dekorativna
glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana
311310
št. 8/XXVI avgust 1985
Prva polovica letošnjega »težkega« leta je za nami
Poslovanje v I. polletju so spremljali številni problemi, ki so vplivali na dosežen rezultat. Povečevanje nabavnih cen in storitev je zmanjšalo naš ostanek čistega doh. in sredstev za akumulacijo, zmanjšana kupna moč prebivalstva je povzročila manjšo prodajo pohištva in tako posredno tudi naših tkanin, kar je povzročilo manjšo realizacijo im povečanje naših zalog gotovih proizvodov. Splošna nelikvidnost gospodarstva in tudi povečane zaloge v naši delovni organizaciji nas je prisilila, da smo morali najeti več kratkoročnih likvidnostnih kreditov, to pa nam je močno povečalo poslovne stroške, ker smo morali za te kredite plačati obresti, kii so rasle iz meseca v mesec im v juniju že presegle stopnjo 70 odstotkov. Prodaja na tuja tržišča, tako na konvertibilno in klirinško področje, je bila otežkočena. Ponudba pohištvenih tkanin je izredno visoka, zato so svetovne cene izredno nizke. Z ozirom na naraščajoče stroške poslovanja ni mogoče sprejeti vsako ceno, ki jo nudi tuji kupec. Z ozirom na resnično težke pogoje, ki so spremljali naše delo v preteklem obdobju, latiko ocenimo, da so doseženi finančni rezultati še zadovoljivi, saj smo iz doseženega celotnega prihodka pokrili vse stroške in obveznosti ter dosegli čisti dohodek, od katerega 'smo razdelili za osebne dohodke za 79 odstotkov več sredstev, kot v enakem obdobju preteklega leta, za poslovni sklad pa enak znesek, kot v preteklem letu.
Kljub navedenim težavam pa je bil obseg naše proizvodnje, oskrbljenost s surovinami in dosežena produktivnost dela enaka doseženi v lanskem I. polletju. Izdelali smo 4,867.000 kv. metrov tkanin in dosegli s temeljnim planom planirano količino, medtem ko je bila načrtovana fizična produktivnost na delavca presežena za 3,2 odst. Prav tako so bili preseženi operativni plani za 4 odstotke.
Dosežena načrtovana fizična proizvodnja in produktivnost pa sta pripomogla, da so planirani finančni pokazatelji preseženi. če pa primerjamo dosežene realizirane kazalnike uspešnosti prvega polletja z istim -obdobjem preteklega leta, lahko ugotovimo, da je njihova rast ugodna, čeprav seveda že vseskozi ugotavljamo, da porabljena sredstva — materialno poslovni stroški — veliko hitreje naraščajo -od rasti naših prihodkov, kar ima seveda za posledico, da vedno manj ostaja sredstev za akumulacijo in razširjeno reprodukcijo. Prav zato posvečamo in moramo tudii v bodoče vložiti vse napore, da hi znižali stroške poslovanja, kajti le tako bo ostalo več sredstev našega prihodka za boljše in lažje poslovanje, kot seveda tudi za osebne dohodke in razširjeno reprodukcijo.
Tako je realiziram celotni prihodek na ravni delovne organizacije večji za 72 odst., dohodek za 46 odst., čisti doho-
dek za 45 odst., sredstva namenjena za osebne dohodke so večja za skoraj 79 %, medtem ko je ostanek čistega dohodka, razporejen za poslovni sklad, vrednostno enak, razporejenem v lanskem istem obdobju. Z ozirom na vi-stik-o stopnjo rasti inflacije bi nam moralo ostati Skoraj še enkrat toliko sredstev za poslovni sklad, da bi lahko rekli, da smo poslovali ekonomično in rentabilno.
Nekoliko slabše beležimo rezultate na področju izvoza. V primerjavi na lansko isto obdobje smo izvozili skoraj 200.000 metrov manj in dosegli samo 79 odst. lanskega izvoza. Tudi fakturirani izvoz, preračunan po istem tečaju ZIS v obeh obdobjih, je dosegel le 86 odst. vrednosti lanskega izvoza prvega polletja. Nekoliko boljša je primerjava fakturiranega izvoza, preračunana po dnevnih tečajih z izvozno stimulacijo — izv-oz je večji za 45 odst. Seveda je k tako večjemu izvozu prispeval višji tečaj tujih valut. Tudi planskih zadolžitev
nismo dosegli, saj smo načrtovali, da bomo količinsko izvozili 30 odst. naše proizvodnje, izvozili pa smo le slabih 22 odstotkov. Izvoz bi bil z ozirom na naročila tujih kupcev lahko nekoliko večji, toda še vedno so problem kvalitetne surovine, zato ni možno izdelati dovolj kvalitetnega blaga za izvoz.
Vse temeljne organizacije in delovna skupnost so v I. polletju 1985 dosegle toliko prihodkov, da so lahko pokrile vse materialno poslovne stroške in izdatke ter ustvarile toliko dohodka, da so lahko razporedili obveznosti za splošno in skupno porabo ter za zakonske in pogodbene obveznosti, ostanek dohodka pa so razporedili za že porabljeni del čistega dohodka, to je za osebne dohodke in stanovanjsko gradnjo. Še neporabljeni del čistega dohodka pa se začasno uporablja za obratne poslovne namene — obratna sredstva. Ta del je začasno razporejen po sklepih zborov delavcev za:	rezervni sklad,
drugo skupno porabo in poslovni sklad. Posamezne vrednosti, kakor tudi primerjalni indeksi so prikazani v tabelah finančnih rezultatov, kakor tudi v predlogu sklepov za zbore delavcev.
Sredstva za osebne dohodke, razporejena iz čistega dohodka, so v primerjavi na isto obdobje preteklega leta porastla za 78,7 odst., planirana pa presegla za 11,2 odst. Povprečni neto osebni dohodek izplačan na delavca je v prvem polletju znašal 38.600 din, kar je za 49 odst. več, kot je znašalo povprečje leta 1984 in 73 odstotkov več, kot je znašal povprečni osebni dohodek v I. polletju preteklega leta.
Rast osebnih dohodkov naše DO je v I. polletju 1985 prevelika z ozirom na »Samoupravni sporazum o skupnih izhodiščih in nekaterih osno1-vah za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter za delitev sredstev za osebne dohod-
ke in sikupno porabo TOZD dejavnosti tekstilne industrije«. Glavni vzrok prekoračitve jev tem, da celotni prihodek DO raste počasneje kot porabljena sredstva in je zato stopnja rasti dohodka relativno nizka in prenizka, da bi bila sorazmerna porabljenim sredstom za osebne dohodke. Da pa smo vsaj delno sledili rasti osebnih dohodkov v gospodarstvu kot tudi v naši tekstilni panogi ter nenehnemu naraščanju življenjskih stroškov in zniževanju standarda delavcev, smo morali nekoliko zvišati naše osebne dohodke.
Stroški, ki so omejeni z družbenim dogovorom so: dnevnice, potni stroški, reprezentančni stroški in reklama, ne presegajo dovoljene rasti, kajti celotni prihodek ima višjo rast kot omenjeni stroški.
Iz obračuna stroškov za pripravo toplega obroka med delom je razvidno, da je bilo v
I.	polletju več porabljenih sredstev za 3,045.556,50 din. Po dosedanjih predpisih in po družbenem dogovoru bi morali navedeni znesek pokriti iz sred-
stev skupne porabe. Ker pa je že v izdelavi novi družbeni dogovor, po katerem bo določena višina regresa na delavca 15 odstotkov od povprečnega republiškega osebnega dohodka v preteklem letu, bo ta višina regresa zadostovala za pokritje vseh stroškov.
Na osnovi ugotovitev in problemov, ki so spremljali poslovanje v letošnjem prvem pol-
letju, vidimo, da bo potrebno v prihodnje predvsem posvetiti stroškom poslovanja največjo skrb. Nujno bo, da bomo stroške zmanjšali. Brez dvoma imamo na tem področju določene možnosti, ki pa jih bo mogoče izkoristiti le z zavzetim in prizadevnim delom vsakega posameznika. Z ozirom na situacijo pričakujemo, da se bodo surovine in predvsem energija še
podražile, cene našim proizvodom pa bo izredno težko povečati, ker je trenutna ponudba pohištvenega blaga mnogo večja od potreb. Ob tem pa lahko z gotovostjo trdimo, da ne bo mogoče povečati cen naših proizvodov iz razloga, ker je trenutno ponudba pohištvenega blaga mnogo večja od potreb. Pohištvena industrija je namreč bistveno zmanjšala obseg proizvodnje blazinjenega pohištva, ker ga na domačem trgu ne more plasirati, prav tako pa ga ni mogoče prodati v izvoz.
Naš zaostanek za lanskoletnim obsegom izvoza in nedosežen plan nam narekuje za drugo polletje veliko obveznost. Primanjkljaj izvoza bo potrebno nadoknaditi in do konca leta realizirati planirani obseg izvoza in deviznega priliva.
Z ozirom na vse okoliščine pričakujemo, da bomo v II. polletju prav tako realizirali proizvodnjo v obsegu planirane, vendar s pogojem, da bomo proizvodnjo tudi plasirali na tržišče in predvsem v izvoz.
Kultura je nepogrešljiva sestavina vsakodnevnega življenja, sistem vrednot, ki dvigajo ter osvobajajo delo in človeka
Na nedavni seji CK ZKS o kulturi so ugotovili, da kulturni interes, potreba delovnih ljudi in občanov po soustvarjanju, doživljanju in spoznavanju kulturnih vrednot ter dobrin v zadnjem času kljub gospodarski krizi in zaskrbljujočemu gmotnemu položaju kulture še naprej narašča.
V	vsej zgodovini delavskega gibanja je bilo delo pojmovano kot ena temeljnih vrednot. Ne seveda odtujeno mezdno delo, marveč svobodno združeno delo, osvobojeno vseh izkoriščevalskih razrednih odnosov, torej delo kat najgloblja človekova potreba, v kateri se človek potrjuje kot človek in v katerem razvija svoje ustvarjalne sile in sposobnosti.
Takšno delo in predvsem ustvarjanje možnosti in odnosov, v katerih bi bilo delo vsakega lahko ustvarjalno, doživ-ljeno kot najgloblja človekova potreba in ne le sredstvo za zadovoljevanje drugih potreb, mora biti ne le cilj, temveč že danes najpomembnejša družbena vrednota.
V	kulturo dela spadajo tako medčloveški kot samoiuprav-ljalski odnosi, kot urejenost delovnega okolja in razvoj ter posodabljanje tehnologije. Ne
pomeni le delovne zavesti in morale, temveč tudi humanizacijo proizvodnega procesa in delovnega okolja, ki lahko odločilno vpliva na razvijanje ustvarjalnosti.
Našo marksistično in samoupravno usmerjenost moramo potrjevati s tem, da utiramo pot ustvarjalni energiji tako delavskega razreda, ki se v sodobnem proizvodnem procesu vse bolj intelektualizira, kot inteligence, ki se v tem procesu vse bolj staplja z delavskim razredom in pri tem izgublja kot sestavni del združenega dela svoje slojevsko razredne značilnosti. Ti procesi seveda ne potekajo enako hitro niti znotraj delavskega razreda niti znotraj inteligence.
če ne bomo dojeli novih razsežnosti teh odnosov in bomo vztrajali še naprej pri starem, sektorskem pojmovanju kulture predvsem kot porabe, kot stroška, ki bremeni že tako preobremenjeno gospodarstvo, ne bomo dosegli višje tehnologije, organizacije, niti kulturne ravni in višje kvalitete življenja ter višje stopnje samoupravne socialistične demokracije. Brez tega preloma in to v bazi, v združenem delu bo ostalo tudi proizvodno delo še ved-
no odtujeno od kulture. Na ta način pa bomo ohranjali pojmovanje kulture le kot vsebine prostega časa, kot razvedrilo. V najboljšem primeru bo to ljubiteljsko umetniško delovanje, ne pa tudi nepogrešljiva integralna sestavina samega družbenega proizvodnega procesa.
Prav tako pa je potrebno spremeniti naš odnos do sodelavcev in vsega ostalega v naši sredini. Tovariški odnos in spoštovanje sodelavcev prav tako izpričuje našo kulturno osve-
Srečko Kosovel
RDEČI ATOM
ščenost, ki mnogokrat ni na primerni višini. To potrjujejo spori med sodelavci in zanemarjeni prostori v nekaterih oddelkih, kar nikomur od nas ni v čast. Z malo več volje, pazljivosti in strpnosti bi se dalo to sitanje gotovo popraviti in bi taiko prihajali na delo v okolje, kjer so tovariški odnosi in urejeni delovni prostori, kar pomembno vpliva na počutje pri delu.
Marko Bricelj
Skozi sivino trdih razmer, glej, ne izgreši svetle smeri v melanholiji, dušeči temi, vzpni se kot ogenj preko ovir!
Plamen žareč bo presekal temo kakor zastava bo plapolal, človek bo dvignil obraz od tal, v bodočnost bo stopil z uporno nogo.
Naši napori v žrtvi in delu bodo razgibali mrtvo telo in kar je strto ležalo v pepelu, bo kakor slap vzžuborelo v nebo. Poglejte, drogovi: iz naše mjoči se novo, bodoče življenje budi!
Med kolektivnim dopustom v Ljubljani
Tudi v letošnjem času kolektivnega do,pusta, ko je večina na- ostala večja dela, ki jih v času obratovanja proizvodnje med lesih delavcev počitnikovala, so delavci iz TOZD Energetika in tom, ni mogoče opraviti, vzdrževanje skupaj z zunanjimi sodelavci opravljali remontna in
Ena od važnejših oziroma prva naloga je bila rekonstrukcija	Kako so dela potekala in kakšni bodo rezultati opravljenega
barvarske linije Kusters v barvami.	dela, bomo objavili v prihodnji številki glasila, ko bomo zopet
n'	j

f:	1 i ■
wk	SH
pričeli s proizvodnjo in bo možno oceniti uspešnost opravljenega dela.
Kljub vsemu pa vsi delavci, ki so sodelovali pri delu, zaslužijo pohvalo, saj so v času »pasje vročine«, ko se je večina delavcev hladila tako ali drugače, se kopala v lastnem znoju.
Vsi se vam zahvaljujemo!
Delo med kolektivnim dopustom v Predilnici ni zamrlo
Kot že nekaj let nazaj, smo tudi letos v Predilnici Laško odšli nekateri na zasluženi letni odmor. Kolektivni dopust je trajal od 22. julija do 5. avgusta. Medtem ko je večina delavcev čas dopusta prebila na oddihu na morju, v gorah ali pri prijateljih in sorodnikih, pa so nekateri v tem času opravili vsakoletna večja remontna ali druga nujno potrebna dela, ki se med letom ne dajo oziroma se teže opravijo. V vseh obratih so temeljito očistili vse delovne priprave in naprave ter delovne prostore umazanije in pa odpadnega tekstilnega prahu, ki se je med letom nabral na svetilkah, klimatskih napravah in raznih policah ter talko izboljšali delovne pogoje v teh prostorih, hkrati pa — kar je važnejše — preprečili možnost nastanka in pa širjenja ognja v primeru požara.
V obratu predilnica 1 so poleg čiščenja opravili še naslednja važnejša dela: zamenjavo
olja v vseh predilnih vretenih in vretenih sukalmega stroja »Savio«, menjavo olja v vseh reduktorjih, menjavo izrabljenih strojnih delov z novimi re-zervi-nimi, namazali pa so tudi vse ležaje, ki se med letom zaradi delovanja strojev teže oziroma sploh ne dajo mazati. Poleg tega so položili' sanitarne ploščice v umivalnici navi-jalnioe ter varneje uredili hodnik, ki vodi v garderobo navi-jalnice.
V obratu predilnica 2 so poleg menjave olja v predilnih vretenih in reduktorjih ter menjave izrabljenih strojnih delov in mazanja vseh ležajev, opravili še brušenje mikalnih valjev na vseh treh mikalnikih, zamenjavo raztezalnih jermenčkov na enem predilnem stroju, zamenjavo latastega transportnega traku na mešalni napravi ter zamenjavo dela dotrajanega transportnega cevovoda, po katerem se transportirajo vlakna iz mešalnioe v predilnico. Ob
tej priliki so v mešalnioi namestili stalni podest, s pomočjo katerega bo hitrejše in predvsem varnejše čiščenje transportnega cevovoda. Prav tako pa so uredili garderobe in sanitarije, katere so na novo prebelili.
Tudi v obratu barvarne so očistili stroje in delovne prostore, zamenjali izrabljene strojne dele in namazali teže dostopne ležaje. Hkrati pa so prebarvali vsa okna in okenske 'okvirje, prebelili prostor, v katerem se nahaja barvni aparat »Espa« ter položili ploščice v delu barvarne, kjer se mešajo barvila.
V kurilnici so montirali števce vroče vode za napajalno vodo ter vodo za regeneracijo, popravili in pregledali vse parne priključke, na novo napravili priključke na napravi za mehčanje vode, pregledali in očistili vodno črpalko, kii med letom črpa vodo iz črpališča v kotlarno.
Elektrikarji pa so pregledali ter po potrebi popravili ali zamenjali rezervne dele na vseh elektromotorjih predilnih in mikalnih strojev ter elektro instalacije v vseh obratih.
Seveda pa smo med kolektivnim dopustom uredili tudi okolico tovarne, na parkirnem prostoru smo položili ploščice ter pokosili travo.
Verjetno nisem napisal vseh del, ki so se v času kolektivnega dopusta opravila, verjamem pa, da so bila vsa dela v tem času dobro opravljena, da so delavci, ki so prišli z dopustov z njimi zadovoljni in da bo proizvodnja do naslednjega dopusta nemoteno in brez večjih zastojev potekala, hkrati pa upam, da so delavci, ki so vsa našteta in nenašteta dela v času dopusta opravljali, odšli na verjetno še bolj zaslužen dopust kot mi, ki smo v času njihovega dela počitnikovali.
Igor Skok
Odsotnosti z dela zaradi bolezni in nege družinskega člana
Pregled izgubljenih delovnih dni v odstotkih:
I. poli.	1985
1984	I. poli.
Regija Mesto Občina Šiška		5,2 5,1 5,6
DO Dekorativna	9,9	8,4
Tozd Surova tkanina	10,3	9
Tozd Gotova tkanima	12,5	8
Tozd Energetika in vzdrževanje	6,8	4
Tozd Predilnica Laško	9,2	8,4
DiSiSS	8,7	5
Tekstilna panoga se pojavlja kot udeleženka z dokaj visokim odstotkom bolniških izostankov z dela; prav tako tudi
naša delovna organizacija. V zadnjih nekaj letih posvečamo tem problemom veliko pozornost, vendar ugotavljamo, da
kljub temu stalež le počasi upada.
Če primerjamo podatke odsotnosti z dela v I. polovici letošnjega leta z regijo, mestom Ljubljana iin občino Šiška ugotovimo, da je odstotek odsotnosti z dela v naši DO še vedno visok, čeprav je v primerjavi z enakim obdobjem leta 1984 v upadanju. Predvidevamo, da je vzrok temu dobro sodelovanje s pristojnimi zdravniki. To sodelovanje bo potrebno še poglobiti, da bomo s skupnimi močmi bolnemu delavcu pomagali do hitrejšega Okrevanja. Dvomljive staleže pa bo potrebno tudi v bodoče stalno nadzirati. Koriščenje
bolniškega staleža ni vedno le odraz bolezni, mnogokrat se ga koristi tudi za reševanje drugih problemov. Najmanj pa ne bi smel biti namenjen, da bi ga ižkoristil nekdo, ki mu morebitno trenutno odrejeno delo ni najbolj po godu. Zaostreni gospodarski pogoji postavljajo v ospredje vse tisto, kar je vzrok nedoseganja načrtovanih gospodarskih rezultatov in med drugim tudi izostanke z dela zaradi bolezni.
Stremeti moramo za tem, da bo bolniški stalež odobren le zaradi bolezni. Šele tedaj bodo prikazani odstotki izgubljenih dni resnično realni.
Marija Tanko
Pripravnik v Dekorativni
Kdor prvič začne opravljati dela in naloge, pa v okviru programa izobraževanja za poklic ni imel programa praktičnega pouka, proizvodnega dela oziroma delovne prakse v takem obsegu, da bi lahko samostojno opravljal delo v svoji stroki, sklene delovno razmerje kolt pripravnik. Namen pripravništva je, da se pripravnik po določenem programu pod strokovnim vodstvom sistematično uvede v delovno okolje in usposobi za samo-
stojno opravljanje del in nalog v poklicu oziroma strdki, za katero se glede na svojo Strokovno izobrazbo pripravlja ter pridobi potrebne delovne izkušnje za samostojno delo.
V naši delavni organizaciji smo imeli že veliko pripravnikov, ki so uspešno opravili pripravništvo in se potem redno zaposlili na različnih delovnih mestih. Trenutno imamo v delovni arganizaciji enega pripravnika.
ERVIN MIKULIC je pripravnik s končano srednjo izobrazbo in se usposablja za dela in naloge mojstra v apreturi. Da bi ga bolje spoznali, sem ga zaprosil za kratek razgovor.
»Leta 1979 sem končal šolanje na Srednji ,tekstilni šoli v Kranju —• pletilska smer. Po končani srednji šoli sem se vpisal na FNT - VTO tekstilna tehnologija, kjer mi manjkata še dva izpita do končane višje izobrazbe. Vzrok, da nisem opravil še preostala dva izpita in diplomo je v tem, da se je med mojim študijem spremenil študijski program oziroma povečalo sie je število izpitov. Seveda mislim opraviti oba izpita in diplomo.
Februarja tega leta sem končal služenje vojaškega roka in začel iskati službo. V Tržiču, kjer živim, nisem mogel dobiti službe kot pripravnik. Že med služenjem vojaškega roka sem oddal prošnjo za sprejem v delovno razmerje v neki drugi tekstilni organizaciji,' kjer so mi o;dgovoirili pritrdilno.
Ko sem prišel iz vojske, so sprejeli že drugega kandidata. Ravno takrat je Dekorativna
razpisala prosto delovno mesto za mojstra v apreturi. Javil sem se na razpis, bil sprejet in 25. marca sem se zaposlil kot pripravnik. Opraviti moram 6-mesečni pripravniški program, ki se mi bo končal konec septembra. Do kolektivnega dopusta sem delal samo v dopoldanski izmeni, po dopustu pa bom začel delati v treh izmenah. Do konca pripravništva bom delal skupaj z inštruktor-'ko, potem pa začnem delati samostojno. Program je dobro sestavljen, saj zajema spoznavanje celotne proizvodnje. Delo v pripravljalnici oziroma podobne stroje sem spoznal že v drugih delovnih organizacijah, kjer sem v času šolanja opravljal obvezno prakso. V tkalnici pa sem zvedel veliko novega, saj sam v šoli kot pletilec zvedel bolj malo o tkanju. V pletilni ci imamo odlične pletilne stroje, vendar bi morale biti pliš pletenine kvalitetnejše izdelane. Delo v obeh barvarnah, kemijskem laboratoriju in apreturi, je bilo zame tudi novost, saj na Srednji tekstilni šoli nismo obravnavali veliko kemijske tehnologije. V dnev-
nik sem zapisal poleg opisa tehnologije, organizacije dela, torej opisa celotnega proizvodnega procesa, tudi probleme v proizvodnji, s katerimi se srečujemo pri delu. Poleg dnevnika moram napisati še seminarsko nalogo o določenem strokovnem postopku v apreturi. Moja seminarska naloga je ižkoriščanje Famatexa, to je povečanje hitrosti na Fa-matexu. Sušilno razpenjalni stroj Famatex je ozko grlo, zato poskušamo pri določenih artiklih povečati hitrost, seveda glede na zmožnosti stroja in kvalitete blaga.
Če bi želel teorijo, katero sem sii pridobil na srednji šoli, povezati s praktičnim delom v Dekorativni, potem mislim, da v Srednji tekstilni šoli dobimo premalo znanja za določene smeri. Na primer, če oblikuješ tkalsko smer, si pridobiš znanje samo iz tkalatva, medtem ko ostale smeri spoznaš le enciklopedično. Tabo da po končani srednji tekstilni šoli lahko opravljaš s primemo teoretično in praktično podlago le dela iin naloge, za katera si se učil v svoji smeri. Če pa opravljaš de-
lo in naloge na področju, za katera se nisi šolal v svoji smeri, potem potrebuješ več truda in čaisa, da osvojiš vsa potrebna znanja za svoje delo.
Moram povedati še to, da sem zelo presenečen, da so v Dekorativni skoraj v vsakem oddelku inštruktorji, kar v ostalih delovnih organizacijah, kjer sem opravljal prakso, nisem opazil. V celotnem proizvodnem procesu naredimo preveč napalk in s tem preveč slabe kvalitete. Vsaka faza dela je odvisna od predhodne faze, talko da bi morali pri vsaki fazi posebej izboljšati delo in s tem kvaliteto izdelkov.
V štirih mesecih, kolikor sem že zaposlen v Dekorativni, sem spoznal celoten tehnološki proces, vso obstoječo tehnologijo, materiale, artikle, tako da lahko rečem, da sem kot pripravnik resnično veliko spoznal. Vse to znanje bom koristno uporabljal pri svojem delu v apreturi.«
Zahvalil sem se mu za razgovor in mu zaželel veliko delovnih uspehov pri svojem delu v Dekorativni.
Milan Kočar
Vaja enot civilne zaščite »ZAŠČITA 85«
Letošnjo vajo v okviru NNNP so organizatorji imenovali »Zaščita 85«.
Aktivnosti na vaji se bodo odvijale v vsem letu 1985 s poudarkom na protipožarni zaščiti im ravnanju ob večjih požarih ter zaščiti pred nevarnimi snovmi. Dejavnosti v zvezi z vajo so razdeljene na dva dela, in sicer izvajanje preventive in pa zaključne vaje, ki bodo oktobra.
V	aktivnosti se vključujejo delovni ljudje in občani, hišni sveti, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, šole, upravni organi, občine, družbenopolitične organizacije ter glasila delovnih organizacij.
V	zvezi s to vajo smo v naši delavni organizaciji izvedli oziroma bomo še izvedli naslednje aktivnosti:
a)	Izdelali smo nov požarno obrambni načrt za celotno delovno organizacijo.
b)	V našem glasilu objavljamo članke o protipožarni zaščiti.
c)	Organizirali smo dopolnilno izobraževanj e enote civil-
ne zaščite za prvo medicinsko pomoč in se udeležili občinskega tekmovanja.
d)	Dvakrat na leto organiziramo usposabljanje in preverjanje znanja o uporabi ročnih gasilnih aparatov vseh zaposlenih.
e)	Redno izvajamo vaje tako moške kot ženske gasilske desetine, gasilskega društva Dekorativne (gasilsko enoto civilne zaščite sestavljajo člani PIGD).
f)	Trikrat na leto opravimo-pregled in kontrolo vseh hidrantov in ročnih gasilnih aparatov.
g)	Načrtujemo skupno vajo gasilske enote civilne zaščite in enote civilne zaščite za prvo medicinsko pomoč in to meseca septembra ali oktobra.
Skozi vse te aktivnosti naj bi se čim več prebivalcev seznanilo z načinom in možnostmi preprečevanja požarov oziroma reševanja v primeru večjih požarov, kakor tudi v preprečevanju ogroženosti okolja pred nevarnimi snovmi.
Bogo Modic
DOPISUJTE V SVOJEM GLASILU!
Kronika
DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI:
TOZD GOTOVA TKANINA
Dursum Odabašič — sklad, surovin
14 otrok — počitniško delo
TOZD GOTOVA TKANINA
6 otrok — počitniško delo
TOZD ENERGETIKA IN VZDRŽEVANJE
2 otroka — počitniško delo
TOZD PREDILNICA LAŠKO
Iz JLA se je vrnil Vojko Gračner — predilnica 2
DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI:
TOZD SUROVA TKANINA
Alojz Prostor — upokojitev
Irena Novak —
izjava delavca
Milena Colarič —
izjava delavca
14 otrok — počitniško delo
TOZD GOTOVA TKANINA
Novica Ilič — hujša kršitev del. obveznosti 6 otrok — počitniško delo
TOZD ENERGETIKA IN VZDRŽEVANJE
2 otroka ■— počitniško delo
TOZD PREDILNICA LAŠKO
Ana Bezgovšek — predčasna upokojitev Zdenko Mačkovšek — sporazumno
DSSS
Janez Pezdir — izjava delavca
DELOVNI JUBILEJI
30 let:
Jožica Cof Zjdenka Pirnat Pavla Privšek
25 let:
Ivana Jeršin
20 let:
Stanislav Istenič Marija Šešelj
Tekmovanje za memorial Matevža Haceta
V letošnjem letu je Gasilska zveza Slovenije razpisala tekmovanje za memorial Matevža Haceta, dolgoletnega predsednika Gasilske zveze Slovenije. Ker sta bila razpis in literatura v zamudi, discipline pa sorazmerno težke, se je tekmovanja na ljubljanskem po-
dročju udeležilo malo desetin.
Tekmovanja smo se udeležili z moško desetino. Naše ženske pa so se premislile, saj so menile, da so premalo priprav-Ijiene. Doseženi so bili lepi rezultati, zato so si pridobili pravico za udeležbo na republiškem tekmovanju, ki bo mese-
ca septembra. Ker je sedanja desetina že nekaj let skupaj, ji vsekakor želim, da bi bili tako uspešni tudi na tem tekmovanju. Vaje, ki jih izvajajo, pa bodo koristile tudi za občinsko tekmovanje in jesensko vajo NNNP.
Stane Istenič
15 let:
Ivica Suhadolnik Milinka Solunac
10 let:
Marko Bricelj Vojislav Kneže vic Zdenka Brleč
ROJSTVA
Terezija Slapšak — sin Bernarda Kovač — hči
ZAHVALA
Ob smrti mojega očeta se najlepše zahvaljujem sindikalni organizaciji in sodelavcem iz EOP za podarjeno cvetje, spremstvo na njegovi zadnji poti ter za izrečeno sožalje.
Irena Krneč
ZAHVALA
Ob smrti mojega očeta se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za izrečeno sožalje ter iskrena hvala sindikalni organizaciji za denar namesto venca.
Kati Sentivanji
Kulturni koledar
JULIJ
4.	7. 1846 je bil rojen slovenski zgodovinar in kritik, zbiralec narodnega blaga FRAN LEVEC, čigar literarnim načelom je sledila cela generacija naših pesnikov in pisateljev.
5.	7. 1900 se je rodil MIRAN JARC, najznačilnejši predstavnik ekspresionizma v slovenski poeziji.
6.	7. 1845 je bil rojen JAKOB ALJAŽ, planinec in borec za slovenskost Triglava, skladatelj številnih narodno prebudniških pesmi, na primer »Triglav, moj dom!«.
11. 7. 1858 je bil rojen IGNACIJ BORŠTNIK, gledališki igralec in režiser, ena najmočnejših umetniških osebnosti slovenske gledališke preteklosti.
15, 7. 1860 se je rodil kipar IVAN ZAJC, avtor Prešernovega spomenika in še drugih monumentalnih plastik kot tudi manjših kipov, ki označujejo slovensko kiparstvo ob prelomu stoletij.
AVGUST
2.	8. 1901 je bil rojen pisatelj in dramatik SLAVKO GRUM, značilen predstavnik ekspresionizma v prozi in dramatiki, avtor bisera tega slogovnega gibanja pri nas, drame »Dogodek v mestu Qogi«.
3.	8. 1882 se je rodil pesnik ALOJZ GRADNIK, lirik in pred-
vsem poet rodne Goriške, prevajalec kitajske in indijske poezije pa italijanske pesniške klasike.
8. 8. 1913 je bil rojen slikar MARIJ PREGELJ, čigar slikarski opus je še danes vzor mlajšim generacijam, njegove ilustracije Iliade in Odiseje pa neprekosljive.
10. 8. 1893 se je rodil pisatelj, revolucionar in družbeni delavec LOVRO KUHAR — PREŽIHOV VORANC, najznačilnejši in najmočnejši predstavnik socialnega realizma v slovenski književnosti, rojen pripovednik in pronicljiv mislec.
14.	8. 1897 se je rodil slikar FRANCE PAVLOVEC, pesnik poznega impresionizma in slovenske krajine.
15.	8. 1831 je bil rojen GUSTAV IPAVEC, skladatelj mn-ogih ponarodelih napevov in mnogih zborovskih skladb.
17. 8. 1908 se je rodil pesnik IVAN ROB, mojster travestije in pesniške humoreske. Okupatorjeva krogla je žal prezgodaj prekinila njegovo delo.
21. 8. 1780 je bil rojen JERNEJ KOPITAR, slavist in avtor prve slovenske znanstvene slovnice.
23. 8. 1900 se je rodil slikar TONE KRALJ, eden najvidnejših predstavnikov slovenskega ekspresionizma, v povojnih letih izredno popularen ilustrator.
28. 8. 1851 je bil rojen IVAN TAVČAR, slovenski liberalni politik in pisatelj, avtor »Visoške kronike« in »Cvetja v jeseni«, najpopularnejši del slovenskega realizma.
Izdaja v 1350 izvodih DO Dekorativna, n. sol. o., Ljubljana, Celovška 280, tel. 574-316 — Uredniški odbor: Francka Rupar, Alojz Koncilja, Marjan Peklaj, Edvard Cepuš, Milan Kočar, Tone Tomc, Milka Klobučar, Janja Hofer, Marija Murn — odgovorni urednik — Tiska: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. — Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. list SRS, št. 121/72) je glasilo oproščeno davka na promet.