Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Ne
zaprte reklamacije so poštnine proste.
iVil
Beilagen


,	-7
* -- * 3 v t
Mariftor, dne 19. februarja 1914,
Tečaj XLVin.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Balkanski agrarci.
Ne samo v Avstriji in Nemčiji, ampak Judi na Balkanu agrarno vprašanje od dne do dne postaja aktuvalnejše. Kako silno se je razvil agrarni pokret v Bulgariji od zadnjih decemberskih volitev sem, je znano. Agrarna stranka v Bulgariji je danes ne samo najmočnejša politična, ampak tudi najmočnejša gospodarska, oziroma socialna stranka, katera stremi pred vsem po okrep-ljenju srednjega kmečkega posestva, dočim zahteva kolikor mogoče veliko obremenje-nje veleposestva ali pa celo razdelitev prevelikih latifundijev, prav kakor nameravajo to tudi v Rumuniji.
V Srbiji je kmečkega prebivalstva nad 85 odstotkov. Srbom dela največ preglavice agrarno vprašanje v Novi Srbiji. Ne samo, da tam niso posestva zarisana v ni-kakem katastru, tako da prav za prav nihče natanko ne ve, kaj in koliko posestva je njegovega, — še večje težave povzročajo turški gospodarji. Turki, po milosti turških vlad gospodarji srbskega ozemlja, se tru-moma izseljujejo, svoja spahijska, t. j. na-jemniška prava pa prodajajo srbskim špekulantom, ki so sem in tja hujši gospodje kakor so bili Turki; špekulanti namreč računajo pred vsem na dobičkonosen odkup svojih pravic. Kolikor več Turkov bo svoje pravice Srbom prodalo, toliko težje bo stališče srbske vlade pri odkupu: Turke bi se dalo pač smatrati kot tujce, ki so zemljo nekdaj ugrabili in bi morali biti zadovoljni prav za prav s tem, da so se smeli par stoletij rediti od žuljev srbskega kmeta; tega stališča pa vlada domačinom nasproti ne bo tako lahko zavzemala. Zato bi bilo mogoče dobro, če bi srbska vlada napravila energičen korak, špekulacije kratkim potom prepovedala in Turke ravno tako razlastila kakor so Turki nekdaj srbske gospodarje zasužnjili. Iz zgodovinsko priznanega ropa delati pravne podlage je pač mogoče po kakih turških paragrafih, po zdravi pameti pa ni treba. K večjemu iz ozirov humanitete bi se Turkom nakazala dosmrtna primerna pokojnina, a drugega nič. Država naj bi vzela v svojo last vsa osvojena turška zemljišča in tam naselila svoje stanovništvo brez špekulacij.
Tudi v Stari Srbiji se pojavlja agrarni pokret. Kmetje morajo plačati večino vsega davka, najhujše čutijo težko vojaško dolžnost — kaj čuda, če se počasi razvija tudi v kmečkih glavah misel dobiti primeren političen vpliv na vlado? Dolgo ne bo
trajalo, da bomo imeli v Srbiji poleg obstoječih petih strank še šesto, kmečko.
Tudi princa Wieda čakajo v Albaniji slične težave. Če se bo naslanjal samo na turške bege in veleposestnike, ljudstvo pa pustil stradati, potem bo težko kedaj doživel v svoji kneževini mir in red. Albanci so reveži, nimajo druzega kakor par izstradanih koz in backov, a za tujca delati je težko. Kaj čuda, če se ljudstvo potem rajše vrže na rop? Agrarna reforma v Rusiji jasno kaže, kaj se da napraviti iz topih in indolentnih tlačanov, če se jim da še tako skromna lastnina. Vprašati seveda se je treba, če ne bodo politični oziri na Turke prevladali stvarnih potreb. Gotovo pa je, da bi v Albaniji srednji kmečki stan za mir in red mnogo več pomenil in vlado princa Wieda mnogo bolj utrdil, kakor oziri na prekanjen in nezanesljiv mohamedanski element, ki ne spada drugam kakor preko Bospora. Bati se je le, da bo na princa Wieda in njegovo agrarno politiko bolj vplival zgled Bosne in Hercegovine, kakor bi bilo treba.
Agrarni pokret na Balkanu je sicer šele v povojih, a vendar je treba, da ga zasledujemo paznim okom. Vsi vemo, kako velike izpremembe je povzročilo agrarno gibanje na Nemškem in pri nas v notranji politiki, in ni dvoma, da bo sčasoma mogočno vplival tudi na politiko balkanskih držav. V kakšni smeri, to se pa ne more čisto nič vedeti.
Grozna brezposelnost v Ameriki.
t
Koncem januarja je znašalo število brezposelnih v Zjedinjenih državah Severne Amerike samo pri železnih in jeklenih tovarnah nad en milijon delavcev, poleg tega je bilo tudi skoro 300.000 rudarjev brez dela. Če se vpošteva vse brezposelne, znaša to število blizu eden in pol milijona, Grozna številka, tem groznejša za nas Slovence, ker je med temi reveži veliko število naših rojakov. Izguba na plačah znaša mesečno okrog 75,000.000 dolarjev, ali skoraj 375 milijonov kron. Velikanske jeklene tvornice v Pittsburgu, kjer je usluž-benih zelo veliko število naših rojakov, delajo samo s polovico delavci,
V Ameriko so drli ljudje kar trumo-ma. Enkrat je moralo priti do tega, da je tam zmanjkalo dela za vse. Izseljenci, ki s-? tam pričakovali dobrega kruha in udobnega življenja, sedaj s strahom pričakuje-
jo, kaj bo. V domovino ne morejo s praznim žepom. Marsikak posestnik si je izposodil denar na posestvo in odšel z najboljšimi nadami čez lužo. Sedaj ima od te-g dolg za pot v Ameriko in dolg bo moral napraviti, če bo hotel priti domov. Naših ljudi se je bila lotila neka bolezen za izseljevanje. Sedaj bodo morda ozdravili; samo zdravilo bo precej drago. Od Amerike bo marsikoga glava bolela. V Ameriki so se po raznih »salunih« privadili zapravlja-n>'u in veseljačenju. Tam je to šlo, ker so vsak teden dobili v roko nove dolarje. Kako bo pa s temi ljudmi, ko se vrnejo nazaj v domovino?! Amerika jim je izpila fizične sile. Amerika jim je ubila moralne sile! K j bodo ti ljudje počeli doma?
Če vpoštevamo stroške za potovanje v Ameriko in nazaj in k temu prištejemo izgubo telesnih sil, ki so jih naši izseljenci izgubili v Ameriki, pa primerjamo s tem, kar so domov poslali, vidimo prav lahko, da nam je Amerika neprimerno več škodovala, kakor pa koristila. Korist od tega imajo le parobrodarske družbe in njih agenti, potem pa ameriški salunerji (gostilničarji), ki so spravili v svoje žepe milijone trdo prisluženega denarja. Pri vinu, šnopsu in kartah so ginili zaslužki; domovina pa je pešala na izgubi mladih sil. A-merika je ubila stotisoče našega ljudstva. Ko se bodo ti ljudje vrnili, bodo samo v nadlego. Poljskega dela so se odvadili, odvadili so se domači hrani in starim običajem. Če bodo hoteli doma živeti tako, kakor v Ameriki, in to je pri mnogih pričakovati, bo kmalu lepo število naših kmečkih domov na bobnu. Bela Krajina in postojnski politični okraj sta pri tem najbolj prizadeta.
Paroplovne družbe sedaj že špekulirajo na povrat izseljencev v Evropo. Po ameriških listih so napravili silno kričečo reklamo, kako po ceni se pride sedaj — domov v Evropo, Dobiček le-tem nikakor ne odide.
Kam jadramo?
Pot nizdol v sužnost nam kaže Francija. Resnica je sicer, da imajo Francozi največ kapitalov, a ravno tako je res, da ima Francija kot država največ dolgov. Njen državni dolg znaša danes okroglo 40 miljard frankov. Obresti so sicer na Francoskem majhne, vendar bodo plačali na leto okrog 1500 milijonov frankov.. — Za vojsko in mornarico bodo izdali letos okrog
1200 milijonov. Oboje skupaj pa znese 2700 milijonov frankov. — Francoski budget bo imel v izdatkih okrog 3500 milijonov frankov. Ako odštejemo od. te vsote onih 2700 milj. nam ostane šc 800 milijonov frankov za vse druge dr-, žavne potrebe. V teh 800 milijonih so plače uradniške in pokojnine, ki vza-. mejo gotovo večjo polovico zase. Koli-i ko pride torej za kulturne namene?. Malo, prav malo, niti ena desetina vseh. izdatkov.
To razmerje postaja pa leto za le-* tom bolj neugodno, ker se stroški za obresti in vojaška bremena hitreje množe kot pa rastejo državni dohodki« Zato smemo sklepati, da kmalu pride čas, ko bodo v francoskem budgetu le še trojne vrste stroški, obresti, vojska, uradništvo.
Leta 1920. bo izgledal francoski budget v stroških nekako takole. Vseli stroškov 4.000 mil. frank. — Za obresti dolga 2.000 mil. fr. za vojsko in mornarico 1.500 mil. fr. za upravo 500 miU frankov, to je skupaj 4.000 mil. frank.
To se pravi: polovica vseh dohod-* kov se porabi za obresti državnega do-* Iga. Druga polovica pa za vojsko in! uradništvo, ki imata nalogo to gospo* darstvo braniti in vzdrževati.
Pri tej stopnji pa se razvoj nizdol ne bo ustavil, ampak poj de dalje, —i Viri državnih dohodkov bodo usahnili, ako jih vlada iz državnih dohodkov ne goji in varuje. Davki bodo postajali vedno težji in neizterljivi, dolgovi dr-, žavni in njih obrestovan je bo vedno ra-i stlo. Da se vzdrži ravnotežje v budgetu* bo treba začeti varčevati in sicer naj-* prej pri vojski in mornarici. Vsled te-i ga bo moč in veljava države v mednarodni tekmi padala. Ko pri vojski ne bo mogoče nič več pristriči, pridejo na vrsto uradniške plače in penzijoni, ki se jim deloma zmanjšajo ali neredno izplačujejo, kakor se n. pr. že godi v Turčiji.
To poj de tako dolgo naprej, da se bo nekega dne državna ura ustavila, potem pride — konec.
PO BUKAREŠKIH POGOVORIH.
(Od našega poročevalca.)
Belgrad. Od merodajne strani sem izvedel: Peterburške konference in pogovori med ministrskimi predsedniki Srbije, Rumunije in Grčije v Bukare^
LISTEK.
r,
iz Življenja sibirskega turista.
Spisal V. Korolenko. — Poslovenil Fedor Aleksejevič.
Ujede.
Ko sem v mojem poštnem vozu dospel do broda, se je že temnilo. Sveža sa->a je vela nad širno vodno gladino in gna-a njene valčke jednakomerno proti skalnatemu obrežju. Oddaleč so zaslišali brodniki zvonenje zvoncev moje trouprege in so me čakali s svojim brodom. Končno sem bil na mestu; voz so zapeljali gori, odvezali brod in veselo so udarjali vali ob bok našega broda; krmar ga je odrinil od brega in bolj in bolj je izginjalo obrežje izpred naših oči, kakor bi ga odnašali valovi, ki so udarjali vanj.
Razven našega voza sem zapazil na fcrodu še dva druga. Na enem sem mogel razločiti ne več mladega, krepkega moža, ki je bil najbrže trgovec, na drugem pa tri mlade ljudi, najbrže brezskrbne malome-ščane. Trgovec je sedel nepremično na svojem vozu, se varoval pred vetrom z zavihanim ovratnikom in se ni zmenil za svoje slučajne sopotnike. Nasprotno pa so bili mladi ljudje zelo veseli in zgovorni. Eden izmed njih, ki je škilil in ki je imel ranjeno nosnico, je igral na svojo harmoniko vesele melodije in pel s svojim suro-
vim glasom pesmi, katerih hripave glasove je nosil veter čez širno, prosto gladino reke. Drugi, ki je imel v roki steklenico žganja in kozarec, je nalil žganja mojemu vozniku, in le tretji, zdrav mož pri tridesetih letih, krepak in lep, je ležal iztegnjen, glavo naslonjeno na roko, v svojem vozu in zasledoval s premišljujočim pogledom nad nami na nebu plavajoče sive oblake.
Že dva dni sem bil na poti iz gubernij-skega mesta N., in vedno iznova so me srečavale te postave. Mudilo se mi je in potoval sem po opravkih, in vedno sem se sešel s tem trgovcem z vozom na dveh kolesih in dobrorejenim konjem, vedno s temi brezskrbnimi malomeščani z močnimi konji; vedno so mi sledili, po vsakem kratkem počitku sem jih našel na potu ali čakajoče me na kakem brodu,
»Kdo so?« sem vprašal mojega voznika, ko je stopil k vozu.
»Kostjuška s tovariši«, je rekel izogibajoč se.
»Kdo?« sem vprašal še enkrat, ker mi je bilo omenjeno ime popolnoma neznano. Voznik mi najbrže ni hotel povedati ničesar natančnejšega, ker bi najin pogovor sopotniki lahko slišali. Obrnil se je in pokazal v smeri po reki.
Ozrl sem se v pokazano smer. Po široki vodni gladini so se vzdigovali temni, visoki valovi, nad katerimi so krožili veliki beli vodni ptiči, podobni tonovšicam,* se nenadoma potapljali v vodo in hitro zopet
* Rusko »čajkac (Larus, Möwe).
poiskali višino, napolnjujoč ozračje z divjim kričanjem.
»Ujede !« je pojasnil, ko je dospel brod do brega in bila odpeljana naša tro-uprega na cesto.
»Ti meščani so isto«, je nadaljeval, »nimajo niti posestva, niti hiše. Polje so baje imeli, pa tudi to so prodali. Sedaj se potepajo po cestah in so nevarni.«
»Ali ropajo?«
»Da, ropajo. Enemu potniku vzamejo z voza kovčeg, drugemu ukradejo denar in živež — to je njihovo opravilo... In če se jim slabo godi, uropajo tudi nam, voznikom, zadnjega konja od voza. Saj smo tudi mi ljudje, zaspimo — pa so že tu. Kostju-ški je eden izmed nas voznikov z bičem ranil nos. Da, to je res ... Ta Kostja — je najstrašnejši človek. Sedaj nima nobenega tovariša; enega je imel, pa je bil ubit...«
»Tako?«
»Da, zasačili so ga pri delu. Ni se mu posrečilo. Dobil je svoje plačilo.«
Pripovedovalec se je smejal v brado.
»Najprej so mu posekali prste, enega za drugim, nato so ga žgali z žarečim železom, nasadili na kol in ga pustili. In poginil je, pes!«
»Ali si morebiti znan z njimi? Zakaj so ti ponudili žganja?«
»Znani smo«, je rekel mrmraje, »tudi ijaz sem jim ponudil mnogokrat žganja, kajti ti so vedno nevarni. In zapomni si: Kostjuška se gotovo ne vozi nocojšnjo noč brez namena .,, Zastonj ne upreže konj. =» Plen
ima pred očmi, vrag! Tudi neki trgovec je bil tam,« je premišljujoč rekel, »ali je on, katerega ...? Toda ne, ta ni tak. In pri njih je tudi neki novinec, ki ga še nisem videl do sedaj,«
»Ki je ležal v vozu?«
»Da, da.,. najbrže je tudi on eden njihove vrste. Krasen dečko!«
»Veš, gospod, ne vozi se ponoči!« je rekel nenadoma in se obrnil k meni, »ali ne sledijo morebiti tebi, psi?«
»Ali me poznaš?« sem vprašal.
»Kako«, je odklonivši rekel. »Govore, da se bode peljal tu skozi neki kudinovski uradnik iz mesta; mene ne zanima.«
Gotovo so me poznali. Z vlado sem bil zapleten v neki proces za brate Kudi-nov in sem ga pred nekaj dnevi ugodno dovršil. Moji klijentje so bili v tej okolici zelo znani, da, v vsej zahodni Sibiriji in proces je zbudil veliko zanimanja. Ko sem dobil precešnjo vsoto denarja, sem hitel v. N. N. Časa nisem imel veliko, pošta v N< N. je šla zelo redko; zato sem vozil denar s seboj. Vozil sem se dan in noč brez pre-stanka, čestokrat sem zavil tudi z glavne ceste, da bi pridobil več časa, vsled tega mi o mojem potovanju nastala govorica, ki je mogla zbuditi cele trume teh roparskih ptic, ni bila ravno tolažilna.
Pogledal sem okoli sebe. Vkljub temi sem zagledal pred seboj na poti hitro tro-uprego, in v majhni razdalji od nje — trgovčev voz ,.,
štu so imeli zelo povoljen uspeh. Formalna zveza, ki obstoja med Srbijo, Grčijo in Črno goro, se je na podlagi teb pogovorov tako poglobila, da se bodo njene politične in vojaške določbe sedaj izpopolnile tudi s trgovinsko političnimi določili, glede katerih sta se Pasič in Venizelos v principu že med-seboj domenila, tako, da dobita v to svrho imenovani komisiji, srbska in grška, zdaj natančnejše instrukcije. Gre se pa v prvi vrsti za izvoz srbskih agrarnih izdelkov preko Soluna, za zgradbo posebnega srbskega oddelka v ondotnem pristanišču in za predpriprave za tarifno pogodbo med obema državama. Kako prisrčno je postalo razmerje med njima, dokazuje slovesni sprejem, ki ga pripravlja belgrajsko meščanstvo Veniselosu, kateri dospe s Pasičem v četrtek semkaj, in grškemu prestolonasledniku. Kar se tiče Rumu-nije, je njeno razmerje do Srbije od bu-kareškega miru sem zelo prijateljsko, na podlagi zadnjih pogovorov pa se je konstatiralo, da vlada med Rumunijo, Srbijo in Grčijo najpopolnejše soglasje glede njihovih interesov na Balkanu, tako da te tri države — naj si bo že v kakršnikoli obliki — garantirajo druga drugi pridobitve izza zadnjih vojsk, to je, status quo na podlagi bukareš-kega miru, naj skuša to stanje zmotiti kdorkoli. Ve se pa tudi, da so to tri države tudi glede bodočnosti Balkana enakih nazorov, to je, da so vse tri edine v tem, da bodo one odločevale o usodi Balkana. Najbližje vprašanje bodočnosti je, za kaj se odloči Bulgarija. Balkanske države ji nujajo popolno mogočnost se jim približati, tako da bi se mogla skleniti prava in splošna balkanska federacija, teritorialna odškodnina na škodo sedanje posesti Srbije in Grčije pa je izključena. Ker pa car Ferdinand in takozvani »makedon-stvujuči« ne morejo preboleti izgube Makedonije, ostane Bulgarija sama, če se morebiti ne naslanja na Turčijo. Vendar balkanski državniki slejkoprej upajo, da se Bulgarija svojim sosedom kedaj pridruži. Kar pa ugibajo o zad^ njih dogodkih na Balkanu različni evropski listi, je večalimanj kombinacija. Zadnji dogodki so spet za precej časa zasigurali mir na Balkanu in v Evropi, če se ne zgodi kak nenaden preobrat.
VELESILE O EGEJSKIH OTOKIH. — TURČIJA SE JE UDALA.
y Dne 14. t. m, so vročili poslaniki in zastopniki Avstro-Ogrske, Italije, Velike Britanije, Francije, Nemčije in Rusije glede na Egejske otoke turški vladi v Carigradu noto glede na Egejske otoke, ker sta se 1. novembra 1913 Turčija in Grška podvrgli glede na to vprašanje pravoreku velesil, Velesile so odločile, da mora Grška otoka Imbros in Tenedos vrniti Turčiji, ostale zasedene Egejske otoke pa obdrži Grška, Turčiji se vrne otok Castelorizo. Grška ne sme novih otokov utrditi in da varuje mohamedanske manjšine na otokih, Grško so pa poleg tega velesile še obvestile, da ji otoke končno veljavno še-le nakažeje, ko zapuste grški vojaki Albanijo in otok Sasseno in se obveže, da se po velesilah vstvarjenemu stanju v Albaniji ne bo upirala. Dne 1. marca se morajo grški vojaki umakniti iz Case Korice in z otoka Sasseno; umikanje iz Albanije mora biti 3. marca končano s tem, da se grški vojaki umaknejo iz Case Delvino, — Kakor se iz Carigrada poroča, odgovori Turčija na noto danes in se omeji zgolj na protest. Glede na razsodilo velesil piše oficiozno turško glasilo »Jeune Ture«: V težavnem položaju, v katerem se zdaj nahajamo, nas ne sme voditi jeza ali nevo-lja, če sta tudi utemeljeni. Odgovor Turčije velesilam bo moral naglašati, kakšna krivica se je zgodila Turčiji in mora navesti sredstva, s katerimi razpolagamo, da se storjena krivica popravi. Glavni smoter Turčije mora biti, da se država reorganizira,
AVSTRIJSKO - LAŠKO PRIJATELJSTVO.
V	Pulju trdijo, da obišče to spomlad avstro - ogrska eskardra nekatera laška pristanišča, nakar bo laška eskadra obiskala Pulj, Zadar, Šibenik in Kotor. — Mi temu prav ne verujemo,
RAZBURJENJE NA ŠVEDSKEM.
V	Stockholmu so se dne 11. t, m, ponovile demonstracije deloma za kralja, deloma za odstopivše ministrstvo. Ko se je min, predsednik vračal z dvora, kjer je vložil demisijo, so mu prirejali živahne ova-cije, a okolu 5, ure popoldne je pa tisočera množica prirejala ovacije kralju, ki je množico pozdravil, a med slava-klici kralju so se čuli tudi klici: »Proč s kraljem! Živio republika!« 4000 vseučiliščnikov vseh švedskih vseučilišč je tudi manifestiralo pred dvorom za kralja, ki se je kratko zahvalil.
BULGARSKO. TURŠKA POGODBA.
»Novo Vreme« priobčuje vsebino zvezne pogodbe med Bulgarijo in Turčijo, sklenjene dne 12, januarja t. 1. Po tej pogodbi
se obe državi zavezujeta, da bodeta varovali sedanje svoje meje in druga drugi jamčita sigurnost. Ozemlje zapadno od Strume se priznava kot bulgarska interesna sfera. Ako katero obeh zaveznic napadeta vsaj dve nasprotni zavezni državi, je to casus belli tako za Bulgarsko kakor za Turško, V vsakem vojnem slučaju imajo turške Čete svoboden prehod skozi bulgarsko Trakijo, Bodoča teritorijalna razdelitev med Turčijo in Bulgarijo se izvrši po razmerju vojnih uspehov; Bulgarija se odreka svojim zahtevam na Egejske otoke. Eventualne diference med obema državama se predlože v razsodbo mirovnemu sodišču. (Potemtakem bi Bulgarija morala pomagati Turčiji v vojni z Grčijo le tedaj, ako bi Grčiji pomagala Srbija ali Rumunija, kar je skoraj gotovo,)
ANGLEŠKA MOč NA MORJU.
Koncem leta 1914. bo imela Anglija 8 dreadnoughtov, 16 križark in 37 torpe-dovk, leta 1915. pa 3 dreadnoughte, 26 križark in 17 torpedovk več nego cela tro-zveza skupaj.
GRŠKE PRIPRAVE.
Grčija osnuje pet armadnih zborov in štiri divizije. Generala Moskopulos in Da-mianos sta odšla iz Soluna v Makedonijo, da organizirata vojno službo proti eventualnemu vpadu četašev. Razreda 1892. in 1893, makedonskega za vojno službo sposobnega prebivalstva razun judov sta pozvana pod orožje, Veniselos je bil včeraj iz Belgrada nujno telegrafično pozvan v Atene,
RUSKO SOVRAŠTVO PROTI AVSTRIJI.
Iz Peterburga se poroča, da so v tajni seji rusko-gališkega društva razpravljali o sodni razpravi v Marmaros-Szigetu, kjer da so govorili o mišji psihologiji Avstrijcev in izjavili, da če se dvigne ruski lev in udari s svojo mogočno taco, se bo mišjemu rodu slabo godilo. Shod je sklenil resolucijo, ki naproša vse slovanske brate, da naj bodo pozorni na razpravo v Marmaros-Szigetu, kjer so nesrečne obtožence mučili in da protestirajo proti mažarskim oblastem, ki kršijo temeljna človeška in državljanska načela.
GRŠKA POMNOŽUJE VOJNO BRO-DOVJE.
»Ned Imera« poroča, da nabavlja Grška mogočne vojne ladje, ki bodo zajam-čile Grški prvenstvo v Egejskem Morju.
Dnevne novice.
Delo v tiskarnah se je že začelo. Ko
dobite to številko »Slovenskega Gospodarja« v roke, se je delo v tiskarnah že začelo. Prihodnja številka »Slovenskega Gospodarja« izide zopet v polnem obsegu.
Štajerski deželni zbor je imel sejo dne 18, febr, ob pol 11, uri dopoldne. Delovni program bo obsegal računske sklepe dežele, predlogo glede lokalnih železnic, začasni proračun, vodno pravo, finančne predloge mesta Gradec, postavo o obč, posredovalnih uradih in več manjših predlogov. — Delovni čas bo obsegal najmanj 14 dni._
Pristaši Kmečke zveze, pozor! Vsak zaveden somišljenik bi naj bil danes dobro poučen o občinskih volitvah. Kako se vrše strankarske priprave za volitve, kako se sestavljajo volilni imeniki, kako se sestavljajo in vlagajo reklamacije, vse potrebno glede reklamacijske in volilne komisije, koliko postavno določenega časa je za eno, koliko za drugo postopanje, kako se vlagajo ugovori, kako se vrši vspešna agitacija pred in dan volitve, da je gotovo vspešna, Izkušnje zadnjih dni, posebno ob jezikovni meji, nam spričujejo, da doseže naša stranka tam povsod lepe vspehe pri obč, volitvah, kjer imamo vsaj nekaj dobro iz-vežbanih in uglednih mož v občini. Naši nasprotniki so kljub svoji nasilnosti marsi-katerokrat zelo nerodni in nimajo povsod volilnih zvijač v lasti in ne umejo pametne volilne geometrije. Priporočam, da bi naša stranka na tečajih in društvenih prireditvah, pa tudi v posebnih brošurah podajala potrebne nauke o obč, volitvah. — Kmečki volilec.
+ Uspeh liberalnega »narodnega dela«. Nemški listi z velikim veseljem poročajo o dveh svojih zmagah. Pri občinskih volitvah v Šoštanju je zmagala nemčurska stranka v vseh treh razredih, v občini Vrhovdol (Bergertlial) pri Bembahu v mariborski okolici pa so si nemškutarji priborili dva razreda. Šoštanj je bil še pred nedavnim časom slovenski trg s Slovencem kot županom. A liberalni zgagarji so s svojo neumno politiko in skrajno slabim gospodarstvom so zapravili ta biser slovenske Šaleške doline — trg Šoštanj. In letos se Slovenci volilnega boja niti udeležili niso! Kaj je delal ob času volitev in priprav za iste dr. Mayer, ki ima drugod povsod svoj nos zraven? Kaj je storil dr. Kukovec, da bi prišlo Slovenstvo v Šoštanju zopet do svoje veljave? Dr. Mayer nič in dr. Kukovec tudi nič! In volitev v Vrhovdolu! Kdo odločuje tam, kdo hoče imeti v Vrhovdolu, Lembahu, Rušah in v sosednjih ob-
činah ob Pohorju glavno besedo? Šent-lenarški dr. Gorišek, mariborski dr. Rosina, Robiči i. t. d. Ker imajo ti gospodje razna posestva v tej okolici, imajo tudi vpliv, katerega pa niso izrabili. Zakaj bi pa tudi moral liberalec svoje dragoceno življenje tvegati v tem hudem mrazu in agitirati za slovensko stranko! Ostalo sodbo pa prepuščamo bralcem.
Cvenka jim je zmanjkalo. Podlegli so mariborski mladoliberalci s starini vred. Vsaj tako sklepamo iz naznanila »Narodnega Lista«, ki je izšel v soboto, ko pravi, da bo imel odslej »Narodni List« posebno »mariborsko prilogo«. Zmagal je torej dr, Kukovec, Kakor se je govorilo, so nameravali mariborski mlado- in staro-li-beralci izdajati svoje posebno glasilo. Pogajali so se že za neko nemško tiskarno, Upreči so mislili tiskarja Lampreta iz Kranja v svoj nov tiskarski voz. A cvenka, ljubega cvenka jim je zmanjkalo. In postali so gg. Kejžar, dr. Rosina et Comp, ponižni in so se pokorili generalu dr. Vekoslavu, ki je radi življenja »Narodnega Lista« energično nasprotoval »hudobnim naklepom« mariborskih mladinov in starinov. A to so si Mariborčani izgovorili, da bo »Mariborski Glasnik« urejeval železniški uradnik Kejžar. Potegoval se je za to sinekuro sicer tudi dr. Rosina, a zmagal je mladin — Kejžar. — Mariborska okolica, sedaj si rešena!
+ Delavsko gibanje. S 15, februarjem je ustanovilo štajersko okrožje Jugoslovanske Strokovne zveze v Mariboru posebno delavsko tajništvo. Za tajnika je nameščen znani delavski organizator in predsednik Zveze Slov. Mladeničev g, Veko-slav Zaje iz Velenja, Delavski tajnik bo pomagal ustanavljati nove skupine in plačil-nice J, S, Z, in bo sploh pospeševal našo krščansko delavsko organizacijo. Pozivamo naše rodoljube, da naznanijo štajerskemu okrožju J. S, Z. v Mariboru, če je treba kje prirediti delavski shod, ustanoviti skupino ali kaj potrebnega ukreniti za to-lipotrebno delavsko organizacijo. Pisma se naj naslavljajo: Načelstvo štajerskega okrožja Jugoslovanske Strokovne zveze v Mariboru (uredništvo »Slovenskega Gospodarja«), Na delo!
+ Katoliško slovensko delavstvo v Nemčiji na shodu nemških katoličanov v Miinstru. Letos se bo meseca avgusta vr-ših nemški katoliški shod v Miinstru. Kakor znano, so se udeležile slovenskega katoliškega shoda tudi deputacije Slovencev iz Nemčije, Ob tej priliki je bila izprožena misel, ali bi ne bilo mogoče vsa katoliška delavska društva v Nemčiji zbrati skupaj povodom nemškega katoliškega shoda v Miinstru, Vsakoletni nemški katoliški shod nudi veličasten* pregled katoliškega delavstva v Nemčiji. V sprevodu korakajo katoliška delavska društva raznih narodnosti, katere vse druži katoliška misel. Vsa katoliška slovenska delavska društva se nameravajo udeležiti korporativno letošnjega shoda vMiinstru, poleg tega pa prirediti še posebno zborovanje za katol, slovensko delavstvo. Na tem zborovanju bodeta govorila dr. Jos, Hohnjec in dr. Lovro Pogačnik. Oglašenih je še nekaj drugih gospodov, ki pohite ob tej priliki v Mtinster. Kdor bi hotel udeležiti se letošnjega nemškega katoliškega shoda v Miinstru ter se pridružiti našemu odposlanstvu, naj to takoj pismeno javi našemu uredništvu.
-f- Sram Vas bodi! V občini Polenšak pri Ptuju so po poročilu »Slov. Naroda« zmagali »naprednjaki«. Kakšni so ti na-prednjaki? Štajercijanci, zagrizeni nemškutarji, Linhartove baže. Štajerc je njih evangelij, nekaterim pa še poleg tega tudi »Narodni List« sveto pismo. Že večkrat smo povdarjali, da so liberalci in nemškutarji nerazdružljivi zavezniki tam, kjer se gre proti zavednim katoliškomislečim Slovencem. In pod čegavim vodstvom stojijo nemškutarji in liberalci na Polenšaku? Koman-dirata jih ptujska generala pek Ornig in advokat dr. Jurtela, Radovedni smo, kako daleč bo še prijadral slovenski liberalizem. Jurtela, dr. Fermevc in Lesničar, ali mislite, da vam kdo veruje, ko pišete na koncu svojega poročila, da je treba »v ptujskem okraju živahnega polit, dela in klerikalcem ter nemškutarjem ne bo nikoli v njem cvetela pšenica«?
+ Oficirja za nemški šulierain^ Glav-ni aranžerji~za vsenemško fiujskajočo veselico v korist nemškemu šulferajnu v Racah pri Mariboru so — čujte in strmite — oficirji tamošnje erarne žrebčarne. Ali smo še v Avstriji? Ali smejo nemško čuteči oficirji pod patronanco vojnega ministra širiti med naše ljudstvo duh šulferajnov, ki ima kot glavni cilj, ljubezen do Prusije in — proč z Avstrijo, če bo ista pravična Slovanom!
-(- Treznostno gibanje. Sedaj potuje po Štajerskem frančiškan p. Elpidij iz Kolina ob Reni. Slovitega propagatorja za abstinenčno gibanje pride povsod poslušat veliko število poslušalcev. V Mariboru je imel P. Elpidij tri govore. V gimnazijski telovadnici je predaval učeči se mladini. Uspeh njegovega govora je bil, da se je dalo 210 dijakov vpisati v krog abstinentov. Zvečer dne 12. t, m. ie govoril v stolnici.
Vsak kotiček je bil nabito poln. Drugi dan je p. Elpidij govoril v knezoškof. bogoslov-nici.
Uspeh naskoka. Nemški listi poročajo< da je pri obč. volitvah v Razvanju pri Ma* riboru zmagala na celi črti nemška stranka* Ta vest ni popolnoma resnična. V odbor sq prišli prvikrat tudi trije Slovenci. Naš naskok je pripomogel, da je zletel iz odbora drzen nemškutarski hujskač Trinko in da je nastla v nasprotnih vrstah huda zmešnjava. Da ni volilna komisija postopala po ogrskem in turškem vzorcu, bi bil izid za raz« vanjsko nemškutarijo usoden.
Odlikovanje. V Pamešah pri Slove« njem gradcu je v nedeljo, dne 1. svečana t, 1. polno številno zbrani občinski zastop so« glasno izvolil učitelja g. Alojzija Arnečič za priznanje njegovega dvajsetletnega delovanja v občini za častnega člana. Čestitamo I •— Občinski odborniki so nabrali za pame« ške Orle 40 K.
Nagla smrt. Dne 10. t. m. je nenadoma; umrl blagi 21 letni kmečki sin Gregor Lubej v Peklu pri Poljčanah. Ko je napajal živino^ ga je napadla zavratna padavica ter kon« čala njegovo mlado življenje. Vsem onim* ki so ga spremili k zadnjemu počitku, izrev ka se tem potom srčna zahvala!
V Ptuju se je poročil g. Leop. Stremp« felj, podkovski mojster na podkovski šoli v, Ljubljani z gdč. Lojziko Sever, posestniko-vo hčerjo iz Velike nedelje. Vrlemu paru naše iskrene čestitke!
Veteran, Dne 25, jan, je v Sv. Ilju pri Velenju mirno v Gospodu zaspal Fr. MeniH p. d. Drev, Zanimiva je bila njegova 8letna vojaška služba. Prehodil je večino Avstrije in Italije, bil v vojski s Prusi leta 1866, ra« njen ter odlikovan z zaslužno svetinjo za hrabrost. Bil je mož trdnega katoliškega; prepričanja, v obče spoštovan, kar je pokazal njegov pogreb, — Bodi mu žemljica lahka!
—	Politični shodi, Sv, Jakob v Slov, goricah, V nedeljo 22. febr. bo pri g. Pe« klarju po občnem zboru izobr. društva, nal katerem govori urednik Žebot, tudi političen shod. Govorit pride naš dež, in drž« poslanec Ivan Roškar,
—	Volitev župana v Loki pri Framu, Kmečka stranka je zmagala pri občinskih volitvah v Loki pri Framu, Za župana je izvoljen odločen naš pristaš g. Jožef Koren,
—	Kmečki strah, groza štajerskih Nemcev, še vedno živi. Ni se še menda rodiî lovec, ki bo ustrelil to »grozno« zver,
—	Poroči se prihodnji teden župan v, Framu g, Karol Černej z mladenko gospodično Miciko Bezjakovo,
—	Umrla je v Stranicah na Spod, Štajerskem posestnica in gostilničarka Uršula Slemenšek v starosti 82 let. Bila je velika dobrotnica cerkve in ubogih,
—	Za nadučitelja je imenovan učitelj Jožef Cenčič pri sv. Roku ob Sotli,
—	Vzgledno gospodarstvo! Graški listi poročajo o 4 nemških štajerskih občinah, katerim se je dovolilo izredno zvišanje občinskih doklad. Te občine so: trg Obdach bo imel v bodoče 230%, občinai Aigen v okraju Irdning 160%, občina Hir-schegg-Piber v okraju Voitsberg 215% in občina Vrata (Frattenberg) pri Cmurektl 200% občinskih doklad,
—	Smrtna kosa. Umrl je dne 11, febr* v Rajhenburgu ob 5, uri zjutraj g. poštar! Franc Kacjan, previden z zakramenti zai umirajoče. Pogreb se vrši v petek, dne 13* febr, ob 4. uri popoldne.
—	Ustrelil se je v gozdu pri Nenners« dorfu na Zgornjem Štajerskem Ivan Gri« lec. Bil je vinjen. Zakaj da se je usmrtil^ ni znano.
—	Krojaški pomočniki v Mariboru sq
v pondeljek odpovedali tarifno pogodbo, ki poteče 26, marca. Pogajanja radi no.< vega mezdnega tarifa so v tiru,
—	Prireditve na štajerskem, Čadrami društvo Sloga je priredilo preteklo nedeljo v prostorih g. Kriechbaum v Oplotnicj dve slovenski igri; moški zbor je zapel paf narodnih pesmi. Dne 22. febr, ob 4. uri se predstava na občno željo ponovi. — Sv< Jurij v Slov, goricah'. Društvo Edinost je imelo v nedeljo dne 15. febr. v prostorih g, Kranjca predstavo. Vspored: Kmet in fotograf; Kovačev študent. Petje, šaljiva pošta, srečolov itd. — Sv, Križ pri Mariboru, Dne 8. febr, je imelo Bralno društvo občni zbor in lepo predpustno predstavo. Doma« či g. župnik je imel poučen govor o ža« lostnih posledicah žganjepitja,
—	Imetnika graške potne pisarne Ivad in Zoiija Schwarz obsojena. Bivši vratar na glavnem kolodvoru v Gradcu, ki je bil leta 1908 s 124 kronami mesečno vpoko-jen in njegova žena Zofija Schwarz sta se pečala z agentskimi izseljevalnimi posli in sta spravljala čez mejo take osebe, ki niso imele potnih listov, Graško deželno sodišče je zato 12, t, m, prisodilo Iv, Schwarza 4 mesečni, Zofiji Schwarz pa poldrug me« sečni strog zapor,
—Glavni dobitek državne loterije v znesku 200.000 K je zadel bivši župan v Nemški Bistrici na Štajerskem Franc Wagner, ki je zadnja leta ubožal in je bil sedaj uradnik pri grofu Palffyju v Stiibingu.
—	Imenovanje. Deželni šef za Bosno in Hercegovino je imenoval za računskega
I

rcvidcnta v devetem činovnem razredu rač. oficijala Ivana Stegnarja.
—	»Bauernschreck« v mariborski okolici. Dne 13. t. m. popoldne se je pojavil »kmečki strah« pri Sv. Križu nad Maribo-Propnik na Šobru raztrgal 11 ovac. Pregri-zel jim je grla. Ljudje so na pastirjevo vpitje pritekli na pomoč in so zver s Križa pregnali. Med prebivalstvom vlada razburjenje. Ali je zver ali kak hud pes, se ne ve.
—	Kraj vedne nesreče se sme imenovati Fafa prH^lWdWr^rstavijo elektrarno. Zadnji četrtek je domnevana slepa dinamitna patrona, ko se je nenadoma sprožila, zadela 46 let starega delavca Fr. Kirboso tako nesrečno, da mu je razklala čelo, nos in lica. Siromak je izgubil tudi desno roko. Reveža so prepeljali v Gradec. Politična oblast mariborska pa bogatašem na ljubo ne zgane z mazincem, da bi se bolj varovalo življenje ubogih in še obenem slabo plačanih slovenskih delavcev. Seveda kakemu nervoznemu plavokrvne-žu ne smeš niti prsta pokazati, pa boš kaznovan, a milijonarji se smejo igrati z življenjem ubogega delavca kakor jim milo in drago.
—	Preprečena nesreča. Zadnji četrtek bi se med postajama Poljčane — Ponikva skoro pripetila grozna nesreča. Nek kmet je peljal z obloženimi sanmi čez tir. Kljub napornemu trudu se kmetu ni posrečilo, spraviti živino in sani s tira, a od daleč je že sopihal hlapon brzovlaka. Očividno je bilo, da se bo zgodila grozna nesreča. V zadnjem hipu se je posrečilo vlakovodji, ustaviti vlak.
—	»Pettauer Zeitung«, nov nemški list za spodnještajerska mesta in trge prične v kratkem v Ptuju izhajati.
—	V konkurzu je Jožef Macuh, krojaški mojster v Mariboru.
—	Napad na orožnika pred celjskim sodiščem. Mesarski pomočnik Ant. Ogrizek in delavec Jožef Devčnik sta 23. decembra m. 1. se upirala orožnikom in je Ogrizek ranil orožnika Franca Gorupa. Celjsko okr. sodišče je zato prisodilo Ogrizku 8 mesečno ječo, Devčnika je pa oprostilo, ker se ni prepričalo, da bi bil tudi on pri napadu soudeležen.
—	Smrtna nesreča v Ameriki. Franc Opalk iz Jelš pri Leskovcu je bil 28. jan. v delu v Kelnosi v Ameriki. Hotel je stroj ustaviti; ta ga pa je z jermenom ovil in popolnoma zmečkal, da je bil takoj mrtev. Ponesrečeni je bil star šele 35 let in prav priden ter skrben fant. Na domu ima še stariše in dva brata.
—	Ustrelil je v Crockettville II. 56 let stari rojak France Žnidaršič, doma iz Hinj, rojaka Alojzija Uhana. Rojaka sta se v stanovanju sprla.
—	Poročil se je Ivan Ivanuša, odličen član Mladeniške zveze in načelnik Orla v Ormožu z gospodično Alojzijo Trstenjak, članico Marijine družbe. — Na gostiji se je nabralo za »Slov. Stražo« 20 K. — Novoporočencema naše čestitke!
—	Ustrelil se je pri Kroisbachu na Zg. Štajerskem višji živinozdravnik dr. Edvard Blacha iz Brucka ob Muri.
—	Novo mariborsko pokopališče. Koncem mesca marca se zatvori sedanje mariborsko pokopališče in otvori novo pokopališče ob Ptujski cesti. Mariborski občinski svet je zdaj sklenil, da bodo smeli v rodbinske grobove na starem pokopališču pokopavati mrliče še pet let, v rake pa deset let. Pokopališče se popolnoma opusti čez 40 let, ko ga bodo popolnoma zaprli.
—	Graška trgovska in obrtna zbornica je v svoji seji dne 13. t. m. zopet izvolila za predsednika Franca Kloiber, za podpredsednika Edvarda Keil pl. Biindlen, za začasnega predsednika pa drž. in dež. posl. Avguština Einspinner. Sklenili so, da zgra-de lastno uradno poslopje.
—	Za 10,000.000 posojilo štajerske dežele se je že toliko oseb, večinoma Štajercev, prijavilo, da bo čez nekaj dni oddano.
—	Prijateljica opeharila prijateljico.
Kuharica Ana Zabukovnik je služila 1911 pri neki trafikantinji v Celju, kjer je shranila pri prodajalki Mici Kos svojo hranilno knjižico. Ko je službo zapustila, je še Kosova hranilno knjižico shranjevala, a ko jo je leta 1913 in letos nazaj zahtevala, je ni dobila, ker se je Kosova izgovarjala, da jo hrani trafikantinja. Ko je Zabukovnikova enkrat trafikantinjo obiskala, ji je ta izročila hranilno knjižico, v kateri je pa bilo mesto 488 K le 28 K vpisanih, ker je Kosova ostali denar za se porabila. Kosovo so zaprli.
—	Vojaški nabori na Štajerskem so preloženi na poznejši čas.
—	Radovednost. Ali bo župnik v Cmu-reku tudi letos odrekel 1000 Slovencem emurške župnije njih staro pravico — slovenske pridige v postu? Nestrpnost do Slovencev v emurškem farovžu in dr, Krautgosserjevi hiši se še najbrž v tem letu ni ohladila in zmanjšala,
—	Jezljiv in nestrpen nemškutar, V Hočah pri Mariboru imajo požarno bram-bo, v kateri se je delal učitelj Gatti, Volks-rator in Siidmarkin agent, neomejenega gospodarja. Vse je moralo plesati tako. I
kakor so piskali g. Gatti. Dne 6. febr. se je vršila odborova seja požarne brambe, da se določi vse potrebno za veselico. Predlagalo se je slovenska in nemška vabila. Gospod Gatti pa so vzrojili in v sveti jezi dolgo govorili proti temu predlogu, češ, kaj pa je pri požarni brambi treba Slovencev, A predlog je vendar dobil dvetretjin-sko večino. Gospod Gatti so dobili samo enega privrženca.
—	Nova posadka v Mariboru. S 1. marcem Te premesti v Maribor bosansko-hercegovski pionirski bataljon št. 15. Štab dojde že 15. febr. v Maribor. »Marburger-ca« je že začela hujskati proti slovanski posadki. Mariborski nemškutarji bi seveda radi, da bi prišli v Maribor sami nemški todlni.
—	Žjyio fflflpsi Zadnja Marburgerca brani stališče mariborske politične oblasti, da je prav, če se brezalkoholne gostilne ne dovolijo, nove šnopsarne pa. Ži-vio c. kr. nemškutarske šnopsarne! Srečna Avstrija!
—	Mariborska davkarija. »Marburgerca«, glasilo c. kr mariborske politične, davčne in tudi sodnijske oblasti, naznanja, da se bo od 1. marca t. 1. naprej sprejemal davčni denar pri blagajni mariborske davkarije vsak dan samo od 8. do 12, ure dop. Popoldne se davki in razne pristojbine od tega termina naprej ne bodo več sprejemali,
—	Središče, Naše središke liberalce silno boli, da jih ljudstvo ne mara. Pa kako tudi? Menda ni zlahka najti take svo-jadi. Ostudno in namenoma lažejo, osmešijo in oblatijo vsakogar, ki si upa njim nasprotno misliti. Po noči lazijo pod okna naših ljudi, letajo okrog kakor stekli psi, kjer bi mogli kakega »klerikalca« ugrizniti, Ako le pomislimo, kaj je pred temi »inteli-genti« prestal prejšnji č. g. kaplan!? In ti patent-tatovi časti, še si upajo potem koga radi razžaljenja časti preganjati?! Vzrok požara iščejo tam, kjer ga ni, dasi dobro vedo, kako je isti nastal. Ni jim dovolj, da oškodujejo občino, oškodovati morajo še nekatere osebe radi nedolžnih besed, da tako zakrijejo svojo krivdo. Toda: Svaka sila do vremena! Ako liberalci mislite, da si boste s takimi sredstvi pridobili simpatije ljudstva, se kruto motite!
!3!etni deček rešil življenje svojemu bratu. Iz Maribora poročajo: 4. febr. okolu šestih zvečer je padel 91etni deček pri sankanju v Dravo. Utonil bi bil, da ni skočil za njim njegov 13letni brat in ga potegnil iz vode.
Posilstvo. Iz Maribora poročajo: V sredo ponoči okolu 1. ure je pozvonil neki vojak pri babici Mariji O. Dejal jej je, da mora takoj k neki stotnikov! soprogi. Ko sta šla po cestah, je naenkrat opazila babica, da jo hoče speljati vojak vun k mesta. Ko je vsled tega babica oštela vojaka, jo je zgrabil, vrgel ob tla in jo posilil. Vojaka, ki je učinil posilstvo, niso še doslej izsledili.
Pri svatbi je ponesrečil. Iz Ptuja poročajo: V noči od nedelje na ponedeljek je bila pri posestnici Antoniji Sekanovi v Brežicah pri Ptuju svatba, katere se je udeležil tudi pekovski pomočnik sodrug Albert Sechassi, .uslužbenec pri Staryju v Brežicah. Ob dveh ponoči je šel Sechassi v vežo, kjer so bila vrata v podu, ki vodijo v klet, odprta. Sechassi je padel v globočino in dobil prav težke notranje poškodbe. Prinesli so ga v ptujsko bolnišnico, kjer se je šele čez dva dni zavedel. Najbrže ne bo več ozdravel.
—	Mariborski Orel priredi v nedeljor dne 22. februarja 1914, ob pol 8. uri zveč. v dvorani Rokodelskih pomočnikov dve gledališki predstavi. Eno igrajo telovadki-nje, drugo pa Orli. Somišljeniki v Mariboru, Kamnici, Hočah, Št, ilju, Jarenini, Št. Petru, Slivnici itd., pridite. Nastopil bo tudi močan orlovski pevski zbor.
—	Sankarski šport. Gornji Grad. Osnoval se je v dolgi zimi pri nas številen sankarski klub. Največ zaslug sta si za ta šport stekla g. Kocbek in g. Markova, pri kateri je shramba za sani. Vsak dan je živahno na Trobejevi njivi, in nihče si ne želi še toplega juga. Čez 12° itak še ni bilo mraza.
Vabilo k VII. rednemu občnemu zboru Ljudske hranilnice in posojilnice v Celju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, kateri se vrši v četrtek dne 5. marca 1914 popoldne ob 3. uri v posojilniški posvetovalnici. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potr-jenje računskega zaključka za leto 1913.
4.	Razdelitev čistega dobička za leto 1913.
5.	Slučajnosti, V slučaju nesklepčnosti vrši se eno uro pozneje drug občni zbor z istim dnevnim redom, kateri brezpogojno veljavno sklepa, Načelstvo.
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju naznanja, da soglasno z drugimi slovenskimi denarnimi zavodi v Celju zniža obrestno mero za hranilne vloge na 472% od dneva vloge do dneva dviga.
—	Hranilnica in posojilnica Sv. Kuni-gunda na Pohorju vabi k rednemu občnemu zboru, ki se vrši dne 1. marca 1914 v posojilniških prostorih ob 3. uri popoldne. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nad-
zorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1913. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Nasveti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
—	Slovensko gledališče v Mariboru.
Na predpustno nedeljo dne 22. t. m. popoldne se vprizori predpustna burka »Urban Debeluhar«. Po predstavi zabava v veliki dvorani. Vstopnina k zabavi za posetnika predstave 50 vin,, za druge 1 K. Sodeluje Glasbeno društvo!
—	Št. Jakob v Slov. goricah- Poslanec Ivan Roškar priredi dne 22. t. m, po ve-černicah pri Matiju Peklaju po občnem zboru izobr. društva, politično zborovanje. Možje, šentjakobski, pridite!
—	Zreče. Obe Zvezi, mladeniška in dekliška, sta dne 8. febr. v avorani^po-strežljivega g. Kračuna priredili zanimivo urico. Sestri Kračun Gizela in Franica, Drobne Mimika, Lamut Barbika, Kotnik Barčika, Ivšek Lojzika so vprizorile šaljivo zamenjavo v gostilni »Pri zlati goski«. Duša prireditvi, gospod Plevnik, vodil je trideset pevcev. Tamburaški zbor je pa svojo umetnost proizvajal pod skrbljivo-sljo gosp. Mravljaka. Izmed občinstva je razven domačinov slavnost mladinsko počastilo največ Konjičanov, zastopniki so prišli tudi od Sv. Kunigunde, iz Skomra, s Stranic in od drugod.
Zreče. V nedeljo dne 22, febr. po ve-černicah ima tukajšnja podružnica društva »Slovenska Straža« občni zbor. Slavnostni govor govori tuji govornik, dekleta vpri-zorijo zanimivo šaloigro, glasijo se pevci in glasovir. Vsi prijatelji nedolžnega veselja so prijazno povabljeni.
—	Sv. Marko n. Ptuju. Bralno društvo priredi na pustno nedeljo dne 22. t. m. po večernicah igro »Ljubezen Marijinega otroka« in še marsikaj drugega. Zabave bo dosti, torej pridite v obilnem številu!
—	Bralno društvo v Cirkovcah priredi prih. nedeljo dne 22. febr, veselico s zanimivim vsporedom. Med drugim se bo tudi predstavljala šaloigra »Pri gospodi«.
—	Sv. Križ tik Slatine. V našem društvenem domu so dne 15. febr. prvo igro vprizorili mladeniči in sicer »Sanje« v splošno zadovoljnost. Prih, nedeljo se igra ponovi in bo občni zbor toli važnega bralnega društva. Vsi povabljeni!
—	Sv. Frančišek Xaverij. Tukajšnje katol. bralno in izobr. društvo je imelo dne 1. svečana občni zbor. Da društvo res vrlo deluje, se kaže v tem, da je letošnje leto zopet pristopilo k društvu čez 100 udov. Izvolil se je sledeči odbor: Štiglic Ivan, Zaje Ivan, Blekač Marko, Zaleznik Franc, Kranjc Ivan, Tesovnik Jakob, Jamnik Matija. Pregledovalca računov sta Martin Natlačen in Grudnik Franc. Le tako naprej!
—	Hajdin pri Ptuju. Bralno društvo in Slovenska Straža imata občni zbor dne 22. t. m. ob treh popoldne v Društvenem domu. — Vabimo na predpustno veselico, ki obsega poleg drugih točk tamburanje, srečolov in igro: »Krčmar pri zvitem ro-ru«. Začetek po večernicah v dvorani Društvenega doma. Sedeži po 40 vin., stojišča po 20 vin. Vsakdo dobrodošel!
—	Hoče. V nedeljo dne 22. febr. po večernicah ima Dekl. zveza poučno zborovanje in obenem občni zbor.
—	Teharje. Naše izobr. društvo priredi v nedeljo svojo predpustno veselico s tamburanjem in dvema igrama. Resna in poučna igra »Sanje« ter šaljiva »Dva gluha«. Vstopnina kakor navadno: Stojišča po 30 vin. Pridite vsi na pošteno zabavo!
—	Št, Ilj v Slov. goricah. Bralno društvo je imelo v nedeljo dne 15. febr, občni zbor v Slovenskem domu. Govoril je naš vrlodelujoči mladinski organizator profesor dr. Hohnjec. Odbor se je izvolil stari.
—	Št. Jurij v Slov. goricah. Veselica društva Edinost se je dne 15. t. m. izborno obnesla. Dne 22. febr. po večernicah pa ima društvo občni zbor v društvenih prostorih. Pridite!
—	Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Mladeniška zveza priredi v nedeljo dne 22. februarja popoldne po večernicah v stari šoli gledališko predstavo »Kmet Herod«. Prosimo obilne udelžbe.
—	Št. Jakob v Slov. goricah. V nedeljo dne 22, t. m, po večernicah vsi k Pe-klarju na zborovanje.
—	Celje. Izvanredni izpit na orglarski šoli je 11. t. m. napravil z hvalnim vspe-hom gosp, Franc Reš iz Št. Lovrenca nad Mariborom pred komisijo. Imenovani je posebno vešč v igri na orglah in vsebuje dober pevski organ. Igral je tudi razna godala pri tukajšnji narodni godbi.
—	Slovenske učiteljice, pozor! Na šestrazredni ljudski šoli pri Sv. Duhu-Loče (via Poljčane) je razpisano mesto provi-zorične učiteljice, Nastop ob .Veliki noči. Pozor!
Zakon vejja tudi za voro ministrstvo. Cesar in kralj je potrdil zakon, da imajo mesta na Hrvatskem in vsi kraji sploh izključno hrvatsko ime. To je postava, ki
velja zdaj za vsakega. »Verordnungsblatts für das k. u. k. Herr« pa rabi dosledno dalje nemška imena. To je tem manj zakonito, ker rabi »Verordnungsblatt« za mesta na Ogrskem izključno ogrska imena. Vojno ministrstvo bi bilo pač v prvi vrsti poklicano ravnati se po postavi, ki nosi ime najvišjega vojnega gospoda!
+ Prestavljen nemški hujskač. V Lvo-vu je tajnik nemškega konzulata, Frauter, pospeševal delovanje »Ostmarkenvereina«, ki skuša na Gališkem uganjati germaniza-torično politiko. Poljaki so se pritožili in nemška vlada je morala moža prestaviti
Iv Odeso. Dobro bi bilo, če bi vlada tudi na slovanskem jugu na take vsenemške hujskače pazila, vsaj toliko, kolikor pazi na ¡ruske in jih ekspedirala, ker niso za obstoj fin razvoj naše države nič menj nevarni kakor n. pr. grof Bobrinski. Marsikateri pastor in potovalni učitelj iz Prusije bi zaslužil, da ga napodi naša policija iz naših krajev, ker ti šuntarji sejejo seme nezadovoljnosti in vzbujajo iredento.
-f Laška špionažna afera. Lani so, če se še kdo spominja, v Trstu zaprli nekega Dalmatinca Marcicha z njegovo ženo. Govorilo se je, da se gre za vohuna, kaj drugega pa se do danes ni izvedelo, ker se cela stvar gotovo zelo tajno obravnava. Te dni so pa v Šibeniku zaprli Jožefa Fonta-na pl. Valsalina, domačina, pri katerem so sodnik, mornariški kapitan in detektiv našli menda dosti kompromitujočega materi-jala. Aretacija se je izvršila na odredbo okrajnega sodišča v Trstu in so orožniki Fontano na »Nadi« odpeljali v Zader, odkoder bo z Lloydom nadaljeval svojo neprostovoljno pot v Trst, V zvezi z aretacijo špionov na Goriškem je to kaj značilno, še bolj značilno pa, kako dunajsko časopisje te reči zamolčuje. So pač grde pege na obrazu naše zveste prijateljice!
—	Žalosten konec delavskega tirana« V ladjedelnici pri Sv. Andreju pri Trstu je v četrtek dne 12. t. m. zjutraj ob pol 8. uri ustrelil tržaški delavec Zanier znanega inženirja Pichlerja. Inženir je bil doma z Dunaja in je preganjal delavce v omenjeni ladjedelnici neusmiljeno. Če je bil kdo za 14 dni bolan, se več ni smel vrniti, kajti bil je že izbrisan, četudi je morda prej do 40 let zvesto služboval. Pod njim so seveda imeli trpeti tudi slovenski in hrvaški delavci. Tako je prišel tudi Zanier v četrtek zopet na delo, kjer je žalibože izvedel, da zanj ni več mesta. Zahteval je, da ga peljejo k Pichlerju, kjer je sprožil brez pomisleka revolver. Pichler se je prevrnil in čez dve uri potem izdihnil. Slišimo, da se je na pokojnega že pred 1 in pol letom izvršil sličen atentat, toda takrat je smrti ušel. Od tistega časa je hodil v delavnico vedno spremljan. Tudi se je zaradi njega pred poldrugim letom za šest tednov vse delo v ladjedelnici ustavilo in ubogi delavci so stradali.
—	Kolekovina pri gledaliških pred» stavah, C. kr. finančno ministrstvo' je z razpisom z dne 31, dec. 1913, št, 43266 na podlagi razsodbe upravnega sodišča z dne 6. maja 1913, št. 4851 zaukazalo, da se morajo prošnje za gledališke predstave tudi v slučajih, če jih vloži po svojih pravilih v to upravičeno društvo kolekovati po t, p, 43 b 2 z 2 K in da morajo za take prireditve izdane dovolilnice biti kolekovane po t. p. 7 g tudi z 2 K.
—	Organizacija armade. V PardubicaH nameravajo v najkrajšem času ustanoviti novo konjeniško poveljstvo št. 9, ki mu podrede 1. praško in 9. pardubiško kava-lerijsko brigado z jezdečo artiljerijsko divizijo št. 9. Novo divizijo bodo tvorili dra« gonski polki št. 1, 4, 11, 13 in 14. Tudi vojaške aviatike organizirajo in ustanove letalni bataljon s štirimi stotnijami, Vsaka stotnija bo razpolagala s 26 aeroplani. Da to izvedejo, nabavijo 26 novih aeropla-nov.
lj Salezijanec pri cesarju. V »Wienet Zeitung« dne 11. t. m. beremo: Cesar je sprejel v avdijenci salezijanskega duhovnika Don Michelangela Rubino. — Don Ru-bino vodi tržaški salezijanski zavod in je lani bil s salezijansko godbo na katoliškem kongresu v Ljubljani. Kakor se vidi, se tudi cesar za blagotvorno delovanje salezi-jancev za mladino zanima.
—	Deiravdacija pri podružnici Ljubljanske kreditne banke v Spljetu. Iz Dalmacije poročajo: Pred 8 dnevi je pobegnil iz Spljeta uradnik podružnice Ljubljanske kreditne banke, Franc Dedel. Po Spljetu pravijo, da se gre za veliko poneverbo.
—	Princ Wied dobi avstrijsko jahto. V nedeljo je priplula v vojno luko v Pulj jahta vojne mornarice »Taurus«, katera se je rom, kjer je kmetu Jakobu Pajtler, p, d< dosedaj nahajala pred Carigradom na razpolago tamošnjemu našemu poslaniku^ Vzrok, da je jahta »Taurus« priplula v vojno luko je, da se morajo z največjo naglico preurediti mobilije notranjih prostorov in druge nujno potrebne poprave. Vse poprave morajo biti do 20. t. m. gotove, na< kar bo »Taurus« odplul v Trst. Iz zanesljivega vira se čuje, da je jahta »Taurus« namenjena za albanskega kneza Wieda.
—	Izpremembe v armadi. Generalni major nadvojvoda Peter Ferdinand, poveljnik 49, pehotne brigade je imenovan
za poveljnika 25. pehotne divizije. Iz zdravstvenih razlogov je odvzeto poveljstvo 2. armadnega (dunajskega) zbora generalu pehote vitezu Zieglerju, za njegovega naslednika je imenovan general pehote Blaž Schemua, poveljnik 16. (dubrovniškega) armadnega zbora, 16. zborno poveljstvo bo vodil podmaršal Vaclav Wurm. Za eno leto je vpokojen vojaški oskrbnik v Pulju Mihael Tausig. Podpolkovnik Vladimir Pirnat je imenovan za poveljnika trdnjav-skega artiljerijskega polka št. 3; podpolkovnik Ljudevit Pengov pa za poveljnika trdnjavskega artiljerijskega bataljona št. 1.
—	Svarilo! Slovenskim Spodnje-Koro-šcem kar dežuje raznih nemških oznanil, cenikov, ponudb od vseh vetrov. Najbolje je napisati: »Nerazumljivo! — Nazaj!« ter pošti vrniti. Zadnji čas bega ljudstvo neki »deutscher Effekten Verein« iz Amsterdama (!) ter obljubuje gotovo srečo in zboljšanje gmotnega položaja, samo da se kupijo nemške srečke. V lastnem interesu vsakega posameznika je, da se ne spušča v take kupčije.
-f Podružnico »Slovenske Straže« snujejo na Dunaju. In drugod? Ali doma spimo in nas ne morejo vzdramiti niti najhujše krivice, ki se gode Slovencem?
—	Spomlad v Lovrani. Toplomer kaže v Lovrani že več dni opoldne na solncu 40 in več stopinj nad ničlo.
—	Blagovni promet v Dalmacijo. Od i. svečana t. 1. naprej sprejemajo postaje Beljak, glavni in drž. kolodvor, Celje, Celovec, Gorica drž. in južni kol., Hrastnik, Kranj, Ljubljana glavni kol., Laški trg, Maribor glavni kol., Poljčane, Pragersko, Ptuj, Ronki juž. kol., Sv. Peter na Krasu, Tržič (Primorsko), Zagorje, Zagrado in Zidani most blago v odpremo po posebnem znižanem tarifu v sledeče dalmatinske lu-ke: Rab, Bol, Budva, Castellastua, Novi grad - luka, Castelvenier, Casaro Stari grad (Cittavecchia), Comisa, Korčula, Fortopus, Jelša, Gruž luka, Kome-nari, Lagosta, Hvar, Vis, Makarska, Malfi, Meleda, Milna, Novigrad, Obrovac, Ore-bič, Pag, Perast, Perzagno, Dubrovnik, Dubrovnik stara luka, Rižan, Scardona, Šibenik luka, Split luka, Spuž, Stretto, Te-odo, Trappano, Tran, Trstenik, Vallegran-de, Zader in Zader stari. Ker tarif ni veljaven za vsako blago in vsebuje tudi več važnih določil, se priporoča, da se p. n. interesenti v slučaju uporabe pri blagooddaj-nih uradih informirajo. Tarif je veljaven samo za tovorno blago,
—	II. Planinska veselica na Dunaju se je navzlic spočetka nekoliko neugodnim avspicijam izredno dobro obnesla. Kajti naše planinstvu naklonjeno občinstvo si je bilo v svesti, da se prireja veselico samo v to svrho, da pomore podružnici z gmotnim dohodkom začeti • in izvesti nameravano stavbo planinske koče Dunajskih Slovencev v domovini. Ostalo pa je tudi od lanske plan. veselice v spominu, da tako neprisiljene domače zabave v krogu rojakov in znancev ne nudi nobena druga prireditev. In res, nepričakovano število gostov je napolnilo praznično, s smrečjem in planinskim »orodjem« sicer skromno, vendar pa okusno okrašeno veliko dvorano Češkega doma. (Dekoracija se je morala vsled oblastvenih predpisov znatno omejiti.) Pokrovitelj veselici je bil navdušeni prijatelj planinstva c. i k. podmaršal eksc. g, Lavrič pl, Zaplaški, poleg katerega nas je s svojim posetom razveselilo nepričakovano veliko število slovenskih častnikov, gotovo znak, da prireditve naše podružnice v vsakem oziru odgovarjajo tudi najstrožjim zahtevam; vsled česar pač upravičeno upamo, da bomo prihodnje leto imeli priliko pozdraviti na III. plan. veselici tudi tisto gospodo, katere smo letos žalibog pogrešali! Veselice se je udeležilo tudi večje število Čehov in Čehinj, ki so se izborno zabavali v našem krogu. Mnogobrojni obisk in jako ugodni gmotni uspeh sta odboru veliko zadoščenje in vzpodbuja za nadtlino krepko delovanje v dosedanjem smislu. Sprejem gostov je poskrbel načelnik g. dr. Valjavec, dočim je bil »finančni minister« za cviček, kranjske klobase in vsakovrstno »blago« nač. namestnik g. Koser, kateremu je stalo na strani število izkušenih in neumornih sotrudnic in sotrudnikov. Ni nam mogoče vseh imenoma navajati, ali radi posebne požrtvovalnosti in vstrajnosti naj bodo pohvaljeni: g. Kny-jeva, gdč. Juranova iz Ljubljane, gdč. Archova, Kusoldova, Va-ljavčeva, Šušteršičeva in gg. kavalirji. Pozabiti pa ne smemo posebno ve1ikega sa-mozatajevanja, s katerim ie g, rač. svetnik Mladič izvrševal svoje blagajniške posle. Cenjenim darovalcem za darove in prepla-čila prisrčna zahvala! Na svidenje drugo leto!
—	O novem osebnodohodninskem davku si je treba zapomniti to-le: 1. Kdor nima 1600 K letnih dohodkov, mu v bodoče sploh ne bo treba plačevati osebne dohodnine. 2. Kdor nima vsaj 2000 K dohodkov, mu ni treba položiti nobene napovedi, marveč lahko mirno čaka, da ga brez dru-zega obdavčijo. 3. Do 2400 K dohodkov ni nobene naklade na osebno dohodnino, marveč se nasprotno davek celo zniža za eno stopnjo za vsakega družinskega člana —
izvzemši ženo in še tretjega družinskega člana. 4. Kdor ima samo do 3000 K dohodkov, lahko uveljavi službene odbitke, 5, Do 3600 K letnih dohodkov se lahko uveljavijo kot odbitek odplačila dolžnih glavnic, 6. Do 4000 K letnih dohodkov se dohodek iz dela domačih ne všteje. 7. Do 4800 K letnih dohodkov se dovoljuje znižanje osebne dohodnine po eno stopnjo za vsakega od davkoplačevalca preskrbova-nega družinskega člana izvzemši ženo in še dveh družinskih članov. Odgoja dveh otrok oprošča od naklade. 8. Znižanje naklade je mogoče le do 12.000 K dohodkov. V posebnega ozira vrednih slučajih se davek lahko zniža za največ tri stopnje.
— Kmetijska podružnica za ptujsko okolico naznanja, da se bo v Ptuju v dvorani gospe Zupančičeve predavalo dne 22, svečana o gozdarstvu in dne 1. sušca o zadružništvu. Začetek vsakokrat ob 9. uri dopoldne, K obilni udeležbi vabi odbor.
' Telefonska io Brzojavna poročilo.
ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR IN SLOVENCI.
Celje. Na zborovanju pristašev Slovenske ljudske stranke, ki se je včeraj tukaj vršilo, se je z ozirom na nameravano občinsko volilno reformo za mesto Gradec sklenilo pozvati klub slovenskih poslancev v deželnem zboru, da ne dopusti razpravljanja in sklepanja o tej reformi preje, dokler se ne sestavi in reši volilna reforma tudi za mesta Celje, Ptuj in Maribor po podobnih. načelih.
EVHARISTIČEN KONGRES V PRAGI.
V samostanu Strahov je ob veliki udeležbi 12. t. m. zboroval erharističen kongres, ki so se ga udeležili kardinal knezo-nadškof praški baron pl. Skrbenski, kra-ljevograški, litmoriški in budjejiviški škof, veliko drugih cerkvenih dostojanstvenikov, redovnikov in svetnih duhovnikov, Tudi predsednik deželne upravne komisije grof Schonborn se je udeležil slovesne otvoritve,
VOJAŠKE VAJE.
Arad. Tu se bodo pod poveljstvom armadnega nadzornika gen. Liborija Franka izvršile štiri velike vojaške vaje.
LAŠKI VOHUNI.
Poreč. 9. t. m. sta prišla semkaj iz Trsta sodnik Lukič in neki vojaški au-ditor, ki sta preiskala tiskarno regni-kola Gaetana Coana. Našla nista nič, nakar se je auditor odpeljal, sodnik pa je ostal in zaslišal več oseb. Baje se gre za laškega vohuna, ki je zaprt, a hočejo izvedeti, s kom je v Poreču, kjer je nekaj časa bival, občeval.
BULGARSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK O RAZMERJU DO SRBIJE.
Sofija, Radoslavov se je izjavil, da niso resnične vesti, da se hoče Bulgarija nad Srbijo maščevati in da pripravlja povračilno vojsko proti Srbiji, pač pa je priznal, da Turčija proti Grški sovražno nastopa.
BULGARIJA OSTANE MIRNA.
Sofija. »Volja« piše z ozirom na grožnje s srbske in z grške strani, ki se potom Bukarešta na Bulgarijo nastavljajo. Te grožnje v Bulgariji ne bodo učinkovale in bi jih morala rumunska država sama zavračati, ker so brezmiselne. Bulgarija zavzema miroljubno stališče in zato nima Rumunija povoda, da brani koristi tretjih.
BULGARSKO-TURŠKA ZVEZA OČITA?
Berolin. Tukajšnji listi z vso gotovostjo trdijo, da sta se ministra Radoslavov in Tončev danes v Dimotiki sestala z Enver pašo, ki je prišel v to mesto v spremstvu maršala Limana. Tudi bulgarska ministra spremljajo častniki. V Dimotiki se je vršil skupen obed. Zato se smatra turška protestna nota glede Pomakov le kot dogovorjen manever.
BULGARSKI VLADAR ODPOTUJE S SOPROGO IN S PRINCI V AMERIKO.
Iz Sofije se poroča, da se je potovanje bulgarskega carja in carice s princi v Ameriko že precej časa nameravalo, ker je vladar prepričan o veliki koristi, ki bi jo imela Bulgarija po osebnem stiku s prebivalci Zjedinje-nih držav.
NEPRIJAZNOST SRBIJE NASPROTI AVSTRIJI.
Dunaj. »Neue Freie Presse« piše, da se srbskemu prestolonasledniku na Dunaju zato ni priredil oficielni sprejem, ker ga je on sam odklonil, vsled česar tudi ni prišlo do avdijence pri cesarju, katera bi se bila sicer prestolonasledniku rada dovolila. List spominja na to na velike dobrote, ki jih je Avstrija vedno izkazovala Srbiji, zlasti Karagjorgjevičem. Kar je enkrat bilo, je še vedno lahko.
ALBANSKI DRŽAVNI GRB.
Dunaj. Albanska korespondenca poroča, da je albanski grb že določen: črni dvoglavi orel na rdečem polju, med gla-
vama belo zvezdo, na prsih pa ima grb princa Wieda: pav'z razprostrtimi peroti.
ALBANCI NOČEJO DAVKOV.
Skader. Ker so dohodki mesta premajhni za pokritje občinskih stroškov, zahteva mednarodna komisija, tla se vpeljejo razni davki. Dosedanja pogajanja z ' albanskimi voditelji so bila brezuspešna, ker Albanci niso vajeni takih reči.
NOVA BALKANSKA ZVEZA.
(Sprava z Rumuni na Ogrskem razbita.)
Dunaj. »Inormation« pravi, da sedaj že najnaivnejši med naivnimi pravijo, da je nova balkanska zveza, na katere čelu stoji Rumunija, gotova stvar. Nova balkanska zveza bo z orožje nastopila proti vsakemu, ki bo poiskušal motiti bukareški mir. Nova balkanska zveza, ki stoji pod rusko patronanco, bo v gotovih slučajih zaveznica Rusije in desno krilo Rusije. Kdor tega ne vidi, je neozdravljivo slep. — Skupaj s to vestjo, prihaja poročilo, da so se pogajanja Tisze za spravo z Rumuni razbila. Bati se je, da bo sedaj rumunsko iredentistično gibanje na Ogrskem silno narastlo.
KONGRES BALKANSKIH DRŽAV.
Peterburg. »Rječ« pravi, da bo v Atenah kmalu nov kongres balkanskih držav, katerega se udeleži tudi Črna gora.
RUSIJA, AVSTRIJA IN RUMUNIJA.
Dunaj. Tukajšnji listi poročajo danes: »Novoje Vremja« pišejo, da hoče Avstro-ogrska zato ustanoviti dva ar-madna zbora — enega v Ljubljani ali v Celovcu, drugega v Bukovini — da ima pripravljeno armado proti Srbiji in Rumuniji, ker Avstrija letos ni mogla z Romunijo obnoviti stare vojaške konvencije proti Rusiji. »Neue Freie Presse« pa pravi, da Avstrija nima tega namena. Res je pa, da nam Rumunija ni več tako prijazna kakor je bila. Rumunija naj v lastnem interesu ne postane vazal Rusije. Kar se slednje tiče, je Avstriji naravnost sovražna in se očividno pripravlja, da jo napade, Rusija ima za napad pripravljenih 11 pehotnih zborov in 14 konjeniških divizij.
NOVO MESTO NA KOSOVU?
Belgrad. V dveh zadnjih sejah ministrskega sveta se je med drugim sprožila in obravnavala misel, da bi se na Kosovem zgradilo novo moderno mesto. Mesto bi nosilo ime Kosovo. Njegovim bodočim prebivalcem bi se poleg brezplačnega zemljišča zagotovile tudi druge koncesije. V prvi vrsti naj bi se sprejemali premožni Srbi iz Amerike, potem pa drugi iz raznih srbskih in jugoslovanskih krajev in mest v Srbiji, Novo mesto bi se nahajalo na križišču velikih železniških prog. Ako se ta ideja sprejme, se bodo nemudoma izdelali načrti in bi se temelj položil in blagoslovil že prihodnje leto o priliki veličastne proslave osvobojenja Kosova.
ZA OSTREJŠI NASTOP RUSIJE V ZUNANJIH ZADEVAH.
Peterburg. Na shodu državnih svetnikov, poslancev in profesorjev je poročal general Druhinin o vojni pripravljenosti Rusije. Na shodu so sprejeli zelo ostro resolucijo, ki med drugim izjava: Demonstrativna odjenljivost in nesposobnost ter slabost ruske diplomacije v celi vrsti vprašanj o Albaniji, Silistriji, Skadru, Odrinu, misiji nemškega generala Limana itd. se ne more upravičevati ne z ozirom na notranji položaj Rusije in tudi ne z izgovorom, da Rusija ni popolnoma za vojsko pripravljena. Če se ta politika nadaljuje, mora razpasti prestiž Rusije v Evropi in v Aziji in škoditi trojnemu sporazumu. Brezpogojno se za to zahteva, da se kurz ruske zunanje politike izpremeni.
VOHUNSTVO V RUSIJI.
Peterburg. V Zvancu, podolska gu-bernija, so zaprli sedem premožnih trgovcev, ki so osumleni vohunstva. Izgnali so jih v narimsko okrožje, osem tudi vohunstvu osumljenih oseb je pa pobegnilo. Zdaj so pa pozvali osumljence nazaj in jih bo redno sodišč.e sodilo.
PRETEP V JAPONSKI ZBORNICI. Množica vdrla v japonski parlament.
Tokio. V japnoski zborn. so se včeraj stepli poslanci vladne stranke z opozicionelnimi poslanci. Opozicional-ca Ita so tako pretepli, da so ga morali nezavestnega nesti iz zbornice. Proti vladi se vodi hud boj. Ko je parlament z 205 proti 163 glasovom odklonil nezaupnico vladi, je velikanska množica vdrla na dvorišče parlamenta. Vlada je v Tokiju mobilizirala 3000 policistov."
EVROPSKE NAVADE NA JAPON-r	SKEM.
Tokio. Vsled odkritja velike korupcije v mornariškem ministrstvu je prišlo do demonstracij množice pred uredništvi več listov. Množica je napadla policiste, 6 oseb je ranjenih, 150 zaprtih.
SIJAJNI POLETI Z AEROPLANOM.
Berolin. Z letališča Johanisthal je včeraj poletel ob tričetrt na 8. uro Bruno Lan-ger, da doseže rekord v tem, koliko časa vzdrži polet po zraku. Radi pomanjkanja bencina se je spustil ob tričetrt na 12. uro pri Kreuzu na zemljo. Rekord v tem poletu ima torej še vedno Ingolt s 13 urami 20 min. Langer je bil v zraku 16 ur.
Genf. Aviatik Parmelin je včeraj pre« letel Mont Blanc.
BREZŽIČNO RAZSTREUEVANJE.
Florenca. Inženir Ulivi je včeraj tukaj v reko Arno dal potopiti štiri torpedne mine, katere je potem v 40 minutah brezžičnim potom vžgal, da so se razletele. Italijanska admiraliteta priporoča vladi, naj napravo kupi, ker bi se dale v slučaju vojske na ta način razgnati v zrak municijske zaloge na sovražnikovih ladjah.
VSTAŠI POGNALI VLAK O ZRAK.
New York. Iz Mehike brzojavljajo, da so vstaši pri Cansas blizu Cardenas pognali osebni vlak v zrak. Petdeset vladnih vojakov in več potnikov je ubitih,
UMESTNA NAREDBA BELGIJSKE VLADE.
Bruselj. Belgijska vlada je izdala na-redbo, ki določa, da se mladeničem pod 17. leti in dekletom pod 18. leti ne smejo izročati poštnoležeča pisma, razen če se izkažejo z uradno potrjenim pooblastilom starišev ali njih namestnikov,
SPLOŠEN ŠTRAJK ODVETNIKOV V ITALIJI.
Milan. Narodni odbor italijanske odvetniške zveze je na shodu v Florenci sklenil, da se v znak protesta proti nove« mu sodnemu redu proglasi splošen odvetniški štrajk po celi Italiji. V Genovi in nekaterih drugih mestih odvetniki in pravni zastopniki že več tednov ne hodijo k sodnim razpravam.
VELIKODUŠEN MILIJONAR.
Newyork. Milijonar Karletti je za* pustil v dobrodelne namene vsoto 10 milijonov dolarjev.
JUSTIČNI MINISTER SE USTRELIL.
Buffalo. Tukajšnji justični minister Kemedik, ki je zapleten v neko podkupovalno afero, se je ustrelil.
SNEŽNI VIHARJI V NEW Yorku.
London. Iz New Yorka se poročal Snežni viharji v New Yorku še vedno divjajo. 20 oseb je zmrznilo. Parniki, ki prihajajo v London iz Amerike, poročajo, da div-< jajo na Atlanskem oceanu strašni snežn* viharji.
Rožne slvari.
Cesar Viljem postal drvar. Nemški ce» sar Viljem se je spravil nad drva. V njegovih gozdih v Sans Sonci park bo podrl ali razcepil vsaki dan pol klaftre drv. Zdravnik je dal mogočnemu cesarju Viljemu II. ukaz, da mora od danes naprej delati, da se mora bolj pregibati in potiti, če hoče doseči starost. Najel je delavca in tako podirata, delavec in cesar drevje, vle« četa dolgo žago in cepita drva za v peč. Cesar je nervozen in ne more spati in sekanje drv je gotovo zanj dobro zdravilo.
Boj z volkovi na življenje in smrt. Strašen boj so prestali vojaki honvedske-ga huzarskega polka v Velikem Varaždi-nu. Nekaj huzarjev, ki so bili brez orožja, je šlo pod vodstvom službujočega desetnika po premog v vojaško skladišče, ki leži zunaj mesta. Huzar Pavel Horgos je tekel naprej, da odpre vrata. Kar ga napadejo trije volkovi. Branil se je z železnim drogom in klical na pomoč tovariše, ki so jih' pa medtem že tudi volkovi napadli. Med vojaki in volkovi se je nato vnel boj na življenje in smrt Desetnik je z revolverjem streljal in enega volka zadel, a lačni volkovi še niso zbežali. Končno se je vojakom kosrečilo, da so zbežali v skladišče; volkovi so nato v bližnji gozd zbežali. Huzar Horgos je strašno razmesarjen, ker so mu volkovi iz rok in iz nog iztrgali kose mesa tako da so ga morali oddati v garnizijsko bolnišnico.
Zvest službi do smrti v plamenu. Iz New Orleansa poročajo, da so na malem parniku »Gem« opazili ogenj, ki se je hitro razširjal, dasi je 20 mož močna posadka na vso moč gasila. 65letni kapitan Brarry je sam krmaril proti obrežju in ni kljub dimu in ognju svojega mesta zapustil. Ko je zavozil parnik na obrežje, je bila posadka rešena, kapitan je pa umiral.
Z ukradenimi konji in vozom tatovi vtonili. V Broszkiju, Galicija, so tatovi ukradli ponoči kmetu Mindalu tri konje in vozove. Ko so ž njimi bežali in se peljali čez nek most, se je ta podrl in tatovi s konji in z vozom so padli v vodo. Drugo jutro so našli v vodi vtonjene tri konje in tri tatove,
v <
J *


jzdajatelj in založnik »Katol. tisk, društvo". Maribor. Odgovorni urednik Jožef Gostinčar, drž. posluucc V Ljubljani.
Tisk ..Katoliške tiskarne". Liubliana