in naš odbor P v kuje od občanov, kole«? ^ obrtnikov in prijateljev Bele j0 Ni še konef: jine in od drugod še ki se glasi na odbor za izg18 u vodovoda v Radovici " v - Kaj pa udeležba? Ste P ^ kovali več ljudi? „ od L „Prišlo je veliko bor^e ^ vsepovsod, pogrešali pa slTjaliv k. ljene. Cez 20 vabil smo p® ^ Ljubljano, a od vidnejan.Lf ^ stavnikov družbenopolit' ^ življenja ni bilo nikogar*. ie zgodilo, da smo imeli ^>1 i kega zastopstva s hrvaške' slovenske strani." Sprehod po Me1'K UDELEŽENCI SEMlNA^Jj Predsedniki osnovnih o1*:, ral ZSMS iz TOZD in OZD JJ|| udeleževali seminarjev idejjJ y ;iM čn t( manj kot v spomladanski 1,$ -ven tega programa si bodoi čani ogledali Tofov kabar«- • $ Q ^ želeli - poslušajte", ki bo j du že ta mesec. Ugotovitve so,rešitev premalo Le kmetijstvo pripravlja načrte za odpravo izgube zaključili z izgubo. Povsod sicer dopolnjujejo, oziroma pripravljajo sta-oUizacijske programe, vendar predvsem v Trikonu in Govedoreji ne računajo na izboljšanje. V Govedoreji so imeli ob koncu polletja 3,561.000 din izgube, do Ni osnovi poročil, stabilizacijskih in sanacijskih programov de-organizacij ter obiskov po ddovnih oiganizacijah je kočevski 'koordinacijski odbor za stabilizacijo ugotovil, da je bilo do konca *ypista opra>ijenega vdiko dela, uspehi pa še niso posebno bleščeči« T^ajte^e je še vedno v Trikonu, . '"Zp Govedoreja, TOZD Prašiče-^ m IDEK, kjer so prvo polletje gibanje prebivalstva so se na območju mati-oh^ Kočevje rodili trije Se »■ in deklica. Poročilo Pac Umrli so: Ljubica Kle- omžinska upokojenka iz Ko-zbora odposlancev 39, "^jenor. • Leopold Cibej, upoko-72 Podgorska 40rstar Žagar, upokojenka iz Lund 6l rt iz Salke vasi iz ™flan Tekstar, šofer , ^Cevja, Roška cesta 8. star 38 uvp 0^ Spiietič, gospodinja iz Mo-77 let; Kristijan Bavčar, ^■^jenec iz Kočevja, Kolodvor-UdoV«-^ 84 let; Anton Oberstar, staj Brega pri Kočevju 2, kojenK •' Rozalija Zansky, upo-Stare cerkve, nova hiša. Viktor kotar U vrsn!^ ^ kruta smrt je iztrgala 8a in planincev marljive- TbiijQ Vmka Kotarja. u i" ^ svojo nah ifn* , v globokih temi- ji y rudmlai. Zrušek slo- ilovei^' in stri plemenitega (Slan^° j® vnet dolgoletni Biije^^ske^ dništva Kočevje, boia in^ upravnega od- rt ^odii društvene imovine. I Jbbei ^ niarkacijsko sekcijo in T do ijQAf °^načevanje poti in steza •^^idenoii Stojni pri Jelenovem to, na« ^festnim vrhom. Še dol-!®0h tio 1 ^PoiTiinjali belo-rdeči ''isahrj?. nK)go(5nih bukvah Po^, i^fega Vinka. Vestno je » ♦ urejal kažipote in napis-skrbel za varnost kov. P^nincev in drugih izlet ni- ^ naštevilu smo ga spremili ANDREJ ARKO Polharska noč 27. septembra planinsko slavje pri koči Kočevsko Planinsko društvo bo v počastitev občinskega praznika in 30-letnice zmage nad fašizmom priredilo planinsko slavje pri društveni koči na Stojni pri Jelenovem studencu za Mestnim vrhom (1022 m). Pričelo se bo že v soboto, 27. septembra, dopoldne ob 10. uri. Po kratkem nagovoru bo kulturni program, popoldne pa še tovariško srečanje gostov in planincev. Organizirali bodo tudi „Polharsko noč". Gostom, ki bodo želeli polhariti, bodo polhaiji-planinci popoldne pokazali v okolici koče, kako se nastavljajo pasti, ponoči pa bo obhod nastav oziroma pobiranje ujetih polhov ter ponovno nastavljanje pasti. Lov bo zanimiv, ker bo naraven in neizumet-ničen. Zjutraj, v nedeljo, bo polharski zajtrk: pečeni polhi z žganci in kislim zeljem. Kočevski planinci vabijo občane na svoje slavje in ,J^olhar-sko noč". ANDREJ ARKO konca leta pa računajo, da bo znašala kar 8,500.000 din. ftavijo, da izguba ni nastala zaradi slabša gospodarjenja, ker je pri njih storilnost flede na sorodfne TOZD največja v loveniji. Trdijo, da so za izgubo krive nizke odkupne cene mleka. Rešitev za Govedorejo bo treba najti v Sloveniji in ne v občini, ker pač mleka in mesa kočevske Govedoreje ne pojedo le v domači občini. Vendar kočevsko kmetijstvo tudi že samo pripravlja načrte za zmamšanje proizvodnje in odpravo izgube. O teh zamislih bomo poročali več prihodnjič. Občinska koordinacijska komisija bo pripravila tudi razgovor z zdravstvenim osebjem o izredno velikem bolniškem staležu. Ta znaša v občini 7,2 odstotka, kar je največ na območju regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana. J. P. MLADINA V FARI Kočevska mladina se je 14. septembra udeležila osrednje občinske proslave v Fari. Na pohod je odšla tudi 9. mladinska brigada; štela je 35 mladincev. Na srečanjih z borci, pohodih in podobnih akcijah obujajo mladi tradicije NOB. _ Proslave se je udeležila tudi posebna skupina mladincev, ki jo je organizirala občinska konferenca ZSM, v njej pa je bil iz vsake osnovne organizacije ZSM po en mladinec. fti pripravah na proslavo pa je veliko pomagala mladina krajevnih skupnosti Vas-Fara' in Banjaloka, ki je s prostovoljnim delom uredila prireditveni prostor. JE MLADINSKI PROGRAM Mjadina kočevske občine se resno pipravlja na bližnjo sejo občinske konference ZSM, ki bo nakazala naloge do konca leta. Na njej bodo analizirali tiidi delo vseh osnovnih organizacij ZSM v občini. Prav v teh dneh obiskujejo člani predsedstva občinske konference in predsedstev področnih konfcrenc osnovne organizacije ZSM in zbirajo podatke za analizo o letošnjem delu osnovnih organizacij ZSM. JE Dva gradova Predgrajcev Dekleta beže v mesta toliko faranov, da niso mogli vsi v čerkev. Zdaj maš ni več. Ljudi pa je tod okoli tudi vedno manj.' Za grad je dejala, da je bil včasih menda Auerspereov, po zadnji vojni pa je ostal vasi. V njem so trgovina, krajevni urad, šola, odkupna postaja in drugo. „Ampak zdolaj pod cerkvijo je bil še en grad, ki je zdaj razvalina, na katerih so si Predgrajci uredili vrtove, da na njih pridelujejo zelje in drugo. Podrt je bil že dolgo prej, kot jaz pomnim,' je povedala Ana Jordan in nato spet namignila na staro tekmovanje in zavist med Predgra-dom in Starim trgom, češ: „Tržani bi tudi radi dokazali, da so imeli grad, a ga niso imeli nikoli. Mi pa kar dva!" Pri publicisti in piscu knjižic o gradovih na Kočevskem, Francetu ^nkarju iz Kočevja, pa sem kasneje zvedel, da so stari ^ad Poljane pod Predgradom zavzeli uporniki proti Francozom v noči od 8. na 9. oktober 1809. Takrat so se uprli Kostelci in Kočevci. Francozi pa so nato v dneh od 16. xlo 18. oktobra 1809 grad zavzeli, oplenili in požgali. Zadnja leta se Poljanci zavzemajo za razvoj turizma, vendar pravega uspeha ni. Sem prihajajo na dopust in ob prostih dneh v glavnem sorodniki domačinov in le redko Kočevci, ostali tujci pa so že redkejši. Domačini skrbe, da bi bil Predgrad čim lepS. Sadijo rože, urejajo zunanjost hiš in barvajo vrtne o^ajc, pri vsem tem pa včasih pozabijo, da koprive niso najbolja okras vasi. Domačini so res prijazni. Ce slučajni turist oziroma dopustnik ne bo dobil v njihovi trgovini sadja ali zelenjave, mu jo bodo ponudih domačini, in to včasih celo brezplačno. Ce sami ne bodo imeli, pa bo- Ana Jordan, stara 86 let, je bila včasih mežnarica. Takrat je bilo tu še precej ljudi, vstajati je bilo treba zgo^j, zato je zvonila prvič že ob 4. uri zjutraj, da so šli ljudje nadelo. (Foto: Prime) do tujcu svetovali, kje bo želeno lahko dobil. V Pregradu so razen trgovine, gostilne in mesnice tudi zdravstvena postaja in nekatere druge ustanove. J. PRIMC ■fito ^i?^fiV5KE NOUIGE H EETRTO0V INTERVJU Večna skrb: ozimnica Kako se lahko s krompirjem, jabolki in zeljem oskrbe tisti, ki nimajo dolgih kmečkih tet Na jesen postanemo ljudje podobni vevericam, ježem ali čebelam. Treba se je pripraviti na dolgo mrzlo zimo, nakupiti ozimnico in jo spraviti v kleti. Čeprav pravijo za Slovence, posebej pa še za Dolenjce, da smo narod kmetov, so industrializacija in njene posledice zavzele že tak obseg, da ne moremo več trditi, da ima vsaka mestna družina na deželi (kmetih) sorodnike, pri katerih bi se lahko kot v starih dobrih časih skorajda zastonj oskrbeli z ozimnico. Preostanejo torej samo posredniki in eden od njih je novomeška kmetijska zadruga „"Krka". O tem, kaj je letos pripravila za ozimnico, govori Lojze Turk, vodja poslovalnice na Cesti komandanta Staneta v Novem me-' stu. „Na voljo je obilo kvalitetnega belega krompirja, ki ga prodajamo v 30-kilogramskih vrečah. Kilogram stane 2,35 dinarja, naša marža je 20 par, 15 par pa stane vreča. Lani smo ga prodali okoli 20 ton, nekaj takšnega pričakujemo tudi letos. Kmetijska zadruga Krka bo imela letos, ko se bo začela sezona, na voljo tudi zeljnate glave. Lani so bile po 1,50 dinarja kilogram, za letos cene še niso znane, povedati pa moram, da ima naša zadruga pri prodaji vseh kmetijskih pridelkov le okoli 10 odstotkov marže, tako da komaj sestavljamo konec s koncem. Znane pa so že cene jabolk in hrušk, kilogram teh sadežev bo od 5,50 do 6 dinarjev. Na voljo bodo tudi zelo kakovostne sorte". Poleg omenjenih pridelkov zadruga ne bo prodajala drugih sadežev iz, če temu lahko tako rečemo, „družine ozimnica". Velja pa poudariti, da je na novomeškem trgu kilogram krompirja po 4 do 5 dinarjev, zadruga pa ga prodaja (sicer v vcčkilo^am-skih zavitkih) po 2.35 dinarja. Na posebno vprašanje, zakaj se kmetijska zadruga „Krka" ne ukvarja tudi s prodajo drugega sadja in zelenjave in s tem konkurira prodajalcem z juga, ki so, po mnenju mnogih naredili iz novomeškega živilskega trga nekakšen Texas, je L Ta grad je po vojni ostal vasi Predgrad in v njem so zdaj vse glavne zadeve, ki so vasi potrebne. Na leyi strani fotografije je sramotilni steber, kamor so včasih graščaki privezov^ tlačane. (Foto: Prime) pravilo predsedstvo občinskega sveta sindikatov Novo mesto. Stabilizacijske načrte, ki so to samo po imenu, so poslali Kremen, Industrija motornih vozil, Krka - tovarna zdravil, novomeška Kmetijska zadruga, Veterinarski zavod, Hotel Metropol, Novotehna, osnovna šola Šmarjeta, gimnazija, Novoteks in Lekarna. Hvalevredno ob tem nerazveselji-vem podatku pa je dejstvo, da je bilo v novomeški občini tudi nekaj delovnih organizacij, ki so se za razliko od večine lotile stvari resno. Sindikati navajajo, da so poslali zelo konkretne stabilizacijske načrte Novoles, Novograd, bolnišnica Novo mesto. Dolenjski list in še nekateri, ki pa jih poročilo ne nava^ po imenu. Nikakršnih štabilizacijskili ručr-tov ni poslalo kar 47 osnovnih sindikalnih organizacij delovnih organi^-cij novomeške občine. Od teg? jih dobra tretjina odpade na kolektive, Suhokrajinski drobiž 13 UČENCEV IZ 7. in 8. RAZREDA ZUŽEMBERŠKE OSNOVNE ŠOLE se je v soboto, 13. septembra, kljub slabemu vremenu udeležilo prostovoljne delovne akcije pri popravilu krajevne poti iz Srednjega Lipovca skozi gozd na Pod-lipo. Ce bi bilo lepo vreme, bi jih bilo kai 70 in morda še več. Krajani iz Podlipe so bili te pomoči šolske mladine zelo veseli, obenem pa hvaležni žužemberški šoli za pozornost, ki je s tem izkazana tej odročni vasici. DVA MEDVEDA POSPRAVLJATA PRIDELEK KORUZE na Bre; zovi rebri. Zaenkrat sta se najbolj lotila njive Rozman Štefana in obrala še mlečno koruzo. Ko so se kmetovalci, ki čuvajo ponoči pridelke, z njima soočili, so bili srečni, ker sta zbežala pred sijajem žepne svetilke. Kaj bi bilo, če kmetovalci žepnih svetilk ne bi imeli? irjajo z vzgojo in izobraže Občinski sindikalni s-vet GOJENCI MILICNIŠKE ŠOLE V SUHI KRAJINI s položitvijo venca pred spomenik padlim na Cviblju nad Žužemberkom se je v petek zjutraj začela za gojence miličniske šole šolskega centra RSN2 ura zgodovine na terenu. Goste je pri spomeniku v imenu krajevne skupnosti pozdravil Stojan Ja-kovljevič. Pod vodstvom svojih stareSn so imeli gojenci zatem y okolici taktične vaje in z njimi obudili spomin na bitke v zadnji revoluciji. M. V. domneva, da teh 47 delovnih organizacij sploh ni razpravljata o stabilizacijskih ukrepih in o uresničevanju resolucije o družbenoekonomskili' gibanjih v letošnjem letii. Menile da so, da gre le za trenutno politično akcijo. Le tako si namreč lahko razlagamo različne nesprejemljive obrazložitve in izgovore, ki so jih svetu po telefonu navajali predstavniki sindikatov teh 47 „gluhih" delovnih organizacij. Spisek grešnikov je dolg: Iskra Novo mesto. Beti Mirna peč. Industrija obutve, KZ Žužemberk, Vodnogospodarsko podjetje. Prometna sekcija. Gorjanci Straža, Cestno poc^etje, Dinos, Keramika, Žito - TOŽD Pekarija, Knjigotisk, Krojač, Vodovod, Šolski center za kovinsko stroko, Ekonomsko-administrativni center, Vzgojno-varstveni zavod. Dijaški dom Majde Šile, Komunalni zavod za zaposlovanje, Regionalna zdravstvena skupnost, SPIZ - podnižnica Novo mesto, novomeško sodišče, krajevna skupnost Žužemberk, vse osnovne šole razen prevolske, žužemberške in Šmarješke, spisek jm končuje uprava novomeške občinske skupščine. ' Naslednji rok za oddajo stabilizacijskih načrtov bo, tako kaže, konec septembra. Žalostno, mar ne? M. B. rvi^ioi BRESTANICA: 20. in 21. 9. ameriški pustolovski barvni film Cekmul - maščevalec. CRNOMEU: 19. 9. itaUjanski barvni film V Milanu ubijajo v soboto. 21. 9. ameriški barvni film El. Cid. 24. 9. ameriški film Čudno čudo CharU Chaplina. KOSTANJEVICA: 20. 9. francoski barvni film Poslednji tango v Parizu; 21. 9. francoski barvni film Pbslednji tango v Parizu. KRŠKO: 20. in 21. 9. ameriški film Šerif, to je dežela nasilja. 24. 9. ameriški film Človek iz vzhoda. METUKA: Od 19. do 21. 9. francoski barvni film Dvorske spletke. Od 19. do 21. 9. ameriški barvni film Joe Kidd. 24. in 25. 9. ameriški barvni film Dvoboj na Pacifiku. MIRNA: 20. in 21. 9. film Viva Pancho Villa. NOVO MESTO. KINO KRKA: Od 19. do 21. 9. francoski barvni film Rojeni zločinec. 22. in 23. 9. domači barvni film Odpisani. 24. in 25. 9. ameriški barvni film Plačilni dan. RIBNICA: 20. in 21. 9. danski barvni film Rektor v postelji. SEVNICA: 20. in 21. 9. film Goreča ljubezen. 24. 9. ameriški film Catova zemlja. TREBNJE: 20. in 21. 9. španski barvni kavbojski film Reka zlobno-sti. 24. 9. ameriški barvni kavbojski film Divje dežele. SLUŽBO DOBI TAKOJ zaposlimo kvalificirane ali priučene ključavničarje. Osebni dohodek med 3.500 in 4.000 Ndin na mesec, proste sobote in mesec plačanega dopusta. Interesenti naj se oglasijo pismeno ali osebno. Rufac, kov. obrt, Franc Rudi, Kočevje, Bračičeva, tele-. fon: 061-86-197. GOSTILNA FRANC PERPAR, Šmarje-Sap, sprejme v službo dekle za delo v gostilni. Stanovanje in hrana v hiS. Ponudbe pod „Dobra plača". V UK SPREJEM vajenca-ko za krojaško obrt. Mazovec, V Brezov log 14, Novo mesto (Mala Bučna vas). IŠCEM ŽENSKO za varstvo dveh otrok na domu od 10. do 15. ure. Posavec, Cankarjeva 1, 68270 Krško. STANOVANJA v NAJEM ODDAM stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem in zemljo v Beli loajini. V bližini možna zaposlitev. Naslov v upravi lista (2246/75). ODDAM opremljeno in ogrevano sobo samskemu moškemu. Naslov v upravi lista (2277/75). Motorna vozila PRODAM zastavo 1300, karamboli-raho, tudi M delih. Ogled možen vsak dan. Sandi Svigelj, Pod goro 9, Krško. UGODNO prodam fiat 850, dobro * ohranjen. Ogled vsak dan po 14. uri. Kolenc, 68297 Šentjanž 2 2/a. PRODAM diano 6, letnik 1969. Informacije: Petrol, Vavta vas. HlODAM fiat 850, karamboliran (motor generalno popravljen), v celoti aU po delih. Jože Baškovič, Gubčeva 2c, Brežice, telefon: 72-350 aU 72-154. UGODNO prodam fiat 750 za ček ali gotovino. Danijel Vrhovnik, Gor. Brezovica U, Šentjernej. PRODAM zastavo 750, letnik'1975. Jože Tomič, Loke 10, Straža. PRODAM ford taunus 12 M, novejši tip. Jože Bevec. Štatemberk, Tre-belno. PRODAM traktor zetor 25 in kosilnico s plugom. Jordan, Ruhna vas, Šmarjelke Toplice. PRODAM zastavo. 1300, letnik 1973. Ogled vsak da^i. Slavko Teinovič, Zalog 26, Novo mesto. PRODAM NSU — princ 1000 v nevoznem stanju, tudi po deUh, letnik 1967. Colarič, Jablan 6, Mir- 113 06^ PRODAM zastavo 1300, letnik 1968. Naslov v upravi lista (2274/75). PRODAM NSU - 1200 C, letnik 1971. Huis, Vodnikova 12, Brežice, telefon: 72-649 po 14. uri. PRODAM neregistriran fiat 1300 ali zamenjam za fiat 750 ali škodo, Cegelnica 54. PRODAM PRODAM stroj za trganje in odvijanje žime. Srečko Rautar, tapet-nik, Lesce, Šobčeva 13. PRODAM enoosno traktorsko prikolico ali zamenjam za osebno. Naslov v upravi Usta (2233/75). PRODAM televizor Panorama, hladilnik, omaro, visečo omarico, električni štedilnik, kavč in divan. Zalog 19, Novo mesto. UGODNO PRODAM ozvočenje Sound-supreme 100 W, dva mi- krofona in mikrofizo. Anton Go-renc, Ljubljanska 30, Kočevje, telefon: 86-528. UGODNO prodam motorno kolo MZ TS 150, letnik 1975, skupaj z dvema čeladama. Skubic, Cegelnica 56, Novo mesto. UGODNO PRODAM kompletno žago za rezanje drv z vozom, pogon na Dieslov motor. Nežka Simon-čič, Ljubljana, Vrtna 19. PRODAM' razne dele pohištva in električni bojler. O^ed v soboto od 10. do Iz. ure in od 15. do 17. ure. Trdinova 10, - vhod z vrta zadaj. PRODAM Dieslov motor oran. Ogled pri Mihaelu Žagarju, Stopi-če 30. , UGODNO prodam vzidljiv desni štedilnik (rostfrei), kombiniran, elektrika - drva in kompletno . spalnico. Ogled vsak dan popoldne. Tinca Matkovič, Dolenjske Toplice 93, telefon: 85-758. PRODAM gjablje za BCS, maraton 140 B. Martin Kastelic, Brezovica 28, Šmarješke Toplice. PRODAM malo rabljen kasetni magnetofon. Cena po dogovoru, ogled vsako soboto in nedeljo. Rado Bučar, Verdun 6, Stopiče. PRODAM štedilnik kuepperbusch in dvodelno pomivalno mizo z odce-jalnikom. Ogled vsak dan po 15. uri. Cargonja, Paderšičeva 24. PRODAM elektromotor 5 KM, 60 m kabla in 14 mesecev starega psa volčjaka. Vidmar, Šentjošt 17, Stopiče. ^ PRODAM krožno žago - cirkularko (železno ogrodje) in enoosno prikolico za osebni avto. Potočar, Vel. Bučna vas 35. PRODAM malo rabljen štedilnik gorenje na drva. Veronika Zupančič, Kurirska pot 14, Novo mesto. (Poleg osnovne šole Bršlin). PRODAM peč s priključki za zračno ogrevanje. Naslov v upravi lista (2310/75). KUPIM POSEST _l PRODAM hišo v Libni na lepi razgledni točki, 10 minut od železniške postaje. Elektrika in voda v hiS, zraven vrt, dvorišče, nekaj drevja in njiva. Vse druge informacije dobite pri Matildi Špiler, Libna 13, Krško, vsako soboto in nedeljo od 10. do 17. ure. RAZNO POROČNI PRSTANI! Za lepa in moderna poročna prstana se vam splača pot v Ljubljano k zlatarju v Gosposki 5 (poleg univerze). -Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! ssidMflia LJUBI mami in stari mami MARIJI ŽIBERT iz Dovškega 34 pri Senovem, čestitajo za 80. rojstni dan z željo, da bi preživela še veliko jesenskih dni: hčerka Betka z možem iz Bele krajine in vnukinji Beti in Zlata z družinama. Pra-vnukinja Nuška pa ji pošilja koš^ poljubčkov. DRAGI in skrbni mami LJUDMILI ROGELJ iz Rdeč(^a Kala za dvojno praznovanje iskreno čestitamo in ji želimo še na mnoga zdrava leta, da bi nam še naprej tako ljubeznivo delila dobrine, Lojze in Slavka. I^OB^STILA I IVAN PKCARIC, plinsko-vodo-vodni mojster. Krško, Tomšičeva 2 (200 m desno nad šolo na Vidmu), obveščam cenjene stranke, da solidno in kvalitetno napeljujem centralno in vodovodno inštalacijo in se priporočani. VINKO BLNČINA. Šentjernej, n.h., obveščam cenjene stranke, da sem odprl avtomehanično delavnico. Za obisk se priporočam. IZGUBILA .sem tri strgane zlate verižice v mali kuvertici. Poštenega najditelja prosim, naj mi jih proti nagradi vrne na Kristanovo 11, Novo mesto, ker niso bile moja last. izDi:lujlm vsi; vrs ii; roli;i; izvršim montažo in vsa popravila. (l'ni; uciodni;, dobavni rok po dogovoru. naroČiti; jih pri lojzu medlhtu, žabja vas 47 (pri transiorma-torju), novomi;s rO. PREKLICI- SVr/r krajevne skupnosti Hirčna vas prepoveduje kakršnokoli odvaža-nje materiala iz našega peskokop pri Jurni va.si. Kdor tega ne do upošteval, ga bomo sodno preganjali. PODPISANI FRANC* OSVALD iz Jurjevice 46, preklicujeni vse žaljive in neresnične besede, ki sem jih izrekel o tov. Jožetu Arku iz Jurjevice 51 v gostilni „PRI PILDARJU" dne 8. 9. 1975. Obenem se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. ALOJZ LUŽAR, Vinica 27, Šmarješke TopKce,. prepovedujem delanje kakršnekoli škode po moji njivi na Priklanšci. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. FRANC BOBlC, Dol. Maharovec 28, Šentjernej, prepovedujem hojo, vožnjo in paso po mojih parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom .sodno preganjal. mis\ Ob lx)leči izgubi našega dragega moža, ata in starega atu antona oberstarja z Brega pri Kočevju se najlfcpše zahvaljujemo sorodnikom, .sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, ter vsem, ki so pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji |)oti. Hvala tudi delovnim orga: nizacijam, tov. l-igarju ter duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Marija, hči Mari z družino in sinovi Tone, Milan z družinama in Franci. . Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame in stare mame marije porebrove se najlepše zahvaljujemo vsem. ki so z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje, in vsem, ki so jo v tako lepem številu spremili k zadnjemu počitku. Posebno hvalo dolgujemo sindikalni podružnici in kolektivu davčne uprave ObS Novo mesto, podružnici SDK Novo mesto, združenju PTl^ podjetij Ljubljana ter zdravniškemu' in strežnemu osebju internega oddelka splošne l)olnice Novo mesto pomoč med boleznijo. Iskrena hvala tudi župniku iz Dol. Toplic za spremstvo od doma ter Šobarjevim in Klemenčičevi za nesebično pomoč. Žalujoči: otroci z družinami. Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, očeta in starega očeta jožeta volcanška iz Zg. Lenarta 6 pri Brežicah se najiskreneje zahvaljujemo v.sein sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih laj.šali bolečine, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje ter zasuli njegov poslednji dom s številnimi venci in lepim cvetj^em. Iskrena hvala dr. Škotljancu in župniku za opravljeni obred in po.slovil-ne besede, kakor tudi tov. Karlu Lupšini in kolektivom: SOP Krško, lOZD Posavje Brežice ter kolektivu Re.stavracija Brežice. Žalujoči: žena Marija, hčerki Milena in Marija Z'družinama. Krško, 30. 8. 1975 Ob boleči izguiii našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica / ' janeza smalca ko\ača iz Podturna Se iskreno zaiivaljujenio sorodnikom, številnim znancem in prijateljem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji ix)ti, mu {wklonili cvetje, nam ustno ali pismeno izrekli sožalje, nas tolažili in nam pomagali v najtežjih trenutkiii. Prisrčno se zahvaljujemo župniku in kaplanu ter pevcem iz Dolenjskih Toplic. Iskrena hvala GD Podturn, TOZD gozdarstvo Podturn, GŠC Novo mesto, kolektivu zdravilišča iz Dolenjskih TopUc ter zdravniškemu osebju kirurškega oddelka v Novem mestu. Žalujoči: žena Emilija, sinova Jože in Ivan, hčerke Milka, Micka ter Anica z družinami, sestra Verona ter drugo sorodstvo______ Ob nenadni in lH)leči izgubi, ko nas je v najlepšem cvetu mladosti zapustil naš ljubljeni sin, brat in vnuk jože simonic iz Vel. Laliinje 5a pri Črnomlju se najl^še zahvaljujemo podjetju Viator Črnomelj za podarjene vence in za drugo pomoč v težkih trenutkih ter dr. Strčevi. Zahvaljujemo se ekonomski .šoli, osnovni šoli Črnomelj. mladinskemu aktivu Butoraj in vsem drugim, sorodnikom in sosedom, ki so nam izrekli sožalje, nam v težkih urah pomagali in pokojnika v tako vehkem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala kaplanu za opravljeni obred. Žalujoči: mama sestra Lojzka in drugo sorodstvo. Ob težki izgubi moža, očka, sina, brata in strica alojza bregarja iz Hudenja 4 pri Škocjanu se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom za pomoč v težkih dneh in podarjene vence. Gasilskemu društvu Grmovlje za spremstvo. Petru Blatniku za poslovilne besede, tovarni Fla za podarjeni venec, zdravniškemu in strežnemu osebju novomeške bolnice za vso skrb in nego in kaplanu za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Lojzka, sinova Slavko in Janez, hčerka Til-ka z možem, mama, sestre, brat in drugo sorodstvo. Namesto venca na grob pokojni Alojziji Jeriček iz Irče va.si poklanja Ana Gašperšič iz Irče vasi 500.00 din Zvezi slepih Novo mesto. Za poklonjeni zne.sek iskrena hvala!. Zveza slepih Novo mesto. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega ilragega moža. ljubljenega očeta, brata in strica ANTONA BOLDANA \ orodnega kovaškega mojstra v pokoju iz Dvora 43 pri Žužemberku ' se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem za izkazano sočutje, požrtvovalno pomoč in podarjene vence in cvetje. Posebna zahvala tudi osnovni šoli l*revolc, Žužemberk, Iskri Semič, sodelavcem KZ Žužemberk, zdravniškemu in strežnemu osebju pljučnega in kirurškega oddelka novomeške t)olnice, upokojencem, župniku za opravljeni obred, pevcem ter tov. Božiču za poslovilne besede. Žalujoči: žena Marija, hčerka Ljuba z možem, sin Zvone z družino, sestra Marija in drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega noža, očeta, sina, brata in strica LUDVIKA MUGERLA iz Semiča 1 se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje. Iskrena hvala podjetju Dolenjka, posebno tov. Marjanu Poloviču za ganljive besede ob odprtem grobu, kakor tudi za vso pomoč. Hvala tudi poslovalni-' cam iz Semiča, Hrani, Potrošniku in Marketu. Iskrena hvala Martinu (Jolobiču iz Vaupče vasi za poslovilne besede ob odprtem grobu, linako zahvalo smo dolžni tudi kolektivoma Iskra in IMV za podarjene vence in pomoč. Najlepše se zahvaljujemo fužinam: Dergančevim, Šprajcarjevim, Kraljevim, Grahkovim in Kofaltovim. Za ves trud hvala tudi zdravstvenemu osebju iz Semiča, kakor tudi duhovnikom za obiske in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: žena Anica, hčerki Rezka, Marija, sinova Slavko in Branko. Semič, 15. 9. 1975 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in strica ALOJZA RUPARJA iz Telčic pri Škocjanu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter vsem, ki so dragega očeta spremili na njegovi zadnji poti. Najlep^® se zahvaljujemo vsem kolektivom za podarjene vence ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena, sinovi in hčerke z družinami. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete ANTONIJE BAMBIC iz Novega mesta — Mestne njive 19 se toplo zahvaljujemo sosedom, bivšim vaščanom iz Prečne, številnim, .sorodnikom iz rojstn(^a kraja in od drugod ter vsem dragim, ki so jo spremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje in nam izrazili sožalje. Posebna hvala dr. Sajetu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Anton, sin Anton in hči Pavla z družinama, sestra Marija in drugi sorodniki. ZAHVALA Vsem, ki so nam pomagaU in sočustvovali z nami ob nenadni smrti naše mame in babice LJUBE LAKNER iz Belice nazadnje živeče v Žalcu, se iskreno zahvaljujemo, zlasti družin^ ma Lunderjevi in Ožboltovi iz Kočevja. Posebej se še zahvaljuj mo občinskemu odboru ZZB NOV Kočevje in praporščaku ju Maconiju, godbi ter vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti na pokopališče v Kočevje. Žalujoči: hči Micka Lenard z družino iz Žalca, Jože Lakners hčerko Verico iz Kočevja. ' DOLENJSKI ust IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST,j^L mesto USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Br<^ ce, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevn in Trebnje. . ^ UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni ^ »j ni k), Ria Bačer, Marjan Bauer, Milan Markelj, Janez Pe^lj. Prime, Jože Spliclial, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred ŽeleZ'' Oblikovalec priloge Peter Simič. , IZDAJATELJSKI SWT je družbeni organ upravljanja. Preds®^ nik: Franc Bukovinsky. »j- IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna nv nina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, plačljiva ■> Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. 49 u.strezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni raC 52100-620-107-32000-009-8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 cm na strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 120 din. mali oglas do 10 besid 22 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din. ^ druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 7 1975. Pb mnenju sekretariata za informacije IS SRS (ft. 421-1/J 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek oo P meta proizvodov. m TEKOCI RACUN pri podnižnici SDK v Novem 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 J:-^ mesto. Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-2'^^^k, Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni s|®, jii filmi in prelom: CZP Dolenjski list. Novo mesto - Barvni fi"" tisk: Ljudska {vavica Ljubljana. > 20 DOLENJSKI LIST Št. 38 (1365) - 18. septembra B33SS9SS Četrtek, 18. septembra - Irena Petek, 19. septembra — Konstanca Sobota, 20. septembra - Suzana Nedelja, 21. septembra - Matei Ponedeljek, 22. septembra - Mavricij Torek, 23. septembra - Slavojka Sreda, 24. septembra - Nada Četrtek, 25. septembra - Uroš LUNINE MENE 20. septembra ob 12.50 uri - ščip KUPIM 2 m3 prvovrstnega suhega hrastovega lesa za ladijski pod, 2,5 cm (5 cm). Skalar, Jarška 29, Ljubljana. KUPIM komat od 26 do 28 col ali zamenjam za 24 col. Jože Bašelj, Gor. Kamenje 5, Novo mesto. DOLENJSKI LIST Št. 38 (1365) - 18. septembra^ RADIO LJUBLJANA fif^ak dan: Poročila ob 5.00, ?00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, £00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, JJtS« .19o°, 22.00, 23.00 in do 8 00 glasbeni spored od 4.30 Četrtek, is. septembra: d' ?.. , Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 9.30 n. gfasbenih šol — glasbena šola 10.15 Uganite, pa vam po želji . .. 1L00 Poročila r.-.^^.ični napotki za naše goste iz jA116,12.30 Kmetijski nasveti -e pesnik: Posezonska opravila Cebelah. 13.30 Priporočajo v 14.40 „Mehurčki . 14.45 oni " 17.20 Iz domačega "P^nega arhiva. 18.05 Revija Pr«?^°y. in solistov. 18.35 'Caset i" gramofonskih PloSč RTV Ljubljana. 19.40 Minute 'ansamblom Silva Štingla. 19.50 več?° J106, °troci! 20.00 Četrtkov 21 nn domačih pesmi in napevov. melodije er^>nVeev' -214° 22.20 Večer novejše tuiiv. °Slasbe. 23.00 V gosteh pri Hambu^j^b (Radio 19. SEPTEMBRA: 8.10 šoli . matineja. 9.05 Radijska Va * n^J° stopnjo. 9.30 Jugoslo-Tau« .,narodna glasba. 10.15 Po ffS .poteh- 11-00 Poročila -tnsT . napotki za naše goste iz 'ni M i Kmetijski nasveti -saHr. Jazbec: Jesensko sajenje v*** ^evja. 13.30 Priporočajo tain ' M-30 Naši poslušalci česti-IjaM.19,Pozdravljajo. 15.45 „Vrti-18 ni ^ 0 Človek in zdravje. Zvn* .Sedalo našega časa. 18.15 signali. 19.40 Minute z an-Lahir ^^e Dovžana. 19.50 PODs°)n0?i otroci! 20-00 St0P " Pomnit ^i-^5 Oddaja o morju in iz 22.20 Besede in zvoki Sov domačih. 23.05 Literarni jADIP SEVNICA 1030°®^. 21. SEPTEMBRA - - 11 nnr ame> oglasi in obvestila lasih r. 7 Poletne nevarnosti v fomače " nVi55 ~ "-15 " P° 12.00 ri-jo - nas razgovor - - Pom^if Vsakogar nekaj - 12.30 Pozdravi !? 12-50 ~ čestitke in -akJučS nh P°sluSalcCT - 14-30 SREiVa programa 16.00 ' 24* SEPTEMBRA -reklam ~ Poročila - 16.10 - - po in obvestila - 16.30 ^dantt^6 ~ 16-45 - poklic naš ^oteke 17-05 - iz U^THrSETOMBRA - P°P vrtiljak (napoved in za. 16.15 - pet minut -porodi! 20~EPPL del -16.30 I645 ~ 16.35 -EPPII. del - ^ključek anketa " 17-00 -^a nedelji napoved programa nokturno. 23.15 Jazz pred polnoč- SOBOTA, 20. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Konir-ski tednik 9.35 Naš Plesni orkester ima besedo. 10.15 Sedem dni na radiu. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Marjan Ažnik: Usklajenost hranil na njivah pomembnejša od velikih količin. 13.30 Priporočajo vam... 15.45 „Vrtiljak". 16.45 S knjižnega trga. 17:20 Gremo v kino. 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Kampi-ča. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Radijski radar. 21.00 Za prijetno razvedrilo. 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. NEDELJA, 21. SEPTEMBRA: 8.07 Radijska igra za otroke: Pripovedka o starem tramvaju. 8.50 skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite, tovariš ... 10.05 Koncert iz naših krajev. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 16.00 Radijska igra: Dama s črnim jazbečarjem - „Dvojčica". 19.40 Glasbene razglednice. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT - studio Beograd. 23.05 Literarni nokturno. 23.1 5 V lučeh semaforjev. PONEDELJEK, 22. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Pet minut za novo pesmico. 9.40 Orkestri in zabavni zbori. 10.15 Nekaj za ljubitelje ansambelske in solistične glasbe. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Vilko Štern: Tržna proizvodnja na kmetijah. 13.30 Priporočajo vam... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak". 17.20 Koncert po željah poslušalcev. 19.30 Obvestila in zabavna glasba. 19.40 Minute z ansamblom Štirje Kovači. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Če bi globus zaigral. 20.30 Operni koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 23. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 9.30 Pojo mah vokalni ansambli. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Dare Bernot: Priporočila za obiranje zimskega sadja. 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Popoldne za mladi svet. 14.40 Na poti s kitaro. 15.45 „Vrtiljak". 18.05 V torek nasvidenje! 18.35 Lahke note. 19.40 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra. 21.15 Zvočne kaskade. 22.20 V utripu scherza. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 24. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 9.25 Glasbena pravljica. 10.15 Urednikov dnevnik. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - France Guna: Red v če- belnjaku: 13.30 Prit vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Loto -vrtiljak . 18.25 Predstavljamo vam .. . 19.40 Minute z ansamblom Silva Štingla. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Koncert iz našega studia. 21.30 Igrajo veliki zabavni orkestri. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev za- • bavne glasbe. ČETRTEK, 25. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 9.30 Iz glasbenih šol. 10.15 Uganite, pa*vam zaigramo po želji. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -mag. Tone Tajnšek: Za sladkorno peso je treba njive pripraviti že v jeseni. 13.30 Priporočajo vam ... 14.40 Med šolo, družino in delom. 15.45 „Vrtiljak". 18.35 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana. 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Lepe melodije. 22.20 Ljubezenske pesmi na škotskih dvorih in gradovih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. RADIO BREŽICE ČETRTEK, 18. SEPTEMBER: 16.00 - 16.35 - Napoved Programa, Za vas smo si ogledali, oročila, Nove plošče RTB — 16.35 - 16.45 - AKTUALNOST TEDNA - Ob 20 letnici Lisce - prispevek radia Sevnice - 16.45 - 17.00 -Obvestila in reklame - 17.00 -18.00 - Glasbena oddaja izbrali ste sami SOBOTA, 20. SEPTEMBER: 16.00 - 16.20 - Za gram humorja in glasbe — 16.20 - 16.40 -Jugoton vam predstavlja - 16.40 -17.00 - Radijska univerza - 17.00 - 17.30 - Kronika -- Obvestila in reklame - Pravljica za naše najmlajše - Posnetek iz naše glasbene šole - 17.00 - 18.00 -Domače zabavne na valu 192 m NEDELJA, 21. SEPTEMBER: 10.30 - 12.00 - Napoved programa - UVODNIK RADIA BREŽICE -Domače zanimivosti - Nedeljski megnetofonski zapis: In memoriam Toneta Kralja - Obvestila in reklame - Spored naših kinematografov - 12.00 - 15.00 -NAŠI OBČANI ČESTITAJO IN POZDRAVLJAJO TOREK, 23. SEPTEMBER: 16.00 — 16.20 - Napoved programa - Iz produkcije RTV Ljubljana — POROČILA - 16.20 - 16.45 — Iz naše matične knjižnice - Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista - Obvestila in reklame -Tedenski, program kina Brežice -16.45 - 17.00 - Stare melodije -novi izvajalci k- 17.00 - 18.00 -MLADI ZA MLADE TELEVIZIJSKI ČETRTEK, 18. 9. - 8.10 TV v šoli: Prebivalstvo SFRJ, Literatura, Obramba in zaščita, Nemščina, Kaj je film, Učenci pred kamero (Zg) -10.00 TV v šoli: Francoščina, Risanka (do 10.35) (Bg) — 14.10 TV v šoli - ponovitev (do 1(T.00) (Zg) - 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bg) -17.30 L. Suhodolčan: Dodove dragocenosti, serija Naočnik in Očalnik (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Mozaik (Lj) - 18.20 Napoleon in ljubezen, barvna serija (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) -19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) — 19.55 3-2-1 (Lj) -20.05 Mrtvec v tolmunu - serija 110 policija (Lj) - 21.10 Kam in kako na oddih (Lj) - 21.20 Četrtkovi razgledi: Ciper (Lj) -21.50 Ročk koncert: Steve Miller, barvna oddaja (Lj) - 22.20 TV dnevnik (Lj). PETEK, 19. 9. - 8.10 TV v šoli: 4 računske operacije z ničlo, Obiranje in predelava sadja, Ali ste vedeli, Sodobno naselje, Moč in napetost, TV vrtec, Mesto iz papirja (Zg) - 10.00 T V v šoli: Angleščina, Risanka, Predšolska vzgoja (do 11.05) (Bg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (do 16.30) (Zg) - 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bg) - 17.20 Pisani svet: Vis - 3. del barvne oddaje (Lj) -17.50 Obzornik (Lj) - 18.05 Tuja folklora: Turčija, barvna oddaja (Lj) - 18.35 Mozaik (Lj) - 18.40 Romanika in Bitanc - barvna serija Umetnosnaiugoslovanskih tleh (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) -19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) -19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 Obtožnica - celovečerni film (Lj) - 21.40 625 (Lj) - 22.00 TV dnevnik (Lj). SOBOTA, 20. 9. - 9.30 TV v šoli:- Dom pionirjev, Risanka, Izobraževalna odd. (Bg) - 10.35 TV v šoli: Nega bolnika, Pravopis, Vzpon človeka (Zg) — 12.00 TV v šoli: Reportaža, Moderna umetnost (do 13.15) (Sa) - ... Nogomet Dinamo: Sarajevo (Zg) — 17.40 625 - ponovitev (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Mozaik (Lj) - 18.20 Francosko slikarstvo od romanike do renesanse (Lj) - 18.40 Kje je resničnost - barvna serija (Lj) -19.10 Barvna risanka (M) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) -19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 Velika sprememba - barvna oddaja (Lj) -20.35 Moda za vas, barvna oddaja (Lj) - 20.45 Krapina 75 - posnetek (Lj) - 21.45 Barvna propagandna oddaja (Lj) — 21.50 Kojak — serijski barvni film (Lj) - 22.40 TV dnevnik (Lj). NEDELJA, 21. SEPTEMBRA: 9.25 Poročila - 9.30 R. M. du Gard: Thibaultovi - zadnja epizoda barvne nadalj. (Lj) - 10.20 Otroška matineja: V 80 dneh okrog sveta. Biseri morja - 11.10 Mozaik (Lj) - 11.15 Ljudje in zemlja (Lj) - 12.15 Poročila (do 12.20) (Lj) Nedeljsko popoldne: Pisani svet: Vis - 3. del barvne oddaje, Za konec tedna, Čarobni fižol - film .... Moda za vas, barvna oddaja (Lj) - .... Poročila (Lj) - .. . II. Svetovni mir (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 T V dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 G. Mihič: Ženske iz Djavoljih merdevin (Lj) - 20.45 9 let skomin — 2. del barvne oddaje (Lj) - 21.15 Propagandna oddaja (Lj) - 21.20 Megla, dež - barvna prometna filma (Lj) - 21.25 TV dnevnik (Lj) -21.40 Športni pregled (do 22.15) (Zg) PONEDELJEK, 22. SEPTEMBRA: 8.10 TV v šoli: Slovnica, Evropsko podnebje, Kje je Jugoslavija, Nemščina, Začetne borbe delavskega razreda, Zemlja in koraki (Zg) — 10.00 TV v šoli: Življenje v planinah, Risanka, Zapojte z nami (Bg) - 11.05 TV v šoli: Alpe (do 11.35) (Sa) - 14.25 Nogomet Radnički (Niš): Hajduk -prenos (do 16.15) (Bg) - 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bg)--17.35 Vse je okroglo od sreče - serija Preproste besede (Lj) - 17.50 Risanka (Lj) -17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Biseri morja, barvna oddaja (Lj) - 18.35 Ikebana: Svobodni in pokončni slog, barvna odd. (Li) - 18.40 Mozaik (Lj) — 18.45 Ne prezrite: NOV in POS (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 Diagonale: Izbor iz sporeda drugih jugoslovanskih stud. (Lj) - 20.55( Barvna propagandna oddaja (Lj) - 21.00 Ch. Broente: Jane Eyre, barvna nadaljevanka, zadnji del (Lj) -21.50 TV dnevnik (Lj) SREDA, 24. SEPTEMBRA: 8.10 TV v šoli: Obiranje in predelava sadja, Kje je Jugoslavija, Prodana nevesta, Napetost površine, TV vrtec, Slovnica'(Zg) - 10.00 TV v šoli: Predšolska vzgoja, Risanka (do 10.35) (Bg) - 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bg) - 17.20 J. Verne: V 80 dneh okrog sveta, barvna nadaljevanka (Lj) - 17.45 Obzornik (Lj) - 18.00 Mladi za mlade, oddaja TV Skopje (Lj) - 18.30 Mozaik (Lj) - 18.35 Odmevnost kostanjeviške kulture, barvna oddaja (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 Film tedna: Noč Si gospodični Maud (Lj) - 21.55 )renje novosti, propagandna oddaja (Lj) - 22.00 Miniature: Stane Jar m, barvna oddaja (Lj) -22.15 TV dnevnik (Lj) ČETRTEK, 25. SEPTEMBRA: 8.10 TV v šoli: Dolina Gangesa, Delegatski sistem, Jesen, Nemščina, Literatura, Učenci pred kamero (Zg) - 10.00 Francoščina, Risanka (do 10.35) (Bg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (do 16.00) (Zg) - 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bg) - 17.25 L. Suhodolčan: Skozigled 2010, serija Naočnik in Očalnik (Li) - 18.00 Obzornik k(Lj) - 18.15 Mozaik (Lj) - 18.20 Mikrobi in ljudje - barvna serija (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 Krvna skupina AB - serija 110 policija (Lj) — 20.50 Kam in kako na oddih (Lj) - 21.00 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.30 Dve plesni sliki Maje Bezjak (Lj) - 22.00 TV dnevnik (Lj) POTROŠNIŠKO POSOJILO ZA NAKUP POHIŠTVA do 50.000 din Polog 15% NA ZALOGI ŠE GARDEROBNE OMARE PROGRAMA BARBARA Salon pohištva NOVI DOM Ljubljana,Novi trg 6 (pri šuStarskem mostu) © labod labod labod labod F-S. FIH2GAR 11 jVHMIU France je planil kvišku in začel hoditi po hlevu. Sprva je tiščal roke v žepu, nato jih je potegnil ven, stisnil pesti in začel rohneti: „Ce to ni od samega zlodeja! Kaj ve o meni? Kaj ve o Franci? Ho, če bi se z njo vozil - o seveda — potem bi bilo vse prav in dobro. Stran, takoj stran!" „Le ne prenaglo, France. Pomisli, če bi jo zapodil takole v jezi, bi se utegnila res maščevati in bi Bog ve kaj vse govorila. Ne meni se za take stvari. Ali ti vendarle rečem, meni boš menda verjel, da mi je zate: k Jančarju hodi res samo tedaj, ko te potrebujejo. Ne rečem zaradi tebe ali zavoljo France. Zavoljo ljudi. Vsako dlačico vidijo na tuji obleki." Lojza je motrila brata, kije spet vtaknil roke v žepe in hodil s povešeno glavo po hlevu. Nič ji ni odgovoril. Lojza tudi ni več izpregovorila. Po hlevu se je čulo hrustanje kobilice, ki je naglo jedla. ,,Pa jo ti napoji," se je nenadoma ustavil France in hitro odšel skozi vrata. V svoji sobici je jezno zmetal obleko s sebe, naredil velik križ in legel, "da je postelja zaškripala. Obrnil se je v steno in strmel v temo. Večkrat je zaklopil oči in čakal spanca. Toda oči so se mu razpirale in tako je bil predramljen. kot bi se bil prebudil zjutraj po najboljšem spanju. , ,,0 ženske! Gluha naj bo, slepa in še mutasta povrhu, pa ti vidi naravnost v dušo. Voha, hudoba." Obračal in premetaval se je do jutra brez spanja. In če je za trenutek zadremal, se je hipoma spet predramil, da je še bolj naburjen, kot je legel, vstal z zarjo vred. Napotil se je takoj v hlev, kar ni bila njegova navada. Pripravil je rezanico, pometel jasli, nastlal in položil živini. • Ko je prišla Jera, se je začudila. Krave so jedle, France je snažil konja. ,,Lej ga," ji je ušla besedica na glas. France je dobro slušal, pa se ni niti ozrl. Jeri je bilo tudi žal besede in ni več rekla druge. Postavi- la je k Pisani stolček in začela molsti. Ko je France opravil pri konju, je trdo iztrkal krtačo, jo obesil na žebelj in šel proti vratom. Ne da bi se ozrl, je izpregovoril ukazujoče: ,Zanaprej nimaš pri konju nič opravka. Da veš!" Nato je naglo odšel. Jera je prenehala molsti, odprla usta in pogledala za njim. Ali Franceta ni bilo več. Jera je molzla dalje. Koje pomolzla Pisano, ni pristavila stolčka k Rumenki. Naslonila se je pri konju ob paž. „Takole se človeka naveličajo, ko je enajst let pri hiši," je začela glasno govoriti sama s seboj. Kobilica seje ozrla proti njej in zaprhala. ,,Ti tudi buškaš name, konjavs grdi; zato, ker sem ti tako stregla. Oba sta enaka z gospodarjem, nehvaležnika." Stisnila je glavo med dlani in život se ji je tresel od jeze in žalosti. France je do poldneva pohajkoval krog hiše. Vsepovsod si je dal opravka z malenkostnimi rečmi. Ali vse to delo je bilo prazno postopanje in nemirno čakanje. Včasih je pogledal proti rebri, kjer so se raztezale Jančarjeve njive in travniki. Opazil je na njih žensko, ki je žela travo in jo zlagala v koš. „Bog ve, če je Franca," je premišljeval in dolgčas mu je bilo. Težko je pričakal poldneva. Po južini se je začel umivati. Nato je šel v svojo sobo in se vrnil iz nje pražnje oblečen. Obe — Jera in Lojza - sta se zavzali, ga motrili, se spogledali, ali reči si ni upala nobena besedice. France pa tudi ni rekel, kam se je naravnal. Kar šel je. Jera je gledala s praga za njim, da bi ujela, kam bo krenil. Ko ni zavil proti Jančarju, se je razveselila. „Kakor bi šel okolice postavljat na faro, tak je bil," seje obrnila k Lojzi. „Ima pač take opravke," je odvrnila malomarno Lojza, kije zatajevala vzbujajočo se nejevoljo, da kar tako gre z doma ob lepem delavniku. France jo je mahnil po bližnjici proti županu. Ves vesel je bil, ko ni bil doma, in je spet mislil na Franco. Župan je imel gostilno. V prostorni sobi je sedelo nekaj mož za mizo, ko je vstopil France. „Kaj pa je tebe zmotilo, Matic, da si zašel v krčmo? Na, pojdi pit!" mu je ponudil star možak kozarec in mu napil. „In kakšen je! Ali si bil v Ljubljani? " „Na dobro zdravje," je dvignil France kozarec in srknil vino. „Pri županu imam opravek," je razlagal France. „Škoda, ko ga ni doma. Na glavarstvo je šel," se je oglasila županja za njegovim hrbtom. ,Ali res? " se je začudil Matic. „Kdaj pa pride? " „Pred nočjo ga ne bo. Morda meni poveš, da ne boš imel še ene poti." Matic si je z roko popravil klobuk, da bi zakril rdečico, ki jo je občutil v licih. „Saj je vseeno. Ni take sile," seje izgovarjal in-si ni upal razodeti, čemu je prišel. „Dajte mi četrtinko!" „Tebi se godi, Matic," je začel starejši pivec. - „E, godi! Tako, tako," je skomizgnil France z rameni. „Kaj boš," je povzel starejši. „Denar imaš, zemljo imaš, vojske si prost — samo žene ti manjka." . . „U, saj ta bi se že dobila, če je to vse," ga je zavrnil Matic in se sam sebi čudil, koje slišal svoj glas, in se bal, da bi ne slutili vsi v njem hrepenenja po Franci. ,,Pa bi se ti res spodobila," je pomagal mlajši, „da bi imel vsaj en križ pri hiši, ko nimaš sedaj nobenega." Nobenega? " se je nasmehnil France. „Če ga imaš v kotu za mizo, drugega gotovo nimaš," mu je spet ponagajal starejši. Županja mu je prinesla četrtinko, ujela razgovor in mu pomagala: SPORED ljudje (Zg) - 10.00 TV v šoli: Kitajska, Risanka, Pravljica (do 11.05) (Bg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (do 16.00) (Zg) - 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bg) - 17.30 Medvedek PU - oddaja TV Skopje (Lj) -17.50 Obzornik (Lj) — 18.05 Od zore do mraka (Lj) - 18.35 Mozaik (Lj) - 18.40 Poklici v zdravstvu -serija Pred izbiro poklica (Lj) -19.00 Odločamo (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -19.55 Propagandna oddaja (Lj) -20.05 B. Blacher: Romeo in Julija (Lj) - 21.00 Kulturne diagonale (Lj) - 21.30 Mozaik kratkega filma: Dirkalni konj, Kanu, Kajak, Koktajl - barvna filma (Lj) - 21.55 TV dnevnik (Lj) TOREK, 23. SEPTEMBRA: 8.10 TV v šoli: Literatura, Labod, Odnosi v skupnosti, Ruščina, Učenci pred kamero, TV vrtec. Prvi ',Č1 Čakaj s°PVek Pr^e s Pota truden, sedaj pa sedi in ,P0£ konja. Preneumno!" „Ti J3 J32- France, kar brez skrbi lezi!" .ČranPaneboš!" jn ie sedel na stol, Lojza je obesila luč na Nfiau Jra P°kg brata. Nekaj trenutkov sta oba »Pot t0 P"če'a Lojza: ^ostirpi|mo'. France" ^sak č^ovek ima svoje včaJ-u a *ITla veliko lepih lastnosti, pa sevedakfres čudna " taka! n ' ^ravzaPrav vedno. Ali sedaj je že ^ajm?iVxem'kajjo peče!" h- "^ikar T - j°? " i ^ d Jza' k° sanla dobro veš. - Samo to n$ki - ru&e8a> ker Jančarici pomagam. Ženska „&ne privošči." ,je n* res." ^0Jza> ali si kdaj slišala, da je ženska „j Pohvalila? Jaz že ne." "Kai*)Su koj* za tvoje dobro ime." S^e,se jc naglo zasuknil proti sestri, ki ji je Paž nJcn s hrbtom; naslanjal seje na konj- 5 u^obu?Cdobroime?" i ^stro. Je pahnil nazaj in gledal srdito na ; '»Zat0 v P 1^. ' Ker se takole voziš z Jančarico." Križ če2 motiko Na Kastelčevi domačiji v Biški vasi ne poznajo tiste, ki jo je Kunter zapel propadajočim kmetijam: .,Ostala sva sama ata in mama .. čeprav jih je zemlja nekaj tudi od tod pognala po svetu. V hiši sp delovne roke in usta, a bel kruh in meso na mizi. V kotu je televizor, v shrambi hladilnik in hladilna skrinja pa pralni stroj pri kuhinji postavljen tako da je vedno pri roki. Pripomočki, stroji in druge dobrine dvajsetega stoletja pa niso samo v veliki hiši, zidani pred sto leti, ampak jih je videti vse-'povsod na tej domačiji: od traktorja s številnimi priključki do stroja za molžo. Že teh nekaj podatkov bodi dovolj za ugotovitev, da smo pri gospodarju, ki je naredil križ čez tradicijo motik in plugov z obrabljenimi lemeži in otkami ter se odločil pridelovati samo to, kar čimprej poplača trud, kar navrže tudi prihranek, ne pa vsega, kq[ lahko zraste in se zredi na kmečki zemlji. Iz pogovora z njim zvemo, da sama mehanizacija še ne pomeni dosti, če zemlje ne obdeluješ in živine ne rediš po tehnologiji, ki jo pozna kmetijstvo tega desetletja. Hvaležno oporo je našel v strokovni literaturi in strokovnjakih. Z njimi zdaj že tako tesno sodeluje, da na njegovi zemlji opravljajo poizkuse. Ime Lojzeta Kastelca je znano ne samo v novomeški KZ, katere kooperant je že več let, ampak nič manj v slovenskem Kmetij- skem inštitutu. Plod spoznanja, da mora tudi kmet gospodariti s svinčnikom in strokovno knjigo v roki, so vsakoletne nagrade in druga visoka priznanja za kakovost in pridelke. Predrago in nesmiselno je imeti vse stroje sam, potrebno je imeti samo tiste, ki jih lahko uporabljaš vsaj več mesecev zapored, če ne vse leto. Še pri tem je treba imeti pomislek, saj so pametna le tista vlaganja, ki dajo takojšnjo in ne dolgoročno žetev. Zato je Lojze Kastelic član vseh strojnih skupnosti, ki jih imajo v vasi: za krompir, setev in žetev, silažo koruze itd. „Če imaš vse to pri roki - seveda bi sam rad še marsikaj nabavil - in če je volja pri hiši, se kot kmet lahko tudi specializiraš. Ker sp ti naši kraji predvsem za živinorejo, sem se tudi jaz odločil imeti nekaj več glav v hlevu. Primernega hleva še nimam, hočem pa ga zgraditi, in to najbrž prav kmalu." Samo da bi bile cene znosnejše - le-te namreč krojijo kmečko življenje -in zdravje pri hiši, potem bi bilo na kmetih kar lepo! Kje so že tisti časi, ko so sosedje njegove kmetijske novotarije gledali z nezaupanjem, izpod čela! ,JVi dolgo trajalo pa se je pridružil ta, oni. Zdaj smo skoraj kot ena» sama velika družina. Tako je laže delati tudi za splošen napredek kraja: zgradili smo vodovod, pomagali pri asfaltiranju ceste, na vrsti je obnova električnega omrežja." IVAN ZORAN Belega polha ujameš enkrat v življenju j Tradicionalni mirnopeški „Polharski večer" dokazuje, da ta oblika ljudskega lova na Dolenjskem ne bo izumrla -Kako je Darko Prime—Dare namesto polšje rodbine v past ujel velikansko kačo „Samo enkrat v življenju sem ujel belega polha," je povedal Darko Prime iz Globodola, gozdar in lovec, ki mu morajo prijatelji in zavistneži priznati, da mu v polšjem lovu v bližnji in daljni okolici ni enakega. Beseda je tekla minulo sobotno noč na „Polharskem večeru," ki ga je že petič zapored vzorno pripravila mirnope-ška lovska družina. koč je nastavil ravšelj in ob obhodu pasti pobezal vanj s palico. Če zadene palica na mehko, je to znak, da bo plen obilen. Palica je res zadela m mehko, ko pa je Dare past veselo potegnil ven, ga je čakalo led mrzlo presenečenje: ravšelj sije izbrala za domovanje meter in 1* dolga kača. ^ g Ljudi se je naravnost trlo, Rudi Kralj, ki je skupaj z Avgustom Lu-žarjem in Jožetom Pavličem skrbel za dobro počutje več sto gostov, pravi, da tradicije prirejanja polharskih večerov ne bi mogli prekiniti, tudi če bi hoteli. Ljudje so se tako navadili na te večere, pose"bno domačini, da jih enostavno ne morejo pogrešati. In po pravici povedano: splača se priti, postrežejo ti s srnjim golažom, na ražnju so se vrteli odojki, vsako omizje je imelo svoj taborni ogenj, na posebno željo pa so pripravili tudi polha. Za t;e je poskrbel naš sogovornik Darko Primc-Dare, od mladih nog zapriseženi polhar. Pravi, da je to strast podedoval po starem očetu. Tisto z belim polhom pa je po njegovem pripovedovanju takole. Beli polh je nekakšen gospodar gnezda, ce ga ujameš, se gnezdo raztepe. V polsini, v kateri je ujel belega kralja, tako da lahko lovec nedorasle polhe izpusti. V ravšlju se včasih znajde tudi do 20 polhov. Seveda love te ljubke gozdne prebivalce tudi v tako imenovane škatle, pasti, ki radovednemu polhu stisnejo vrat. Nekateri lovci nastavijo po več deset teh pasti. Past je običajno narejena iz hruškovega lesa (bojda ima polh ta les najraje), za vabo pa služijo orehi, kostanj, lesnike, žir, želod ali kakšna druga dobrota s polšjega jedilnika. Seveda ima vsak lovec svoj najboljši recept za vabo. Avgust Lužar, kije tudi sloveč polhar, nam je, recimo, izdal veliko skrivnost, ki pa je ne smemo objaviti. Zapišemo lahko samo, da on pasti namaže s „češpljo". Naj to pisanje končamo s še eno dogodivščino polharja Dareta. Ne- ni bilo potem cela tri leta nobenega repa. Dare lovi polhe največkrat na ravšelj, past, 'ki jo postavi v vhod polšine. Ko gredo polhi ven, na pašo (to delajo po ljudskem izročilu do polnoči, po tej uri pa se vračajo domov), je ob pasti izhodni rov, ko pa se siti .odpravijo domov, lovec pomožni rov zamaši, tako da polhu ne preostane drugega, kot da gre v past. Ta način lova je tudi najbol| lovski, polhi ostanejo namreč v ravslju živi, JEKE, SEKRETAR SEVNIŠKE SKUPŠČINE Delegati vseh treh zborov občinske skupščine Sevnica so na seji v petek izvolili za sekretarja skupščine inž. Jožeta Jekeja. -Tovariš Jeke je znan družbenopolitični delavec, ob zadnjih volitvah je. bil izvoljen za člana družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, je predsednik občinskega sindikalnega sveta, sedaj pa je sekretar v sevniškem Trgovskem podjetju. Sedanji sekretar, dipl. pravnik lx>jze Vidic, je namreč zaprosil za razrešnico, ker odhaja na novo delovno dolžnost k celjskemu okrožnemu sodišču. Znam globodolski polhar Darko Primc-Dare snema past „S Polh je plačal radovednost z življenjem. Mostovi se vračajo Ko so polharji za trenutek odprli ravšelj, je skoz odprtino takoj prilezel najbolj radoveden ali pa morda najbolj svobodoljuben polh. KRŠKO: SREČANJE PAPIRNICARJEV Teden Komunista bodo v Krškem zaključili s posvetom jugoslovanskih papirničarjev ter časopisnih in založniških hiš pod naslovom „papir -časopis - knjiga"- Srečanje bo 2. oktobra. 50-letnico pisane partijske besede bodo v Krški občini počastili tudi s sprejemanjem novih članov v ZK. s predavanji in drugimi oblikami dejavnosti osnovnih organizacij v delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih. Komunisti veterani bodo obiskovali osnovnošolsko mladino in v razgovoru z njo obujali spomine na svoje partijsko delo. SEVNICA: PROGRAMI Izvršni svet sevniške občinske skupščine je v torek obravnaval programe samoupravnih interesnih skupnosti za prihodnje leto, ki so že natiskani za razpravo med delovnimi ljudmi občine. Izvršni svet je imel precej pripomb, predvsem je namreč očitno, da je v programih tudi dosti želja, pogrešajo pa stabilizacijsko naravnanost, (od letošnjega programa naj bi bili programi za prihodnje leto dražji kar za 42,8 odst.). Spomnimo' se: septembrski dnevi 1973 so bili za Dolenjsko črni kot že dolgo ne pred tem. Po dolgotrajni suši se je razbes-nelo vreme zneslo nad pokrajino in prebivalci. Začelo se je z viharjem, ki je lomil drevje, razkrival strehe, drobil šipe. Lomil in raznašal je vse, kar je dosegel. To je bil strahovit vihar z dežjem in točo. Napočil je pravcati deževni pekel. Voda je potopila doline in ravnine, koder so tekli potoki in reke, so nastala jezera. Zaradi podrtega mostu na Dvoru, ki ga novomeško cestno podjetje ni ne popravilo ne potegnilo iz vode, so bili v nevarnosti vsi mostovi na Krki. Razstrelili so ostanke, voda pa je s kosi dvorskega mostu tako hitro drla proti Novemu mestu, da so bili v hipu ogroženi vsi leseni mostovi na Krki. Most \ Polju se je nekaj časa upiral, potem pa se je razlomil kot trska. Reševanje je bilo dramatično: dele dvorskega mostu so poskušali ujeti in potegniti na breg, vendar so popokale celo močne ladijske vrvi. Most v Lokah je vzdržal samo zato, ker je dovolj trden. Nevarnost je minila, okrog oči so izginili kolobarji preču-tih noči. Vse hudo je minilo, tedaj pa se je začela nova bitka: bitka za graditev porušenih mostov. Dvor je imel več sreče od Polja, tam so novi železo-betonski most zgradili že lani zaradi odločnosti vsega prebi- NEREŠLJIVA REPIŠKA UGANKA Jožič Repič, neposredni proizvajalec, je sedel in poslušal Toneta Lupeža, vodilnega tovariša: , »Situacija je vse prej kot razveseljiva, tovariši. To povem naravnost. Kljub sklepu, da bomo zmanjšali uvoz in povečali izvoz, je naša plačilna bilanca s tujino negativna. Podčrtam: ne-ga-tiv- na. Vzroke gre najbrže iskati v našem neupoštevanju sprejetega sklepa. Vidite. Poglejmo si nadalje stanje zalog, ki je tako zaskrbljujoče, da bi se človeku postavili lasje pokoncu. Zaloge rastejo hitreje kot celotni dohodek. In kaj to pomeni? Da se tako manjša koeficient obračanja. Toda krog s tem še ni sklenjen. Dobro veste, da smo že ničkolikokrat govorili o tem, da, sprejeli smo celo vrsto sklepov, da moramo zmanjšati zaloge tako nedovršene proizvodnje, kot tudi dovršene. Kaj je bilo narejenega na tem področju, vas vprašam! Ne samo pri nas, ampak v celotnem gospodarstvu je prisotno nezadostno zagotavljanje trajnih obratnih sredstev, kajti znatni del obratnih sredstev nam po-papcajo zaloge, o katerih naraščanju sem malo prej govoril. Vidite. Naša rakava rana so tudi nezagotovljena sredstva za investicije. Dobro se spomni- te, kako je bilo, ko smo pričeli graditi novo proizvodno halo. Se spominjate, kajne? Da, iz najetih kreditov smo imeli zagotovljenih le petino potrebnih sredstev, le petino, drugo pa naj bi prispevali iz lastnih sredstev. Da pa le-teh nimamo, so nekateri predobro vedeli. Zdaj stoji nedokončana hala v posmeh odraslim in v zabavo otrokom, ki se gredo skrivalnice. Vsega tega, tovarišice in tovariši, vam ne pripovedujem zato, da bi koga obsojal, temveč samo zato, da bi sprevideli, kako resna je situacija, kako moramo stopi-. ti vsi v akcijo, da odstranimo negativne pojave in da posta- vimo ne samo naš Hitro tkal, ampak še vrsto drugih fabrik na trdne temelje, da v bodoče nikomur ne dovolimo izigravati sprejete sklepe, dogovore, ukrepe in resolucije, kot so to nekateri posamezniki v preteklosti radi počenjali ..." Jožič Repič, neposredni proizvajalec, je sedel in poslušal Toneta Lupeža, vodilnega tovariša, in možgani mu niso mogli razvozlati uganke: le kdo, za vraga, vodi gospodarstvo? Tisti, ki sprejemajo sklepe, ukrepe in resolucije, ali tisti, ki se na sprejete sklepe, ukrepe in resolucije požvižgajo? valstva in nepopustljivosti žu-žemberške krajevne skupnosti. Tudi za Polje je bilo obljubljeno, da bo most dobilo lani, pa se to ni zgodilo. O moledovanju, prošnjah in tudi protestih ljudi iz tega kraja kakor tudi odbornikov in delegatov iz krajevne skupnosti Dolenjske Toplice je precej napisanega in ohranjenega v arhivu novomeške občinske skupščine. Tudi nekaj posebnih pisem je bilo izmenjanih med organi krajevne in občinske samouprave, premaknilo pa se ni. Za drugo obletnico, kar je Krka odnesla most. pa kaže. da Ne gobo, okostje Milan Starešinič iz Črnomlja je II). septembra pri nabiranju gob slučajno našel mrtveca; bile so ga že same kosti. Starešinič je zašel v gozd Zastava pri Vranovičih, v gostem grmovju, kjer so navadno gobe, pa je naletel na človeško okostje. Zraven je bilo tudi nekaj preperelih ostankov oblačil, kolo in aktovka. Ves pretresen od najdbe je takoj šel na milico. Ko si je komisija ogledala kraj in-Starešiniccvo odkritje, je ugotovila, da gre nedvomno za Marka Bajuka iz Kanižarice. ki ga pogrešajo že od začetka julija. Izginil je neznano kam. Zdaj bodo šc ugotovili, zakaj je Bajuk umrl v gozdu. TEHTNA RAZČLEMBA POLITIKE Krajevna organizacija ZRVS Draga je pripravila 14. septembra predavanje o notranji in zunanji politiki Jugoslavije ter trenutni situaciji v svetu. Predavatelj je bil Drago Košmrlj, novinar RTV Ljubljana, ki je v poldrugi uri izčrpno razložil zgodovinski potek od prve svetovne vojne do današnjih dni. Predavanje je bilo zelo zanimivo tudi zato, ker nas je Košmrlj podrobno seznanil s politiko Jugoslavije, ki se pod vodstvom tovariša Tita zavzema za mir in sožitje vseh narodov sveta. Po predavanju smo Košmrlju zastavljali vprašanja, zanimalo pa nas je predvsem vprašanje odnosov s sosedi, na primer z Italijo, in o položaju naše manjšine v Avstriji. Predavanje je bilo zelo zanimivo in poučno, zato bomo Draga Košmrlja še povabili v naš kraj. MILAN PAJNIČ PO POTEH KOZJANCEV V Brežicah so ustanovili enoto enaindvajsetih mladih prostovoljcev, ki se je v nedeljo, 14. septembra, udeležila pohoda po poteh Kozjanskega odreda skupaj z mladino iz Posavja. V taboru na Bojnem so se prostovoljci nekaj dni prej seznanili z nalogami SLO, spoznali orožje in svečano zaprisegli. Portret tega tedna 'V-mmš' N^' •.'!"'f^:>\v'. •'. *u*\\8SK bodo Polje in z njim vse 0 J ške vasi na levem bregu 1 naposled vendarle dobili j svetom — z desnim breg0 ],.1 Dolenjskimi Toplicami, s J žem krajevne skupnosti, J zdravstvenim domom, trg0 • mi. Novi leseni most s0Je^< začeli graditi vojaki iz mesta, enota, ki je toliK prišla na pomoč pri korl1 ^ nih delili. „Most gradijo- . bo," je vest, ki jo domač111 , raje slišijo in je dobrodošla ^ ja v sleherni hiši že od septembra. Zdaj, ko n°vl tit ni več samo obljuba, je P j jo morajo na drugi breg Pr J ti čez Stražo ali Sotesk0; J nadležna in so zavesljaJ'J Krko tistim, ki-včasih-gre |j! nujnem opravku s col110"1, ji' Vezi s svetom se kajr^ najbolj vesele otroci. Kaj bo stopiti tistih nekaj do topliške šole! | NOV MOST V PB^'1 V Prečni so začeli .^'V most čez Temenico: stari J .J jal, saj so čezenj vozili tudi t ^ ^ ki, ki imajo več kot pet if nosti, kolikor je bila ZS°[X nosilnosti za vožnjo po ^ Delavci Komunalnega V°\L / čunajo, da bo most - . najprej razdrli - obnovljen i£j j dneh. Ves potreben les in^J f pravljen. Ob starem mostu Jfl vili brv, ki bo služila k°l ^ > vozniki motornih vozil Pf.g fl po obvozu čez Stražo, do* J I čez Temenico ne bo obno^'J^ln I V letošnji slabi kromp^l ^ ni je naš dolgoletni & fi Franc Dreni k iz VelikeO ljubna našel dva Ko ju je prinesel v ^ n je bil ponosen, da f m „divji lovec" položil > ^ kar dva, medtem ko zmorejo ne pravega ne ^ y\ jevega okrog Birčne N 1) I jih je dosti. (Foto: Že!e Ju