27. štev. V Kranju, 6. julija 4904. II. leto. Političen in gospodarski list, Vabilo na naročbo. jJffSSJfiS za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. S 1. julijem je potekla naročnina vsem onim, ki so bili naročeni za pol ali četrt leta; zatorej jih uljudno prosimo, da nam te dni do-pošljejo nadaljno naročnino, da se jim list po preteku naročnine ne ustavi. Važnost volitev obč. odborov. (Dopis z dežele.) Samo ob sebi bi bilo umevno, da se v občinske odbore volijo možje, ki imajo kaj razuma in ki so dobri gospodarji v svojih zasebnih gospodarstvih. Treba jim je tudi te lastnosti, da imajo veselje nad tem, da spravijo kaj koristnega v življenje občine in da so o pravem času radodarni za občinske koristi in zopet štedljivi, če občini ni kaj v korist. Takih mož je malo v kmetskih občinah. Toda dobiti bi se dali, ko bi se volilci bolj zanimali za volitve. To zanimanje je pa na Slovenskem majhno. Le nekaj mož, navadno oni v vasi, v kateri se volitev vrši, pride k volitvi, in še ti le na poziv duhovščine, ki navadno izbere razne ključarje ali pa take, ki so odvisni od župnišča, in odbor se voli. Županom volijo potem moža, ki je pasje ponižno vdan župnišču. To je dejstvo. Ne moremo se tedaj čuditi, da v našem občinskem gospodarstvu najdemo vse drugo, neg o zanimanje za gospodarske strani občine. Na' ta način je mogoče postalo, da sta župnišči v Zatičini in v Pleterjah na Dolenjskem spravili velika posestva v roke tujim menihom. Dotične občine bi bile lahko kupile ta, nekdaj samostanska veleposestva, razprodale bi polja, travnike, vinograde, hoste bi jim ostale zastonj ali za mali denar, katerega bi z majhno doklado lahko plačale v par letih. Kmetije bi se očvrstile z dobrim svetom veleposestev. Prejšnji tlakar ni dobil dobrega sveta. Graščak in samostan sta vzela najboljše lege. In pri odveznini leta 1848 so dali graščak i in samostani kmetom najslabši svet. Občine bi sploh morale gledati na to, da pokupijo naprodaj postavljene graščine, in jih parcelirajo. Največje hoste naj bi ostale kot last občine. To ni mogoče, če le duhovnik sestavlja občinski odbor in ga vodi, n. pr. Zatičina in Pleterje. Šentjernejski kmetje nimajo čez 100 oralov svojih host. Pleterje ima 2000 oralov lepe hoste. Sedaj jo sekajo menihi, ki so prišli s Francoskega. Kaj je kmetija brez hoste, to ve vsakdo. Pleterje in Zatičino so naši duhovniki spravili tujim menihom v roke. In tako se podaja sto gospodarskih vprašanj, katera imajo rešiti občinski odbori. Naš duhovnik ne bo nikdar za to, da bi se kmetija duševno in gospodarsko ojačila, ne pri nas, ne na Italijanskem ali Španskem, kjer ima premoč. Revež še največ znese v župnišče, vrhutega je pa tudi pasje ponižen in pokoren, dokler še ni popolnoma izstradan in nag. Pri volitvah v občinske odbore je tedaj pred vsem skrbeti za to, da pridejo v odbore najpametnejši gospodarji. _ Konec pride. Naš hlinl davek. Piše Š. [Dab>.] III. A. Hišna razredarina. Iznajdljivost finančnih politikov izumila je marsikateri prav izvirni način, kako obdavčiti poslopja. Večinoma pa — in tako tudi pri nas — se odmeri hišni davek na podlagi one svote, katero, kakor pravimo, hiša prinaša, torej: njenega donosa (Ertrag). Vsak pa ve, da nese hiša v Kranju več kakor v Stražišču, v Ljubljani zopet več kakor v Kranju, da je torej hišni donos v veliki meri odvisen od topograiične lege, in se ravna dalje v prvi vrsti in skoro načeloma po tem ali si posestnik mestnega ali selškega poslopja. Ker imamo pa vasi, katere loči od mest samo ime in narobe tudi mesta, ki od mesta nimajo drugega kakor svoj naslov, treba je določiti bistveno razliko med mestom in med vasjo, oziroma zanesljivo znamenje za to razliko. Ena glavnih, prastarih in takorekoč prvotnih potreb človeških je potreba stanovanja v zaprtem prostoru. Da pa moreš zadostiti tej potrebi, mora ti biti na razpolago košček zemeljskega površja, kjer se lahko nastaniš, in ta košček bo relativno tem manjši, čim večje je število pri-prebivalstva kake naselbine. To pa se skoro vedno iz-preminja: zdaj je manjši, zdaj večji, zmirom pa v razmerju z naravnim in umetnim prirastkom. Število prebivalcev se množi namreč ne samo potom rojstev, temveč tudi po onih ljudeh, katere imenujejo pristni Kranjci v svoji samozavesti «pritepence». Vsakemu gospodarju je pa dalje znano, da se n. pr. delavci na selijo s Primskovega v Naklo, temveč v Tržič, v Ljubljano in drugam, kjer se jim nudi prilika, da si lažje kakor v dosedanjem bivališču služi/, svoj kruh. Tako priliko jim nudi r nta obrt in kupčija, pa tudi na primer število in v uradov, šol i. L d. Lahko torej rečemo: privlav .. j kakega kraja se ravna po njega 244 gospodarskem in političnem pomenu. Dokler je dobiti v kraju, kamor se selijo ljudje, še dovolj in cenega prostora, nastanila se bo večina prišlecev na svojem, t. j. kupila si bo za m,al denar prostor, kjer napravi svoje stanovanje. Sveta pa je primeroma vedno manj in še ta je — ravno vsled tega — vedno dražji, in tako pride kmalu čas, ko dosedanji gospodarji nočejo ali ne morejo več deliti in odprodajati svojih posestev, ali vsaj ne za to ceno, katero «pritepenci» lahko plačajo — marsikateri izmed njih sploh nima dotične svote. Prisleči morajo tedaj na drug način skrbeti za svoje domovanje in je dobe na ta način, da zavzamejo en del že obstoječih stanovanj. Ker bi se pa vsak gospodar lepo zahvalil za take nepovabljene goste, zahteva od njih primerno nagrado za svojo gostoljubnost, namreč najemnino. Če je tedaj rastoče število najemnikov (gostačev) gotovo znamenje, da se kak kraj oddaljuje od prvotnih vaških razmer in bliža zamotanim mestnim razmeram, provzoči na drugi strani, da gre cena obstoječih stanovanj, ki začetkom sploh niso imela prometne vrednosti, kvišku in sicer v tisti meri, kakor rase število najemnikov. Vsak ve, da n. pr. mernik pšenice — v kolikor je ne porabim zase — nima nobene vrednosti, če nimam zanj kupca in da je ta vrednost tem večja, to se pravi, da lahko zahtevam tem večjo ceno, čim več kupcev bi rado imelo ravno ta mernik pšenice. Prav tista je tudi s stanovanji. Na deželi, kjer nimam kupca za stanovanje, t. j. najemnika, cenim svojo bajto le po vrednosti, ki jo ima kot zavetišče proti elementarnim nezgodam i. t. d., t. j. če jo rabim sam. Če je pa ne rabim sam, je za moj dohodek brez pomena in dobi pomen šele tam in takrat, kadar si lahko rečem: «Kaj zato, Če je ne rabim sam, saj jo vsak trenutek lahko oddam v najem in dobim za to toliko in toliko goldinarjev.* To je pa mogoče le ondi, kjer je vedno dovolj najemnikov, katere je dobiti le v večjih krajih, ki so bolj ali manj središča gospodarskega in javnega življenja, z eno besedo: v mestih, ki so navadno taka središča. To razliko pozna tudi naš zakon in deli vsled tega hišni davek v dve veliki panogi: selški in mestni hišni davek. Prvega imenujemo hišno razre-darino (Hausclassensteuer), drugega hišno naj marino (Hauszinssteuer). Ker pa razlike med mestom in vasjo, kakor smo videli, ni iskati v imenu, temveč v drugih lastnostih, v prvi vrsti v dejstvu, da imajo stanovanja trajno tržno ceno, kakor na primer meso, žito in t. d., nastane vprašanje, v koliko in na kak način upošteva zakon to razliko. Iz naslednjih vrst se razvidi, da je naša postava precej pravo pogodila. «Mesta» v smislu tozadevnih določeb in vsled tega podvrženi najmarini so: PODLISTEK Tašča. (Hrvatski spisala Marija Evgenija Markovič; poslovenil Gv. Anin.) III. Neko noč ni mogla mati zaspati. Cula je, da v sosednjem vrtu nekdo šepeče. Otvorila je zastor in poslušala. «Hana, moje srce!> govoril je Vasilj. «Zakaj zi zopet objokana?* «Ne ostavljaj me same, Vasilj. Pomni, kako težko sem samo en dan prebila brez tebe. Meni je tako tužno in težko.* «Kaj ti je moja ribica? Morda je že zopet mati — — —? Jaz sem jo prosil, ko sem odšel, da ti ne stori nič hudega.* «Ona ni niti besedice z menoj izpregovorila. Vasilj, cel dan mi ni pogledala v oči. Tužno, tužno mi je bilo v koči!» — Zakaj neki to Orliha dela — pripomnila je moja mati. — Vsaj se vendar misli, da je pametna ženska. — Prišel je čas žetve; dozorela Vasiljeva—-„uica je bila zelo lepa. Naša njiva je bila vzporedno z njegovo in moja 1. ) Vsa deželna glavna mesta in še nekatera druga večja mesta. Na Kranjskem: Ljubljana. Glede teh krajev je zgoraj navedena lastnost notorična, t. j. vsakemu znana že od starih časov sem; 2. ) vsi kraji, kjer je najmanj polovica vseh poslopij, obenem pa tudi najmanj polovica vseh stan ovij i vi h prostorov*) oddana v najem (§ 1, lit. a zak. od 9. feb. 1882 št. 17). Če ima n. pr. kak kraj 50 hiš in 200 stanovljivih prostorov v teh hišah, mora biti oddanih v najem najmanj 25 hiš in v teh najmanj 100 stanovljivih prostorov. Iz tega sledi, da mora biti dotični kraj v enem ali drugem oziru že precejšnje važnosti, bolje, da mora biti število najemnikov in vsled tega cena stanovanja primeroma velika, predno ga prišteva zakon «mestom* v zgornjem pomenu besede. Razlika nasproti 1.) je le v tem, da je treba odločilni znak, t. j. posebno in trajno prometno vrednost stanovanj šele konstatirati, dočim v prvem slučaju tega ni potreba. Med te kraje spadajo na Kranjskem, kolikor nam znano; Idrija, Kranj, Radovljica in Spodnja Šiška. ^ gs. junija. V Pragi so imeli minule praznike Sokoli sestanek, na katerega so prišli poljski, ruski, črnogorski, slovenski (37), hrvatski, francoski in danski gimnasti in Sokoli iz dalj nje Amerike. Javne telovadbe se je udeležilo 6000 Sokolov. Gledalcev je bilo 40.000. * Gorenjskega Sokola» je zastopal brat Janko Savnik. V Lvovu je umrl dne 29. junija dr. Weigel, starostni predsednik prve seje državnega zbora v minulem zasedanju. — V Lvovu so te dni odkrili spomenik grofu Agenorju Goluchovvskemu. Uravnava rek. Ministrski predsednik je doposlal okrožnico vsem načelnikom deželnih vlad, da v sporazumu z deželnimi zbori sestavijo načrte glede uravnave rek in potokov v posameznih deželah. Na Francoskem je sklenila vojaška komisija vpeljati dvelttno vojaško službo. Vlada tega sklepa še ni potrdila. Vojna v južni Afriki. Buri se sedaj bojujejo pri vzhodnih in srednjih okrajih kapske naselbine. Pred kratkim zavzeto mesto Jamestown so proglasili glavnim mestom oranjske republike. — Angleži so od začetka vojne poslali vsega skupaj 349.0000 mož na bojišče, od teh jih je okrog 90.000 umrlo, ali leže po bolnišnicah ali so v sužnosti. Dopisi. Iz Gorij. Izletnik iz naše okolice se je podal oni teden v Vintgar z namenom, da pomiri razdražene živce, da pozabi na žlindro in drugo slovensko politiko, ali imel je nesrečo! Prišel je ravno tisti dan tja, ko so se *) O tem pojmu primeri naslednje odstavke! mati je obenem s Hano odšla na polje. Nekega jutra jo je pa čakala in čakala, naposled je pa odšla sama. Hana je došla malo pozneje vsa bleda in vsa se je tresla; kaj neki se ji je dogodilo! «Nekaj me peče pri srcu kakor ogenj*, je rekla proti moji materi. «Niti stati ne morem, komaj sem se privlekla na njivo.* «Kaj pa tašča?* jo je vprašala mati. «0 ljuba moja teta! Včeraj sem jo ponoči videla v naši izbi. Zbudila sem se, in ona je stala v mesečini vsa bela in razmršena. Jaz sem kriknila, ona pa je izbe-žala iz izbe?* «To se ti je samo sanjalo! Kaj neki ima ona ponoči opraviti v vaši izbi?* «Ne, ne videla sem jo prav dobro!* — «Ali jo je Vasilj tudi videl?* • Vasilja ni bilo doma — — niti on ne veruje Jaz danes ne nažanjem niti snopa, nisem toli močna, da bi dvignila roko. Čakati hočem Vasilja, rekel je, da bode prišel proti večeru po mene.* vračali Gorjanci in Dobravci od gorjanskih občinskih volitev in slavili svojo zmago. Ko se jim predstavi, dasi ne v salonski opravi, da je pristen klerikalec, ga narede takoj za starešina in ga posade v kot. Vso slovensko politiko je hotel vsaj za par ur potopiti v Radovino in sedaj je starešina samih politikarjev, občinskih volilcev! Ker ne ugaja njegovim razdraženim živcem taka politična veselica, ker je hrepenel po miru in tihoti, zato jo med splošno navdušenostjo popiha pod mizami na prosto v Gorje k Mežnarju, kjer so liberalci obhajali svoj poraz. Tu bo mirno — si misli — tu ne bo tistih «živio», tu bo v miru izpil čašico vinčka, ki včasih tudi pomiri živce. A glej ga spaka! Tudi tu so imeli liberalci govore, se tolažili med sabo in hudovali, češ: Ta Zabret, ta kaplan, ta nam je zabredil kašo! Pereat! Ko se dopisnik obdrgne ob takoimenovane liberalce in se norca dela iz njih, ker niso volili po njegovi volji, hitro odide, menda po bližnjici čez Poljšico, domov. — Vse to nam izletnik pripoveduje v «Slovencu*. In še marsikaj drugega pove. Med drugim tudi pravi, da ima precej dolg nos. Ali bi ne bilo bolje, da bi njegov nos opravljal svoj posel v svoji domači fari in občini, saj imajo tudi tam kaj prijetno in neprijetno dišečega, da bi ga lahko tudi kvišku zavihal, ako treba, namesto da ga vtika v tuje zadeve, ki ga prav nič ne brigajo. — Tudi slamnik nosi dopisnik, kakor se sam pobaha. Slamnik je prav primerno poletno pokrivalo, posebno v tej vročini, naj bo že po najnovejši modi slamnikarske obrti ustvarjen ali ne. A tudi njegovemu slamniku ni bila sreča mila. Ko je namreč stopil v sotesko, že je začelo liti izpod neba, skoro tako, kakor bi se bil oblak odtrgal nad Vintgarjem. Ker je bil brez dežnika, je bil slamnik ves premočen — izgubil je svojo lepo zaokroženo obliko in krajci so se mu obesili. To je bila zanj prva nesreča. Drugič ga je pa pri Mežnarju pest liberalca po nesreči zadela (premočeni slamnik namreč). Ako je poprej imel še količkaj okroglo podobo, postal je sedaj pravcati trikot. Hitro zgrabi zanj, hitro plača in odide ves razburjen in v skrbeh, kaj bo z njegovimi živci in z njegovim slamnikom. — Vse to se bere v tistem popisu iz Vintgarja, le tega nam izletnik ne pove, če je kupil nov slamnik, ali pa bo — kakor dozdaj — tudi zanaprej pokrival svoj črn klobuk, katerega ponavadi nosi; to bi bil v dopisu moral dostaviti, da bi bil popis izleta popoln in da bi gorjanski liberalci vedeli, s kom imajo opraviti. Z Bleda. (Izjava.) Zadnji čas se pri nas širijo razne govorice, v katerih se nas obrekuje, da smo proti cerkvi. Klerikalcem namreč dobro služijo te laži pri raznih volitvah. Govori se celo, da smo napravili za «Curhaus» 13.000 gld. dolga. To je nesramna laž na katoliški podlagi. V resnici je občina napravila 13.000 gld. dolga za novo štirirazredno šolo, kateri dolg se bode poplačal čez 20 let, ker plačujemo na leto okrog 10 odstotkov za šolo. Korist šole gotovo vsakdo pripozna. Opomniti se še mora, da smo pri konkurenčni obravnavi za zidanje nove cerkve videli in pregledali načrte, katere je dal izdelati gosp. knez Windischgratz, da se da stara cerkev povečati in prav lepo popraviti. Gospodu knezu smo prav hvaležni, da nam je to preskrbel in nas obvaroval večjih troškov za izdelovanje načrtov. Nova velika cerkev je proračunjena na 54.000 gld. Večino te velikanske svote bi morali dati občani. Ako bi se pa stara cerkev povečala in popravila, stalo bi po mnenju c. kr. inženerja 15.000 gld. Večina nas je zato, da se stara cerkev popravi, kar je občinski odbor dolžan, braniti pa se tako ogromnih troškov, ki bi nastali vsled zidanja nove cerkve. Našim katoliškim svedrcem pa to ni zadosti. Oni kažejo na par novih cest, katerih naprava je stala par sto goldinarjev, potem kažejo na naš «Blejski dom», ki se zopet poveča. Blejski dom, ki je last naše kmetijske podružnice in en del gasilnega društva, ni zidan na kako breme občanov, temveč teh 2000 gld., kar bode stala sedanja poprava, je zopet napravljeno na amortizacijo, tako da društvo, posojilnica, občinska pisarna in dvoje stanovanj donašajo toliko dohodkov, da se lahko plačujejo obresti in vsako leto del dolga. Na ta način bo Blejski dom v 20 letih brez dolga, ne da bi kmet zato 245 kaj plačeval. Katoliški svedrci, na čelu jim naša duhovščina, pa so proti vsakemu napredku. Zato smo primo-rani zavrniti te lažnivce s tem, da pojasnimo glavno zadevo in ponatisnemo sklepe občinskega odbora, da v navedenem občani natančno zvedo resnico. Občinski odbor izjavlja, da naj se popravi stara farna cerkev sv. Martina v Gradu in je za sedaj proti zidanju nove cerkve, in sicer iz sledečih vzrokov: 1.) Stara farna cerkev je sedaj po velikosti zadostovala za grajsko faro, koliko bolj bo zadostovala sedaj, ko se je fara razdelila in je ostalo malo nad polovico duš, kolikor jih je štela pred delitvijo. 2.) Občina nima nikakega fonda za zidanje nove cerkve — marveč ima 26.000 kron dolga pri radovljiški hranilnici za zidanje nove šole. 3.) Občinske doklade znašajo že sedaj 50 odstotkov in bi narastle, ako bi se zidala nova cerkev na toliko višino, da bi presegale moči večine prebivalcev, posebno ker so največji davkoplačevalci z dolgovi tako obremenjeni, da že sedaj komaj plačujejo obresti, kaj šele, ko bi morali za dolgo vrsto let plačevati še dokaj večje davke. 4.) Občina Bled ima izvrški še druge jako važne in potrebne zgradbe, katere bi morale drugače izostati. Te so: bolnišnica, ki je za zdravišče eminentne važnosti, ubožna hiša, ki je prav tako potrebna, ker se večkrat dogaja, da morajo reveži v najhujši zimi pod strehami ali v hlevih bivati. In enakih potrebnih naprav bode Bled kot zdravilišče, ki se je šele začelo razvijati, imel vedno več. Kaj bi občina mogla potrebnega in koristnega storiti, če bi se sedaj s stavbo nove cerkve tako zadolžila? 5.) 2e nad 30 let se farna cerkev namenoma tako zanemarja, da trpi silno škodo — le, da bi se na ta način občina umetno prisilila, da zida novo cerkev. 6.) Gospod župnik naj blagovoli predložiti v pretres načrt, katerega je dal izdelati po tehniku knez E. Windischgratz. Ta načrt, izdelan po tehniku, kaže, da se cerkev da popraviti, torej je občinski odbor tudi za to, da se stara cerkev popravi, ker bi se občina neznosno obremenila z zidanjem nove, in ker stara popolnoma zadostuje, ako se popravi. Slednjič bodi še pripomnjeno, da še pri današnji obravnavi sploh ni natančnih pismenih dokazov in pojasnil, koliko je v resnici že zagotovljenega denarja za zidanje cerkve; po sedanjih načrtih je tudi cela stvar prenizko preraču-njena. Ker se nam je tako velikih bremen potrebno braniti, zato prosi župan v imenu občinskega odbora, kateri je to soglasno sklenil, da kompetentna oblast v tem smislu razsodi, da se stara cerkev v Gradu renovira ter zidanje nove cerkve zavrne. Za občinski odbor: J. Peternel, župan. Iz Krope. Strašna je bila nesreča, katero je pro-vzročii zadnji tukajšnji veliki požar, a milosrčnost in usmiljenost slovenska je hitro priskočila na pomoč ubogim kropškim pogorelcem. Od vseh strani jim pošiljajo velikodušne darove naši dobri rojaki brez ozira na politično mišljenje. Razun teh pa sta tudi naš presvitli cesar in deželni odbor prav po očetovsko proti njim stegnila svoji dobrotljivi roki. Vsem tem darovalcem izrekajo obdarovani kropški reveži svojo najudanejšo in najiskrenejšo zahvalo! Pri tem pa tudi ne smemo pozabiti raznih zavarovalnih društev. Prav kulantno je postopala banka «Slavija», ki je svojim zavarovancem izplačala popolne zneske brez odbitka vrednosti v ostalih ogorkih. Ravnotako je storila tudi zavarovalnica «Dunav». Tržaško zavarovalnico tukaj znano pod imenom «Adri-atica», pa v tem ozira ne moremo pohvaliti. Nazadnje bi pa bila tudi mlada škofova zavarovalnica skoraj prišla v pošlev in dolžnost, da bi morala izplačati nekaj sto-takov, a malomarnost ali brezbrižnost njenega zastopnika v Kropi jo je srečno rešila te škode. Hiša, v kateri je bil rojen gorjanski župnik Ažman in ki je bila last njegovega očeta, je bila namreč do lanskega leta zavarovana pri graški nemški zavarovalnici. Lansko leto je stari župnikov oče izročil to hišo mlademu sorodniku in ob tistem času je pretekla zavarovalna doba za hišo. Župnik je na to opozoril novega hišnega gospodarja ter izrekel željo, da bi zanaprej zavaroval hišo pri mladi škofovi zavarovalnici. Hišni lastnik ga je ubogal ter šel k zastopniku priporočene zavarovalnice s prošnjo, da bi zavaroval hišo. Zastopnik mu je obljubil, da bode v 246 kratkem prišel pogledat hišo in jo potem takoj zavaroval. Ker ga pa le ni bilo, ga je šel hišni lastnik priganjat, a on se je izgovarjal, daje vedno tako preobložen z drugim delom, da ima malo časa in da naj še malo počaka. Mladi hišni gospodar je res čakal nanj, toda pričakal je — požar, kateri mu je spremenil hišo v razvaline. Na same obljube in »dobro voljo* kropškega zastopnika škofove zavarovalnice pa ne bode sedaj dobil nikake zavarovanine, da bi mogel razdejano hišo zopet popraviti. Tako skrbe naši klerikalci za ljudske koristi! Novičar. Na Gorenjskem. Osebne vesti. Gosp. dr. Josip Tičar iz Trboj je vstopil v deželno bolnico kot volonter (prostovoljec). — Imenovani so gg.: Anton Zupan v Kranju in Iv. Maselj v Ljubljani pravim gimn. učiteljem, Karol Pire, c. kr. prof. ljubljanske realke, ravnateljem bodoče realke v Idriji. Volitev župana. Naši malkontenti imajo vedno veliko smolo, a z enim uspehom se pa vendarle lahko ponašajo: s svojo famozno pritožbo zoper občinske volitve so zavlekli konstituiranje novega odbora skoro za dva meseca. Ce je to kaka posebna zasluga, o tem naj razmišljajo njih prevarjeni volilci. Včeraj se je odigralo zadnje dejanje • Občinskih volitev*. Tudi v tem zadnjem činu so ostali malkontenti zvesti svojim načelom: igrali so vlogo neprostovoljnih komikov! Včeraj popoldne, točno ob 6. uri so se zbrali v mestni dvorani razen enega vsi izvoljeni odborniki in priglašeni virilisti (0), odnosno istih pooblaščenci k volitvi občinskega predstojništva. Kot vladni komisar je prisostoval volitvi c. kr. okrajni komisar gosp. Ernst baron Schönberger. Starosta odbornikov g. cesarski svetnik Šavnik pozdravi navzoče, konštatira sklepčnost in otvori sejo. Na predlog c. kr. notarja g. A. Šlambergerja se vrši volitev župana ustmeno. Gospa Helena Pavšlarjeva, odnosno nje pooblaščenec g. Iv. Cof, izjavi, da se vzdrži volitve, istotako ostala žlahta, njen soprog g. Tomaž ter brat g. Korl in ravnotako prečastiti gosp. Anton. Drugi odborniki so se zabavali na tem junaškem činu. Res čudno, med agitacijo so bili pa tako vneti za župana Šavnika! Kakor naravno, je bil sicer soglasno izvoljen županom g. Karol Šavnik, ki pa iz lahko umevnih razlogov odkloni izvolitev. Tudi vsak drug bi se bil že naveličal vednih napadov. Voli se še enkrat s tistim vspehom. Dasi nerad, slednjič g. Savni k sprejme izvolitev, kar se pozdravlja burnim ploskanjem. Nato se skoro soglasno izvolijo z listki občinskim svetovalcem gg. dr. Valenti n Stcmpihar, Ferd. Saj o vic, F er d. Pollak in Vinko M a j d i č. Malkontenti so zopet oddali štiri prazne glasovnice, kar je seveda vsem jako im-poniralo. Takoj po volitvi se je izvršila običajna obljuba v roke navzočega vladnega komisarja. Ko se je še podpisal volilni zapisnik, zaključil je g. svetnik Šavnik sejo. Bakljado in serenado so priredila včeraj zvečer iznova voljenemu županu ces. svetniku g. Karolu Šavniku tukajšnja narodna društva: godba gasilnega društva, gasilno društvo, »Gorenjski Sokol*, čitalnica in bralno društvo. Uniformirana društva so se zbrala v Pungratu, odkoder so odkorakala z godbo na čelu pred županovo hišo. Lep bengaličen ogenj je ob prihodu in odhodu sprevoda prižgal znani gostilničar g. Šušnik, kar je napravilo jako slikovit prizor. Citalniški pevski zbor je zapel dva zbora, godba pa je zaigrala nalašč za ta večer od kapelnika g. Horna komponirano «Podoknico». Starosta «Gorenjskega Sokola* g. Ciril Pire je v imenu društev čestital županu k zopetni izvolitvi in izražal nado, da bi še dolgo vrsto let načelo-val kranjski občini. Nepregledna množica, med katero smo opazili zlasti mnogo narodnih dam, je navdušeno pozdravljala priljubljenega župana, ki se je vidno ginjen zahvaljeval za prisrčno ovacijo. Po izborno uspeli sere-nadi so društva defilirala pred županom. Po obhodu skozi mesto se je občinstvo zbralo na gostilniškem vrtu P. Mayrjevem, kjer je še pozno v noč slavilo ta za Kranj prepomenljiv dan. Menda se v Kranju še nikdar ni obhajala izvolitev župana na tako slovesen način. Meščanstvo je hotelo dati duška svojim čutilom in preskrbeti vrlemu županu g. Karolu Šavniku najpopolnejše zadošče- nje za vsa žalenja za časa občinskih volitev in za ostudne napade v Koblarjevem »Slovenskem Listu*. Izkopine v Lajhu. Vse skupaj se je izkopalo 62 kostnjakov. Našlo se ni nič posebnega. V kratkem bo začel okr. cestni odbor zniževati klanec v Lajhu, kjer se je tudi po mnenju g. kustosa Szombathvja nadejati zanimivejših najdb. Prekopavanje se bo vršilo pod nadzorstvom g. Schulza na troške deželnega odbora. Izlet podružnice »Slovenskega planinskega društva* za kranjski okraj se je izvrstno obnesel. Obširneje poročilo prihodnjič. Okrajna bolniška blagajna v Kranju ima v nedeljo dne 7. julija 1901 svoj redni občni zbor delegatov ob 11. uri dopoldne v dvorani mestne hiše z naslednjim dnevnim redom: 1. Citanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora delegatov od 5. avgusta 1900 št. 121. 2. Poročilo načelnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo o računskem zaključku za leto 1900. 4. Volitev: a) nad-zorovalnega odseka, b) razsodišča. 5. Raznoterosti. Za slučaj, da bi ne bilo ob napovedanem času navzočih najmanj 30 delegatov (§. 30 III. odst. blag. pravil), vršilo se bode tisti dan ob 11 V* uri dopoldne ravnotam drugo zborovanje z neizpremenjenim dnevnim redom. Poštne stvari. Občini Lahoviče in Zalog sta se izločili iz poštnega urada Komenda in se priklopih poštnemu uradu v Cerkljah. Škofjeloški občinski svet je imel v petek 28. junija t. 1. svojo sejo s sledečim sporedom: V občinsko zvezo je bilo vsprejetih 26, odklonjenih 8 oseb. 2. Služba mestnega nadstražnika se je oddala umirovljenemu c. kr. žendarmerijskemu stražmoštru Antonu Kermcu. 3. Po daljši, živahni debati se je ugodilo prošnji tukajšnjega gasilnega društva za brezplačno prepustitev občinskega prostora «na Grabnu* v svrho zgraditve nove gasilarne. 4. Sklepalo se je o podelitvi Lukančič-Prevod-nikove ustanove za uboga mestna dekleta, ki so se v teku leta omožila in so lepega in dostojnega vedenja. Po daljšem posvetovanju se je podelila ustanova dvema dekletoma, vsaki polovico v znesku K 54*60, in sicer Jerici Jaklič in Mariji Pintar. 5. Plača stražnika se je zvišala za 10 K, tako da dobiva sedaj mesečnih 50 K. Ker ni bilo nikakih samostojnih predlogov več, zaključi gosp. župan Sušnik sejo. = Iz Škofje Loke se nam piše: Na čast sv. Cirila in Metoda prižgali so tukajšnji rodoljubi na bližnjem Kam-nitniku velik kres z umetnim ognjem. Lepo je bilo gledati žareči ogenj in milo so donele ubrane pesmice v tiho noč. Ako bi bilo ugodneje vreme, bil bi prizor se veličastnejši. Loške novice. Dne 30. m. m. bi bil skoro utonil hlapec Blaž Justin, da ga niso ljudje rešili iz vode pod mostom. — Ravnotisti dan je potegnil žandarmerijski postajevodja Franc Langer iz vode 17 letno Ano Kalan, ki se je kopala v kopališču. Deklica je potem kmalu prišla k zavesti. Napadla sta hlapca Jurij Jurman in Franc Luznar kajžarja Lovrenca Bačica iz Stare Loke, ko se je vračal dne 29. maja ponoči iz gostilne domov. Ranila sta ga na čelu in nad desnim očesom, vrgla na tla in ga suvala. Napadalca so izročili sodišču. V Poljanah nad Škofjo Loko je pred kratkim neka žena povila svojemu 81 let staremu možu, ki je bil že trikrat vdovec, dečka. Pred enim letom se je četrtič oženil. Sedaj ima prav mlado ženo, komaj 22 let staro. V svojem življenju je poskusil že marsikaj, ali takega veselja še ni doživel. V Selcih se snuje »Bralno in pevsko društvo*, ljudski glas — božji glas. Pretočene dni sem se vozil z Gorenjskega po železnici v Ljubljano. V Šentvidu pride v voz nekaj pravih pristnih Šentvidcev. Kmalu nato pravi eden izmed njih: »Tamle so pa škofove šole, katerim pri nas pravijo »škofov britof*. Cel dan sem potem premišljeval, ali menijo Šentvidci, da bodo tam sežigali in pokopavali kranjske brezverske liberalce, ah pa so tako hudomušni in nehvaležni, da zbijajo šale s škofom, dasi jim bo zagotovil celo gimna/ijo, katere bi jim noben poslanec, še celo Šušteršič ne bil izprosil. Ne-hvaležnost je pač plačilo sveta. Zaplenjeni topiči. Okrajno glavarstvo v Radovljici je v petek popoldne pred praznikom sv. Petra in Pavla zaplenilo 22 topičev ali možnarjev, ker so ž njimi streljali prazniku brez oblastvenega dovoljenja, katero se mora vsled nove postave kranjske deželne vlade v določenem času izposlovati pri pristojnem okrajnem glavarstvu za vsako streljanje s topiči po dnevi; ponoči in v mraku pa je sploh tako streljanje brezpogojno prepovedano. Ker je ta nova postava pri nas na deželi in, kakor kaže radovljiška zaplemba, tudi v mestih še skoraj popolnoma neznana, naj bi jo dala vsa županstva ob nedeljah po klicarju razglasiti in tako poučiti ljudstvo, da bode vedelo, kako se ima v tej zadevi zanaprej ravnati ter se varovati siLiosti in škode. Iz Gorij pri Bledu. Podlistek v «Slovencu* nam je tako po volji, da ga mora gotovo še »Domoljub* ponatisniti. Ta dopis izhaja gotovo iz obližja farovškega glav-natega zelnika, na katerem opazujemo že dalj časa nepoznana tuja mrčesa. Vse je res! Jaz mislim, da je Matija vse pošteno lagal, samo čudili smo se takemu lažnivemu poročilu od ostrižene ovce. No, pa saj je sedaj sveto leto! Ta MatijČek, rojen črevljarjev sin, priprosil in najedel se je toliko ljudskih štrukljev, da je dosegel čast kmetskih brivcev. Ta Matijček ne brije ovce po dvakrat ampak po šestkrat na leto. Ker je pa njegovo okrožje premajhno, začel je segati še po Gorjancih, a Gorjance bo strigel enkrat in nič več. Za pomagača si je izvolil gotovega Balanta iz Podbritofa, kateri se mu je zdel prav podoben. Ta Balant ali Tinček je izvrsten hujskač ali «štenkar». On dela reklamo za drugo vero, Matijček pa nosi koš. Ko je bila Gorjanska volitev, pri nesla sta voz tiskanih plakatov, in res, vsilila sta jih največ vdovam i. t. d. Tiskovin se je izdalo 500, volilcev je pa prišlo komaj sto. Drugi so ostali doma in dejali, da naj kraljuje še zanaprej Janez Ev. in ključar Jaka, saj smo tako poraženi, kjer dosedaj nismo imeli, navade delati reklamo, ampak volili smo prostovoljno. Gorjanci smo pa pametni ljudje in pustili smo volitev samo ple-vicam in mislili pri tem, da naj enkrat plevice vladajo gorjansko občino, saj plevela in smeti je dosti in kar nas je odstopivših odbornikov, bilo bi nas sram med takimi plevicami sodelovati. Do letos Gorje niso vedele kaj je volitev, a sedaj poučil nas je Štenkarjev Tinček Njegovo ime mora biti vsekano v kamen, kajti on je naredil prepir v celi občini, celo pri najbližjem sosedu. Ako bi bila volitev prosta, bi ne sedela nobena, sedaj na novo izvoljena plevica v gorjanskem občinskem odboru. To Balant dobro ve, a Bog naj mu odpusti, ker ne ve, kaj dela. Na Bled je prišlo do 30. junija 574 tujcev. Srečkanje priredi prostovoljno gasilo društvo v Begunjah na vrtu gostilne gosp. Iv. Avsenika v nedeljo dne 7. julija 1901. Spored: Srečkanje, prosta zabava, radovljiška godba na lok. Začetek ob treh popoldne. Darila za srečkanje se hvaležno sprejemajo. Čisti dohodek je namenjen za napravo potrebnega gasilnega orodja. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. V okrajnem cestnem odboru brdskem je bil dne 19. t. m. m. izvoljen g. Feliks Stare izKolovca predsednikom in Karol Detela, posestnik v Dobu, njegovim namestnikom. Križem sveta. Velikanska vročina vlada v Ameriki. Dne 30. junija je bil najbolj vroč dan v juniju, ki se kdaj pomni. V senci je kazal toplomer 37 stopinj Celzija. 51 oseb je omedlelo, 19 od teh je umrlo. V Pittsburgu je obolelo 20 oseb za sončarico, 11 jih je umrlo. gfl Današnji številki je priložena brošurica Odprto Bk pismo ravnatelja Gustava Pirca Bohinjcem in vsem ^^^^^^ tistim, katere gre Listnica uredništva. Cenjene gospode dopisnike prosimo potrpljenja. Dopisi iz Gerktjan, Tržiša in Bleda prihodnjič.__ Tedenski sejem v Kranjn dne 17. t. m. Prignalo seje 138 glav goveje živine, 4 telet, 61 prašičev, 2ovac, — buš, — koz. 50 kg: pšeniceK 7*75, prosa K 7*—, ovsa K 7*—, rži K 650, ajde K 6-—, ječmena K 7-—, krompirja belega K 1*50, rumenega K 1*60. 247 Gospodarske stvari. Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu juniju 1901 je vložilo 308 strank K 83.00968, dvignilo pa 262 strank K 69.671*30, 13 strankam seje izplačalo hi po tečnih posojil K 15.140—, stanje vlog iznaša K 2,537.878*95, brez vložnih obresti, pripisanih h kapitalu v I. polletju 1901, stanje hipotečnih posojil K 1,694.206*08 in denarni promet K 252.11376. Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu juniju je 175 strank vložilo K 81.69001, 125 strank dvignilo K 53.719-98,36 strankam seje izplačalo posojil K 35.250*—. Denarni promet K 256.344 32. Okrajna hranilnica in posojilnica v fikofji Loki. V mesecu juniju je vložilo 54 strank K 14.593*85, dvignilo 22 strank K 9.483*11, izplačalo se je posojil 8* strankam K 21.800*—. Saldo blagajnice dne 30. maja 1901 K 1063*—. Prejemki v juniju 1901 K 38.722*37. Izdatki v juniju 1901 K 31.711*52. Denarni promet K 71.497*80. Stanje hranilnih vlog K 167.149*32. Stanje posojil K 121.454*—. Saldo blagajnice 31. junija 1901 K 8074.76. Število zadružnikov 89._ Vso gostilniško opravo, namreč mi^e, prebavljive stole, stenske podobe, prte, dva ročna vozička, vsakovrstne steklenice za točenje, decimalna vaga in sploh, kar spada k popolni gostilniški obrti, se radi preselitve prav poceni proda. Proda se takoj ali pa najkasneje začetkom meseca avgusta. 116—8 Več se izve pri lastniku Lovrencu Oblaku v Kranju 170. v trgovino z železnino in špecerijskim blagom. i28—i franc Omersa v J(ranju. Proda se posestvo v Naklem, obstoječe z 9 oralov gozda, njiv za 50 mernikov posetve, dvainpol orala travnikov in zraven spadajoča hiša št. 30 z gospodarskimi poslopji. Hiša je v dobrem stanu, zraven državne ceste in pri cerkvi. 126—1 Natančna pojasnila se dobe pri lastniku Valentinu Fistru v Naklem pri Kranju št. 30, kateri posestvo prostovoljno prodaja. 3oL>eirr>i$kcgči rTjijarja preddelavca, ki bi se spoznal tudi pri postavljanju strojev se sprejme. 127—i Ponudbe pod naslovom: Vinko Majdič, valjični mlin v Kranju. Med. univ. D" Kari Zakrajšfiek li ordinira S I. Julijem t. 1. začenši v Škof j i Loki na glavnem trgu v hiši g. nadučitelja Fr. Papa i2fr-x od 9.—12. ure dopoldne. s Izvršuje tudi ^obo^dravniške operacije. D2D Trgovski učenec ki je dovršil vsaj drugi razred srednjih šol, se sprejme s 1. avgustom v manufakturno pro-dajalnico Ferd. Sajovica v Kranju. 122-2 Clccr>ca sprejmem takoj. 120 -2 FRANC SCHLFFRER, sedlar in jermenar v Kranju. 1—14 (Vellaeher Sauerbrunnen) pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. 1 zaboj (50 steklenic) 8 K. Najboljše strune za citre, gosli in kitare. Prva in največja tvrdka za prodajo in izposojevanje glaso-virjev. LJubljana sv. Petra cesta št. 20. Velika zaloga kratkih klavirjev in pianinov največje popolnosti tako glede na glas, konstrukcijo kakor na trajnost v jako okusni opremi vseh slogov. 115—3 Špecijctliteta: pianini z moderatorjem. Vedna zaloga preigranih klavirjev po najnižjih cenah. — Zavod za uglačevanje in popravljanje klavirjev vseh vrst. — Najnižje cene za izposojevanje. Na deželo se tudi izposojuje. }}izeljsko vino! Najizbornejšega vina okoli 300 hektolitrov iz lastnega vinograda hrani za poletno oddajo Iva d Malus, 101-7 vinogradar na Bizeljskem ter ga oddaja po nizki ceni na drobno in debelo. Imam še čez 480 veder finega belega in rdečega vina za oddajo samo od požlahtnjenih trt. Kdor ga rabi, naj ne zamudi kupiti naše lanske kapljice. Kdor kupuje sukneno blago ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke R. MIKLAUC LJUBLJANA, Špitalske ulice štev. 5 kjer se lahko prepriča o cenah brez primere. Glavno skladišče Loškega ševijota (sukna) katero blago je znano dobro in se prodaja po tovarniških 64—14 cenah. Stikneni ostanki različnih vrst za polovico cene. — Gospodje krojači dobijo na zahtevanje vzorčne knjige. Doktorja pl. Trnkoczyja preizkušena zdravilna in redilna sredstva, preizkušena 188—20 že mnogo let, priporoča in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani. Najceneje se dobivajo v podpisani lekarni, če se naroča po posti, odkoder se ta zdravila vsak dan na vse strani sveta z obratno pošto s postnim povzetjem takoj pošiljajo, tudi celo samo jeden komad z natančnim navodilom o uporabi. Za stedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slahotneže, malokrvne, bledicne, zrn vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražujoče kave in ruskega čaja doktorja pl. Trnk6ezya K/llran slad ni £ai priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in nni-ridKdU aidUUl tdj cenoje hrani,no 8red,tvo. Zavojček (četrt kile vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K. ' Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnk6czya ZelodČnC *8Pl'ce- I*bomo sredstvo za želodec. Deluje pomir-_ jujoče, krepilno, bolest utesujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata JI K. KrOllHce odvajalne, želodec čistilne. Čistijo želodec, odvajajo ° blato, odpravljajo napenjanje in zabasanie želodca brez vseh bolečin, kakor se to čestokrat pripeti pri drugih kroglicah. Škatlja 48 h, sest skatjic 2 K 10 h. — Pocukrene kroglice. Škatlia 80 h, tri skatlje t K, 1 PrSfli Plueni in kasljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko [ raztvarljivim apnenim železom , utesuje kašelj, raztvarja sliz, lajša bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 18 h. pol tucata 5 K. v Dnrnilni aliudov cvet (pr°tinski cvet, Gichtgeist) priporočljiv & je kot boli uteflujoč«, lajšajoče drgnenje v križu, rokah in zah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgi hoji in težkem delu. lenica 1 K, sest steklenic 4 K 50 h. no¡ >gaJ m Tinktura za kurja očesa, - .-izkušeno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati, Steklenica 80 h, sest steklenic 3 K 50 h. Ker je vedna skrb Varstvena znamka. p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev i. t. d. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnkoczvja redilne pripravke za živino. Doktorja pl. Trnk6czyja sivinclri redilni prašek za no-tranJ° rab° P" kravah, volih in konjih. 2e blizu 50 let z najboljšim uspehom uporabljevan, kadar krave nočejo zreti, in da se zboljsuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K, pet zavojčkov samo 4 K. PraŠiČii redilni in krmilni prašek. k laaivji varstveno in dijetetično sred- Varstvena znamka. stvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in tolsče. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K. Pozorl Želi kdo samo en kos od teh sredstev, tednj se tudi omenjeni en kos pošlje takoj s poštnim povzetjem. is. 2 FRAN ZEMAN i LJubljana 108—5 Poljanska cesta nasproti sv. Petra mostu. Tvorniška zaloga najnovejših poljedelskih strojev, in sicer: nove vrste gepljev, ki se pritrdijo k stropu. Postavijo se hi h ko zraven poda, ali pod njim (v šupi), ker zadostuje samo 5 metrov prostora in jih ena sama žival lahko goni; tudi se da vsak lesen gepelj na ta način trpežno prenarediti; ročne mlatil niče ali za gepelje z m esi nga stimi tečaji ali na kroglje, slamo-reznice s posebno močnimi kolesi in jako napetimi noži, mline za čiščenje žita najnovejše -iznajdbe, tudi vsake vrste posamezne dele za stroje, kline, jermena i. t. d. — Sesalke za vodo in gnojnico, cinkaste cevi za trombe in vodovode, katere »ploh ne rjave in tudi vodi ne dajo neprijetnega okusa, kakor druge vrste cevi. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zalogi 109—5 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. 249 ^fe Proti malokrvnosti. Zeleznato vino lekarnarja G. PlCCOll-Ja v Ljubljani dvornega založnika Nj. svetosti papeža < ima v sebi 90 krat ve^ železa kakor druga po reklami nezaslužno sloveča kina • železnata vina, katera cesto nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. 161b—50 Vsled tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri m al o k r v n i h, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra za 1 gld. Kdor hoče imeti dobro blago strugarskega izdelka, 97-8 kakor kegle in krogle, krogle za balin in sploh vsa to stroko spadajoča dela po nizki ceni, naj se obrne na \\J&0& Dielrr)sr-ja $trtjgarjei o bjtibljar>i, dtir>aj$b;ei ce$ta 11. Optični zavod Jos. Ph. Goldstein Ljubljana, pod trar.čo št I priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih dalnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografičnih aparatov. Vse v to stroko spadajoča popravila točno in ceno. 67—15 Loterijska srečka dne 28. junija t. L Trst: 40 28 30 36 15 Stavbinska kleparska dela vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter ▼ to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi. Ustanovljen) 1861. L. M. ECKER Ustanovljeno 186L LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16. Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje brezplačno. 114 4 &a kof>etva in txayvzcya ♦i o »j s* tovarna 73—12 JOSIP WEHL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 Stavbeno-umetno Id konstrukcijsko ključavničarstvo. Žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvora, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike i t. d. 86—11 Špecijaliteta: valjicni zastori (Rollbalken). C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnie, kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi in pasov R. A. SMEKAL v Cechi! pri Prostjevo in Smichow-Praga. Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9 priporoča 83—11. slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, 8 patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice. s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in ct Plačila po dogovoru. Podružnica E. A. Smekal v Zagrebu. 250 Lekarna „pri zlatem orlu" Ljubljana, Jurčičev trg 2 M. ph. Mardetschlager, lekar in kemik, J.SVOBODE nasl. 80—12 čevljarski most. Kupite aH naročite po posti iz te lekarne sledeča pripoznana domača sredstva: Dunajske želodčne srčne kapljice, krč tolažljive, 1 steklenica 20 h, 6 stekl. 1 K. Zelodečne kapljice. 1 stekl. 20 h, 3 stekl. 1 K. Odvajalne kroglice, v plehastih škatuljah a 40 h, 3 škaUje 1 K. Tinktura zoper kurja očesa in flašter zoper kurja očesa in trdo kožo a 40 h. 60 h, 80 h. FI u i d za vnanje drgnenje, zoper trganje, pomirljivo sredstvo 1 steklenica 1 K. Trpotcev sok, kašelj pomirljiv, 1 stekl. 1 K. Prašek zoper kašelj, sliz razkrajujoč, 1 škat. 40 h in 1 K. Železo-kroglice v sladkorju ali oblatih delajo in pomnožujejo kri, 1 K in 2 K. Kina-železo-Malaga za slabotne in bolne osebe, 1 stekl. 2 K. Kapljice za zobe, pomirljivo sredstvo, steklenica 20 h in 40 b. Najboljše in pravo ribje olje, steklenica 70 h in 1 K, pri odkupu 6 steklenic zaračuni se samo 5 steklenic. Nadalje se priporoča redilna štupa za živino, za roga to. za prašiče in konje v škatuljah 60 h in odprto pol kile 1 K. G. Tönnies Ljubljana 66—14 tovarna za stroje, železo in kovinolivnica priporoča kot posebnost vse vrste žage in vse stroje za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-motore in parostroje. R. LANG, LJubljana (Kollzej) tovarna za modroce na pereaa in posteljno opravo, zaloga pohištva, pri porote vsake vrat« modrocev, posteljne vloge, zrcal, podob, otrotjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, Kanape, divan) in sobno opravo 54—16 po najnižjih cenah. Cenike s 300 podobami posije zastonj in poštnine prosto. Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno. Adolf r'mann tovarna i v Ljuhljs.nL **** Ilustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto. Hauptmann \ jt 53—16 jj 11 s i c v, tahov jj viv as H. SUTTNER urar v Kranju priporoča svojo izborno zalogo ur, zlatnine, srebrnine in optičnega blaga po najnižjih cenah. — Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosti. Vabim uljudno vsakogar, da si ogleda rnojo v resnici najbogatejšo zalogo. 84—10 Priznano dobro blago. 3 3 SÖ o -i •o o < in O BLED (Gorenjsko). 79-12 Trgovina s špecerijskim in galanterijskim blagom, z vinom in likerji, delikatesami in prekajenim mesom. — Najboljša praška in kranjska domača plečeta, gorenjsko sirovo maslo. — Zaloga najboljše emajlirane kuhinjske posode, porcelana in stekla. — Norimberška in lesena roba, srajce, ženske in moške nogavice, ovratnike, manšete, čevlje za gospode, dame in otroke. — Kneippove sandale, kopalne čepice in vse potrebščine za hribolazce. A. Tschinkel"3 zet '03$$. & iiMMaaaiawaaaw Ujtibljar)«. Prva in edina domaČa tovarna figove l^aiJe, kai?d i ranega $adja priporoča priznano t!obre in cene svoje izdelke. 68—14 Najceneji in najboljši poljedelski stroji dobe se pri Karol i\ a v seka nasl. v SCHNEIDER & VEROVSEK Ljubljana, Dunajska cesta 16. Vedno velika zaloga gepeljnov, slamo-reznic, mlatilnic, čistilnic, jeklenih plugov in sploh vse potrebščine za poljedelstvo. 69—14 Tudi vsakovrstna ieleznina kakor železo, traverze, železniške šine, kuhinjska oprava, razno orodje za rokodelce i. t. d. Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za culo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom. stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za peti t vrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če s« tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravnistvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti iupne cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo, Izdaja in zalaga konzorcij «üorenjca». Odgovorni urednik Qasper Eržen. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.