15. oktober 1965 teto XII. št. 10 CINKARN AR GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE| NAŠ GOSPODARSKI POLOŽAJ IN INVESTICIJSKA IZGRADNJA K J U Č REŠITVI PROBLEMOV JE V NAŠIH ROKAH Intervju z glavnim direktorjem Dragom Čehom, dipl. ing. Poteklo je le krajše obdobje od sprejema gospodarske reforme in od zasedanja našega centralnega delavskegrf sveta, na katerem so proizvajalci razpravljali o našem položaju v novi situaciji. Ker je centralni delavski svet na tem zasedanju sprejel vrsto sklepov, s katerimi naj bi odpravili nekatere nepravilnosti in izboljšali naš položaj, smo se obrnili na glavnega direktorja tovariša Draga Ceha, dipl. ing., da bi nam pojasnil, kaj smo v tem, sicer kratkem obdobju že dosegli. Proizvodnja in produktivnost v septembru Po vrednosti je bila proizvodnja v mesecu septembru manjša kakor v avgustu, ker je prenehala kampanja proizvodnje modre galice, pričeli pa smo tudi remont fluosolidnih peči in kontaktne kisline zaradi česar je bila v septembru proizvodnja žveplene kisline za 1.140 ton manjša kot v prejšnjem mesecu. Prav tako je v tem mesecu še vedno primanjkovalo svinca, zaradi česar je bila manjša proizvodnja svinčenih oksidov in sicer za 60 ton. Obrat su-perfosfata je obratoval v dveh izmenah, ker je zaradi prenasičenostilržišča še ved-no problem plasmana tega proizvoda. V primerjavi z ostalimi proizvajalci snper-fosfata v državi pa je naše podjetje zaradi take sutiaci-je v najboljšem položaju, ker ima najmanjše kapacitete. Kljub navedenim vzrokom smo letni proizvodni plan dosegli. Kumulativna vrednost proizvodnje je za 14,3 % .večja od vrednosti proizvodnje v razdobju januar — september 1964. Za razdobje januar — september letošnjega leta pa pokazatelji izkazujejo tudi porast produktivnosti dela, ki je napram istemu razdobju preteklega leta večja za 12,9 %. Vrednostno smo v septembru dosegli izvoz v znesku 4(5.291 §. Kumulativna vrednost izvoza 4,103.017 .S kaže, da smo letni izvozni plan dosegli s 775 %. Ce primerjamo kumulativni izvoz v obdobju januar — september 1965 leta z istim razdobjem preteklega leta pa vidimo, da je izvoz v devetih mesecih letošnjega leta za 18 % večji od izvoza, ki smo ga dosegli v istem razdobju lansko leto. Glavno izvozno področje je še vedno področje konvertibilnih valut; na to področje odpade 82 % vrednosti izvoza, 18 °/o izvozne vrednosti pa zajemajo ostala področja. Tovariš direktor je dejal: »Večina članov našega kolektiva se zaveda resnega položaja in skuša po svojih močeh prispevati. da bi se ta čim prej izboljšal. V zadnjem času se je število neopravičenih izostankov močno zmanjšalo, upadlo pa je tudi izrabljanje bolniškega staleža. Izkoristek časovnega fonda je povečan pa tudi delovna disciplina se je precej izboljšala. V devetih mesecih smo povečali proizvodnjo za 14,3 odstotka v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, čeprav je letos bilo število zaposlenih manjše. Toda zaradi raznih objektivnih težav narašča naš dohodek počasneje kot bi moral. Okvare na napravah za proiz- vodnjo žveplene kisline so produkcijo precej prizadele. Tudi v topilnici je bila proizvodnja cinka v zadnjih dveh mesecih zelo slaba. Poleg tega pa je še Letos se s ponosom spominjamo dveh pomembnih datumov iz naše bližnje preteklosti. Pred dvajsetimi leti smo si v maju priborili veliko zmago nad fa- vedno nerešeno vprašanje cen nekaterih naših kemičnih proizvodov (litopon, natrijev hidro-sulfit, modra galica in cinkov sulfat). Po sprejemu!novih gospodarskih ukrepov so se namreč surovine zelo podražile, cene naštetih proizvodov pa se niso bistveno spremenile, ali pa so celo ostale iste. Zaradi nestabilne proizvodnje smo u-stavili obrat ultramarina. nadaljnja usoda nekaterih naših proizvodov pa je predvsem odvisna od sklepa zveznega urada za cene. (Nadaljevanje na 3. strani) šističnim okupatorjem, 'istočasno pa smo opravili z razrednimi izkoriščevalci. Jugoslovanski narodi smo si pod vodstvom Komunistične partije priborili svobodo, enakost dn pravico sa-modločanja. Odprli smo novo stran naše zgodovine. Stoletno izkoriščanje in nadčloveška borba sta zapustila hude rane. Dežela je bila izropana in razdejana. Z ramo ob rami so nekdanji bojevniki začeli novo borbo. Popravljali so razrušene tovarne in gradili nove. krepko pa so se motali spoprijeti z zaostalostjo. Začeli so novo pot, pot v socializem. Le pet let kasneje, ko je zvezna ljudska skupščina izglaso-. vala zakon o delavskem samoupravljanju je bilo uresničeno geslo delavskega razreda, ki ga je vodila komunistična partija — Tovarne delavcem. Dne 9. septembra 1950. leta je v našem kolektivu v imenu proizva- (Nadaljevanje na 3. strani) SLOVESNA PODELITEV DIPLOM — V sredo 6. oktobra Je bil v stekleni dvorani hotela Evropa prirejen slovesen sprejem za prve diplomante tehniške srednje šole v Cinkarni. Sef centra za strokovno izobraževanje delavcev tovariš Zdravko Brdnik je navzoče seznanil z rezultati zaključnega Izpita, nakar Je glavni direktor podjetja tovariš Drago Ceh dipl. ing. novim tehnikom čestital ter jim podelil diplome. Ob 15. obletnici delavskega samoupravljanja KAKO POTEKA PROIZVODNJA V OBRATIH KEMIJA I. IN III. Najbolj aktualna tema naših vsakdanjih razgovorov je nedvomno tesno porezana . z gospodarsko situacijo, oziroma reformo. V zvezi z njo smo dali že veliko število predlogov, izdelali veliko anilz in organizirali mnogo razprav. Minilo je še premalo časa, da bi lahko že govorili o rezultatih; Delno sliko o tem. kako izvajamo nujno potrebne ukrepe, nam lahko prikaže ‘dosežena proizvodni a> / vsemi pokazatelji, kot so: izkoristki, produktivnost in delovna disciplina. „ Kratek sprehod po obratih kemije 1. in lil. nuj pokaže, kako smo se lotili reforme in kako sta v zadnjem obdobju, to je v tretjem trimesečja potekali proizvodnja in produktivnost. OBRAT SOLI IN PIGMENTOV — 'V eni izmed številk ijCinkarnarja* smo že pisali o povečani produktivnosti v obratu natrijevega sulfida. Poskus je uspel. Proizvodnja poteka zadovoljivo in je v primerjavi z‘ istim obdobjem v lanskem letu porastla za 100 %. Pri tem pa moramo omeniti dvoje; da je bilo čutiti lansko leto prav v tem času težave za plasman in pa dejstvo: k tako visokemu povečanju proizvodnje je določen delež prispevala tudi predelava. OBR \T KROMOVEGA GALLNA je po številu zaposlenih delavcev najmanjši v podjetju. Razumljivo jo, če delamo z enim delavcem manj produktivnost močno naraste, če pa se istočasno še poveča proizvodnja, potem je skok še večji. Količinsko srno v primerjavi z lanskim letom povečali proizvodnjo za 30 ko (do 30. septembra). OBRAT SVINČENIH OKSIDOV IN ULTRAMARINA — Proizvodnja ne poteka po predvidenem planu. Ponavlja se vprašanje surovin, to jv svinca. Neredna dobava iz rudnikov in večji zastoj zaradi okvaro mi-nizacijske peči v mesecu avgustu sta povzročila da je letos dosežena proizvodnja manjša od lanskoletne. V času polne zasedenosti kapacitete smo tudi v tem obratu zmanjšali število zaposlenih za dva delavca in tako povečali produktivnost za približno 10 %. Proizvodnja ultramarina je ustavljena. Povečane ceug surovin, na drugi sl ra ni pu nespremenjena cena ultrauiuriua, nam ne omogočajo. da bi pri sedanjem načinu delo proizvajali rentabilno. OBRAT NATRIJEVEGA III-DROSLLFITA - Pri proizvodnji hidrosulfita smo posvetili največ pozornosti zmanjšanju proizvodnih stroškov. V tem smo delno tudi uspeli', toda kljub lomu še ne moremo doseči ekonomične proizvodnje. Vpe surovine so se podražile, cen a končnega proizvoda pa je ostala ista. Od obstoječega obrata s sedanjo kapaciteto in tehnologijo ne moremo pričakovali, d.) bi z ozirom na ižkori-s.č* nje •: irovin dosegli norrjiati-v e Svet n v ni h firm. OBRAT LITOPONA - V obeh obratih litopona poteka proizvodnja zadovoljivo. Manjša popravila niso bistveno vplivala na obratovanje, tako da je planirana - proizvodnja celo nekoliko presežena. Predvsem velja'to za novi obrat litopona. V tem obratu smo dosegli zelo lepe rezultate. Z redno fluktua- cijo delavcev smo iz meseca v mesec zmanjševali število zaposlenih in je sedanja zasedba res rentabilna. Občasne težave 7. nekvalitetnimi surovinami so zahtevale od delavcev skrajno požrtvovalno delo. Vgradili smo nov reaktor za razkroj pepelov in smo na ta način rešili problem uporabe večjih kosov cin-kovih pepelov, istočasno smo /man jšali obseg dela -pri mletju in povečali, izkoristek. Produktivnost obrata je danes na višini industrijsko razvitih dr-kot npr. Italije in Avstri- je. V ilustracijo n0 dkg kruha, povprečna kalorična vrednost pa bo 1118 kalorij). Skladno s prizadevanji za kvaliteto hrane, rešujemo tudi vprašanje tehničnih in higienskih izboljšav, sedanje, kuhinje toplega obroka. V mesecu septembru smo opravili v kuhinji nadaljnje higienske izboljšave in pričeli z gradnjo provizorija za pripravo zelenjave ter sočivja. Ivo Svetličič O čem so razpravlja NAŠI SAMOUPRAVNI ORGANI Preteklo je le nekaj mesecev od izvolitve novih članov v organe upravljanja, toda l^ljub temu so pogosto zasedali, kajti treba je bilo odločati o pomembnih zadevah. Od maja do koncil preteklega meseca se je upravni odbor sestal sedemkrat, centralni delavski svet pa osemkrat. Udeležba na sejah upravnega odbora jp bila zadovoljiva, saj je bilo novzočnih povprečno preko 10 članov (92 %), nihče pa ni neopravičeno izostal. Zasedanj centralnega delavskega sveta se je udeleževalo povprečno 41 članov (72%) povprečno po trije (5 %) pa so izostali neopravičeno. Upravni odbor V tem času je upravni odbor razpravljal in odločal o številnih problemih in vprašanjih. Na prvi — primopredajni seji so člani upravnega odbora razpravljali o poročilu, ki ga jc podal predsednik prejšnjega odbora. Iz poročila je bilo razvidno, da je upravni odbor dokaj zadovoljivo delal, kar je tudi potrdil račun podjetja, saj je le-ta pokazal uspešen zaključek preteklega poslovnega leta. Na tej-seji so člani UO izvolili predsednika in namestnika predsednika upravnega odbora /a predsednika so ponovno izbrali tovariša Antona Benčino, dipl. inž. metalurgije, m njegovega namestnika pa tovariša Hinku Jordana, elektro tehnika. Na drugi seji jc UO razpravljal in odločal o razpisu novih štipendij za leto 1965/66. Odo- bril je študijski dopust slušateljem tretjega letnika tehniške šole — članom našega kolektiva. Nadalje so na tej seji obravnavali ter rešili več raznih prošenj in pritožb, ki jih na UO pošiljajo razne ustanove. šole in organizacije, ki prosijo.za denarno pomoč in podobno. w Na tretji seji so obravnavali začasne sklepe, ki do uveljavitve novega pravilnika o delovnih razmerjih, urejajo delo -in razmerju v podjetju. Na tej seji so potrdili predlog za povišanje najemnine za stanovanje v samskih domovih, saj je bila ta precej pod ekonomsko ceno. Odobrili so tudi odpis neporavnanih zneskov za zdravniške preglede, nadalje so odpisali dva manjša zneska —1 -dolg dveh nekdan jih članov kolektiva. ki sta samovoljno za- pustila podjetje ter odnesla delovne -obleke. Na naslednji seji je UO obravnaval predlog o podaljšanju izrednega dodatka topilcem še za tri mesece. Nadalje je razpravljal o rekreacijskem centru na* Svetini, o brezplačnem dodeljevanju kisle vode in mleku na nekaterih težkih in vročih delovnih mestih ter b spremembi pravilnika o nagrajevanju racionalizacij. Odpisali so razliko za lftopon. ki je bil prodan italijanski firmi. Togu so morali v Italiji sumiti. Nadalje so razpravljali o prošnji odbora za proslavo 609 tčtnice (Nadaljevanje na 4. str.) KLJUČ REŠIT V R PROBLEMOV JE V NAŠIH .ROKAH (Nadaljevanje s 1. strani) , Naše strokovne službe analizirajo tehnološke postopke pri posameznih proizvodih in skušajo najti morebitne notranji rezerve, poleg -tega pa raziskujejo možnosti za proizvodnji) novih artiklov, ki naj bi nadomestili nerentabilne. Na tem področju so že ugotovljeni nekateri pozitivni rezultati. Celotni uspeh naše proiz- vodnje *pa ni odvisen samo od prizadevanja’ naših strokovnih delavcev, ampak tudi od prizadevnosti vsakega posameznega člana kolektiva, bodisi v proizvodnji ali v administraciji. Vsak cinkarnar bi se kot proizvajalec in upravljalec moral v polni meri zavedati koliko resnice je v znanem pregovoru — zrno do zrna, pogača; kamen do kamna, palača.« Ob 15. obletnici delavskega samoupravljanja (Nadaljevanje s I. strani) jalcev simbolično sprejel ključ podjetju prvi predsednik delavskega sveia tovariš Vili Spat. Od takrat pa do danes so številni člani kolektiva kot člani delavskih svetov odločali o težkih toda pomembnih’ nalogah našega razvoja. V tem času smo zabeležili velik napredek — povečali smo proizvodnjo, izboljšali mnoge tehnološke postopke, uvedli nove proizvode. Za ilustracijo lahko povemo, da je leta tlr50 znašala vrednost proizvodnje, preračunana po doseženih cenah v preteklem letu 4.119.21)7.917 dinarjev, lansko leto pa 11.019.190.767 dinarjev. Pri posameznih proizvodih smo lani dosegli naslednjo rezultate v primerjavi z letom 1950. Ob vhodu v Cinkarno (pri metalurškem vratarju) je vzidana spominska plodit, ki nas spominja dneva, ko smo postali upravljalcl tn ne te proizvajalci. Proizvod Indeks Surovi cink in prah 189,94 Cinkova pločevina 945.06 ('iilkovo belilo 216.42 Žveplena kislina 60 Be 591.16 Krotnov galun 190.71 Na-hidrosttfil 679.6? Nu-sulfid J 15.26 Litopon 494,8? Svinčeni oksidi 117.93 Superfosfat 558.11 Modra galica 1.489,06 Organska barvila 1.118,21 Zemeljske barve 480,11 Jasno je, da se pri takem dinamičnem napredku pojavljajo tudi težave. Tega si pa ne smemo razlagati kot neuspeh delavskega upravljanja. Delavsko upravljanje je spremenilo položaj proizvajalca in ustvarilo nove proizvodne odnose, uveljavilo je vrsto dokumentov znotraj kolektivu. Vse (o pa poudarja vedno večjo vlogo ih pomen samoupravljanju. Nadaljnji raz-razvoj bo moral še bolj vzpodbujati proizvajalci k racionalnemu gospodarjenju, kur bi še povečalo možnosti za vedno večji napredek. Novi pogoji gospodarjenja so verjetno vplivali tudi na inves sticijsko izgradnjo. Zanima nas, kako poteka izgradnja že začetih objektov in kakšne so perspektive zn gradnjo obrata titanovega dioksida ter obrata za proizvodnjo kompleksnih' granuliranili gnojil. " >Z ozirom na novo gospodarsko situacijo smo morali spremeniti naš investicijski program. Izgradnjo obratu za proizvodnjo titanovega dioksida in obrata kompleksnih granulira-nih umetnih gnojil smo morali preložiti za dve leti.. Nove naprave za žvepleno kislino smo pričeli graditi februarja lani. Do oktobra so vsa dela napredovala zelo hitro, toda poplava in zima sta ta tempo nekoliko zavrla. V letošnjem letu pa izgradnja ni potekala po predvidenem planu. Zvezni predpisi so določili nove finančne obveznosti. Šele ko smo vse te obveznosti izpolnili ‘mo lahko nadaljevali izgradnjo objekta s takim tempom, kakor lani. Zaradi omenjenih težav, predvidevamo. da bo nova naprava pričela obratovati šele v drugi jiolovici prihodnjega leta. Kljub naštetim oviram nismo pozabili na skrb za delovnega človeka. V zadnjih letih smo rešili številne stanovanjske probleme. Letos je 24 članov kolektiva pričelo individualno izgradnjo stanovanjskih hiš na Hudinji pod enakimi pogoji kakor prošnja leta; kupili pa smo tudi nekoliko stanovanj. Predvidevamo, da bodo vsi pereči problemi rešeni v bližnji prihodnosti.< J 3 O ČEM SO RAZPRAVLJALI NAŠI SAMOUPRAVNI ORGANI Nadaljevanje s 3. strani) mesta Metlike, o prošnjah raznih ustanov in društev, ki prosijo za finančno pomoč. Večino prošenj je upravni odbor odklonil ker trenutno ne razpolagamo s sredstvi za te namene. Peto sejo je UO posvetil po- slovnim rezultatom, ki jih je doseglo podjetje v prvem polletju letošnjega leta. Rezultati so sicer zadovoljivi. lahko pa bi bili tudi boljši. Tudi na tej seji so obravnavali razne prošnje za finančno pomoč in posojilo. Na naslednji seji so razpravljali o formiranju in črpanju sredstev amortizacije, poslovnega sklada in sklada skupne porabe za letošnje leto, odobrili odpis razlike, oziroma bančnih stroškov, ki so nastali ob prodaji pločevine na Dansko. Obravnavali so predlog oblikovanja osebnega dohodka v obratu za proizvodnjo žlebov in cevi, ter o spremembi pravilnika o uporabi osebnih avtomobilov v službene namene. Sedmo zasedanje je bilo v pretežni meri posvečeno osnutku pravilnika o medsebojnih razmerjih. Upravni odbor je osnutek temeljito prediskutiral. Osnutek je od 4. oktobra razobešen na vseh oglasnih deskah v podjetju. Prejele pa 'so ga tudi vse sindikalne podružnice osnovne organizacije in tovarniški komite ZK, vsi obratovodje. glavni inženirji in direktorji sektorjev. Naloga vseli omenjenih je, da osnutek pravilnika s celotnim kolektivom temeljito predela ter morebitne popravke ali dodatne člene posredujejo Novi obrat za proizvodnjo žveplene kisline smo pričeli graditi pred dvajsetimi meseci. Predvidoma bo v tem obratu pričela proizvodnja v durgi polovici prihodnjega leta. PRVI DIPLOMANTI TEHNIŠKE ŠOLE V CINKARNI Dne 2. oktobra so bili na tehniški šoli v Cinkarni zaključni izpiti. K diplomskemu izpitu se je prijavilo 20 absolventov od tega 11 metalurgov in 9 kemikov. Kandidati so pokazali na zaključnem izpitu zadovoljivo znanje, zlasti kar zadeva strokovne predmete. Težje je bilo seveda pri izpitu iz slovenskega jezika, pri čemer pa moramo upoštevati, da nekateri kandidati niso imeli zadostnega predznanja iz tega predmeta, oziroma je to predznanje že iz- so dosegli naslednji uspeh: trije so opravili zaključni izpit z odličnim, trije s prav dobrim, devet pa z zadostnim uspehom. Diplomirali so: na metalurškem oddelku — Trafela Franc, Kavka Franc, Pečnik Maksimilijan, Rozman Franc, Vengust Janez, Panzalovič Dorde, Gor- šek Jože, Botušič Marino in Andrejaš Martin; na kemijskem oddelku — Vrbnjak Vera, Hrovatin Jože, Jus Franc, Pajk Adolf, Rebov Janez, Žele Pavel. V sredo, dne 6. oktobra je bil prirejen sprejem v čast novim tehnikom, kjer jim je glavni direktor Cinkarne Drago Ceh, dipl. ing. montanistike svečano razdelil diplome. Vsem diplomantom tudi Uredništvo Cinkurnarja iskreno čestita. puhtelo, sa je povprečna starost kandidatov 35 let. Minila je torej že precejšnja doba, ko so ti ljudje hodili v osnovno šolo, ki naj bi jim dala osnove iz materinega jezika. Poleg tega so bili kandidati ves čas šolanja zaposleni in jim je dejansko vsa tri leta močno primanjkovalo časa za učenje. Če vse to upoštevamo, potem smo. ob njihovem uspehu pri diplomskem izpitu upravičeno lahko več kot zadovoljni. Od 20 absojventov tehniške šole, ki so se prijavili k maturi, jih je 15 oziroma 75 % diplomiralo, 5 oziroma 25 % pa jih ima popravne izpite, toda samo iz enega predmeta. Kandidati- 4 CINKARN AR Glavni direktor podjetja Drago Ceh, dipl. ing. izroča diplomo Jožetu Goršku i.z topilnice. upravnemu odboru preko svojih delavskih svetov. Na tej seji je upravni odbor sprejel tudi nov predlog štipendiranja učencev strokovnih šol. Nov način štipendiranja je prirejen tako, da pridnemu in dobremu učencu omogoča večje osebne prejemke. Ko bo predlog oziroma novi način nagrajevanja učencev strokovnih šol sprejel centralni delavski svet bo objavljen v našem glasilu. Tudi na tej seji so obravnavali številne prošnje in pritožbe od katerih jih je upravni odbor nekaj ugodno rešil, nekaj jih je zavrnil. Centralni delavski svet Prva seja centralnega delavskega Sveta je bila posvečena konstituiranju sveta in izvolitvi novega upravnega odbora. Za predsednika centralnega delavskega sveta je bil znova izvoljen Alojz Potočnik, vodja izmene v novem litoponu, za njegovega namestnika pa tovariš Štefan Veselko. Na drugi seji je CDS potrdil pravilnik in načrt zavarovanja podjetja, določil je kotero delo se ne šteje v delovno razmerje. Ob koncu seje je predsednik DS prečital zahvalo tovarne Emajlirane posode za pomoč, ki so jo nudili naši gasilci pri reševanju dveh njihovih delavcev, ki sta se ponesrečila v odtočnem kanalu. Na naslednji seji je CDS potrdil prevzem uprave podjetja po novem upravnem odboru. Nadalje je potrdil začasne sklepe, ki do uveljavitve novega pravilnika o medsebojnih razmerjih urejajo ta razmerja. Na tej seji so izvolili komisijo za urejevanje kršitev delovnih dolžnosti II. stopnje. Odobril je finančna sredstva za gradnjo nadomestnega dimnika in spremenil način financiranja uvozne opreme za rekonstrukcijo topilnice in valjarne. Ob koncu seje je na predlog komisije za urejevanje kršitev delovnih dolžnosti v obratu kemija I, s tajnim glasovanjem izglasoval izključitev dveh nediscipliniranih članov kolektivu iz delovne organizacije. Na četrti seji, je CDS podaljšal izplačevanje posebne nagrade na najtežjih delovnih mestih v topilnici za nadaljnje tri mesece. Odobril je delitev kisle vode in mleka na nekaterih delovnih mestih, spremenil je 18 in 18. a člen pravilnika o nagrajevanju racionalizacij. Nu tej seji je bil precejšen del razprave posvečen novim gospodarskim ukrepom, ki jih je sprejela zvezna skupščina in odrazu teh ukrepov nu naše podjetje. (Nadaljevanje prihodnjič) NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI V avgustu je bilo: 27 poškodb pri delu s 387 izgubljenimi dnevi in 2 poškodbi na poti z 79 izgubljenimi dnevi skupaj 29 poškodb s 46tTizgubljenimi dnevi Analiza vzrokov poškodb: Stevan KURINA se' je urezal na ostrem robu, ko je pri Škarjah pripognil pločevino. Ktarlu VITANCU je spodrsnilo — padel je na hrbet, ko je potegnil industrijski voziček k sebi. Število nesreč Vzroki poškodb 17 zaradi neprevidnosti ponesrečencev samih 2 zaradi neupoštevanja varnostnih predpisov ter slabe organizacije dela 2 zaradi neustreznih sredstev za osebno zaščito 4 zaradi neprevidnosti in slab.e organizacije dela i zaradi neprevidnosti in neustreznega skladišča 1 zaradi pomanjkljivih poklicnih izkušenj 27 skupaj -Analiza nesreč pri delu po izvoru nam pove, da je terjal proizvodni proces 6 poškodb, vzdrževalna dela 13 poškodb, interni transport 7 poškodb, ostala dela 1 poškodbo, skupaj torej 27 poškodb. Rezultati prizadevanja za preprečevanje nesreč pri delu v posameznih ekonomskih enotah: * MODRI BAKER: Ivan ZALOŽNIK je odpiral filtersko stiskalnico s pomočjo cevi. Ta mu je spodrsnila in ga udarila po glavi. SUPERFOSFAT: Jože VEDLIN je hotel odma-šiti mlin za fosfate. Z roko je zamahnil v prazno, pri tem ga je začela roka močno boleti. STROJNA SLUŽBA: Viktorju AŠIČU je pri montaži jeklene vrvi na boben spodrsnil ključ. Poškodoval si je zapestje leve roke na robu bob- na. Obrat Število poškodb , , na 100 absolutno zaposlenih Število izgubljenih dni , , . na 1 absolutno zaposlenega Alojz PODIIOSTNIK je nameščal železne plošče za reduktor. Ker se je plošča naglo premaknila, mn je stisnila in pore- Metalurgija Predelovalni obrati Kemija 1 in III Kemija II Vzdrževalni obrati Uprava 7 3 2 2 9 4 15.9 17.9 9.1 33.4 32.2 8.2 162 31 65 28 44 57 3,67 1j85 2.96 4,66 1,57 1,17 zala prst na desni roki. Egon DROFENIK je pri de-hiontaži stare transportne drče s kladivom izbijal vijake. Ker mu je kladivo zdrsnilo se je ponesrečenec udaril po prstu na roki. Karel ZIDANŠEK je koval Podjetje 27 16,3 387 2,34 Povprečje v letu preteklem 30 17,2 471 2,82 železo. Pri tem mu j« padel tujek v oko. Da bi dopolnili sliko našega prizadevanja in napak, ki so jih storili ponesrečenci v posameznih obratih, navajamo še njihova imena. PRAŽARNA: Mirko DARDA je pomagal namestiti klinasti jermen. Kljub opozorilu sodelavca je prijel za jermen v trenutku, ko je mlinar zavrtel ^upravo. Poškodoval si je roko. Mijo ZBILSKI. Pri odstranjevanju aglomerata mu je padel vroč agloinerat v čevelj. Opekel si je stopalo. PIK: Alojz IVANUŠ, se je stoječ Ha lestvi pripravljal na varčuje zračnega voda, pri tem mu je s stropa padel tujek v oko. Štefana Ž1BRETA je pri čiščenju parnega kotla v novi pra-žarni opekla po roki vroča jeklena vrv čistilne naprave. TOPILNICA: Leopold MLAKAR je udaril z glavo v zgornja odprta pečna vrata, ko je zametaval pečna okna z glino. Ivan ROŽIČ je z glavo zadel v železni drog, ko je vlekel re-torte iz peči. Milana PERCA je para opekla po obrazu, ker je izsipal tre-bež iz vozička v mokri bunker. VALJARNA: Simonu PETKOVŠKEMU je padel tujek v oko. Dimitriju JONIVIČU je padel tujek v oko, ko je varil. Ivan LAZAR je nameščal klinasti jermen. Ker je med tem sodelavec vklopil motor, si je Lazar poškodoval prste' na roki. Slavko STUČEK je hotel pri CINKARN ARJI, DARUJTE SVOJO KRI! V soboto, 23. oktobra bo postaja za transfuzijo krvi v sodelovanju z občinskim odborom rdečega križa izvedla v našem kolektivu krvodajalsko akcijo. Pri vseh takih dosedanjih akcijah smo cinkarnarji vedno dokazali, da razumemo pomen tega humanega dejanja. Vsakokrat je bil odziv velik. Ta dragocena tekočina je že marsikomu vrnila zdravje, mnogim pa je rešila življenje. Cinkarnarji, zavedajmo se, da ta humana gesta lahko mnogo pripomore našemu sodelavcu ali celo najbližjemu. Udeležimo se torej akcije v čim večjem številu. *. transportu železne konstrukcije preprečiti poškodbo sodelavca. Priskočil je na pomoč’ pri tem je dobil palec leve noge pod železno konstrukcijo. MIZARSKA DELAVNICA: Marko MAVRIČ se je urezal v prst na roki, ko je obžagoval lesen kolobar. GRADBENI ODDELEK: Miho OGI.AJNARJA je sodelavec nehote udaril s kladivom po roki, ko sta podirala destilacijsko peč. TRANSPORTNI ODDELEK: Jordan MARINKOVIČ je odpiral vrata na železniškem vagonu, v katerem so bili naloženi sodi. Pri tem mu je sod padel na glavo. Milče TUNIČ je nakladal odpadne retorte na kamion. Ker se je retorta zlomila, mu je padla na roko ter mu jo porezala v nadlaktju. Aleksander POPOVIČ je sodeloval pri nakladanju železne konstrukcije. Ker je ta zdrsnila, ga je z zadnjim koncem oplazila po levi rami. KUHINJA TOPLEGA OBROKA: Albin ROMIH je rezal kruh. Pri tem se je urezal v prst na levi roki. NA POTI STA SE POŠKODOVALA: Alojz HALER je šel po zasilni brvi preko potoka. Pri padcu ši je poškodoval nogo v kolenu. Jože HRASTNIK je na poti iz službe padel. Poškodoval si je dlan. Dopisujte v naš list! ZAHVALA Vsem sodelavcem se iskreno zahvaljujem za darilo, ki so mi ga izročili ol» upokojitvi. Ivan Pangerl ZAHVALA Vsem sodelavcem in prijateljem se zahvaljujem za darilo, ki so mi ga izročili ob slovesu od kolektiva in jim želim še mnogo uspehov. Valentin Rogelšek upokojenec ŠE O POGOJIH ZA UPRAVIČENOST DO VARSTVENEGA DODATKA (Nadaljevanje) Varstveni dodatek na starostno pokojnino se odmerja v višini razlike, ali dela razlike med pokojnino, ki gre upokojencu po zakonskih predpisih in med zneskom 25.500 din in sicer v višini 60% za starostne upokojence in upokojenke, ki imajo 15 let pokojninske dobe ali manj; za vsako nadaljnje leto priznane pokojninske dobe se poveča višina varstvenega dodatka za 1,6% za upokojence in 2 % za upokojenke, tako da doseže višina varstvenega dodatka 100% razlike pri 40 (moški) oziroma 35 (žene) letih pokojninske dobe. Varstveni dodatek na invalid ko pokojnino se odmerja v isti višini in v enakem odstotku kakor na starostno pokojnino, s to razliko, da znaša za upokojence, ki imajo 20 let in manj. pokojninske dobe 68% razlike med zakonito pokojnino in zneskom 25.500 din-, za upokojenke z. 20. leti in manj pokojnin; ke dobe pa 70 % kot to, prikazuje tabela. Višina varstvenega Pokoj- dodatka, to je odsto- ninska tek razlike med za- doba konito pokojnino in zneskom 25.500 din odstotek let moški ženske 15 Velja 60 60 16 samo - 61,6 62 17 za 63,2 64 18 starostno 64.8 66 19 pokojnino 66,4 68 20 Velja 68 70 21 za 69,6 72 22 starostno 71,2 74 23 in inva- 72,8 76 24 lidsko 47,4 78 25 pokojnino 76 80 26 77,6 82 27 7922 84 28 80,8 86 29 82,4 88 30 84 90 31 85.6 92 32 87,2 94 33 88,8 96 34 90.4 98 35 92 100 36 93,6 37 9522 38 96.8 39 98,4 40 100 6 ■ CINKiRNIR t Navajamo nekaj primerov. V družini upokojenca živijo še žena. ki je zaposlena in iin;^ 50.000 din osebnega dohodka na mesec, dva otroka in oče upokojenca. ki ima posestvo s katastrskim dohodkom 145.000 din na loto. Ker se mora katastrski dohodek šteti dvojno, se po določilih omenjenega zakona šter je, da upokojenec ne preživlja svojega očeta. Dohodek od očetovega posestva se torej ne u-pošteva pri dohodkih gospodinjstva. Pač pa se upošteva doho- istemu upokojencu priznana invalidska pokojnina, bi varstveni dodatek bil za 8% višji in bi pokojnina z varstvenim dodatkom znašala 19.663 din. Razbila v. višini varstvenega dodatka za starostno in invalidsko pokojnino nastane samo pri tistih upokojencih, ki imajo 20 let ali- manj pokojninske dobe. Medtem je za upokojence, ki imajo nad 20 let pokojninske dobe višina varstvenega dodatka enaka (glej tabelo). Navajamo ;še.primer odmer- V maju so pričeli podirati gasilski dom pred topilnico, treba je bilo napraviti prostor novemu dimniku. Delavci so morali montirati še obroče (na -Ji! i) iu dimnik je bil nared. dek žene, ker se predpostavlja, da jo zakonec preživlja. Letni dohodek gospodinjstva torej znaša 600.000 din (ženin osebni dohodek), kar presega dopustni znesek 250.000 din (100.000 din na upokojenca in po 50.000 din na ženo in ■'otroka) letno. V tem janja varstvenega dodatka na družinsko pokojnino. Družbeni dodatek se odmeri od razlike med zakonito družinsko pokojnino in zneskom 25.500 din v višini 60% za enega uživalca, v višini 65 % za dva uživalca in v višini 70 % za 5 ali več uživalcev. Ne more pa biti tako določeni varstveni dodatek skupaj z družinsko pokojnino večji od 85% skupnega zneska pokojnine in varstvenega dodatka, ki bi pripadala umrlemu zavarovancu, kadar gre za enega u-živalca 95%, kadar gre za dva uživalca in 100%, kadar gre za 5 uživalce družinske pokojnine in več. Če vzamemo kot primer vdovo. ki liživa družinsko pokojnino po umrlem zavarovancu — ta je imel 8 let pokojninske dobe. Njegova prevedena pokojnina bi znašala skupaj z invalidskim dodatkom 18.480 din. Družinska pokojnina na enega člana znaša 70 %, t. j. 12.956 din. Varstveni dodatek na družinsko pokojnino bi znašal 60% od 12.564 din t. j. razlike med 12.936 in 25.500. Varstveni dodaiek torej znaša 7.558 din. Družinska pokojnina skupaj z varstvenim dodatkom bi znašala 20.374 din. Ta znesek pa moramo primerjati z zneskom, ki bi pripadal umrlemu zavarovancu. Kot smo že zgoraj prikazali bi njegova pokojnina skupaj z invalidskim dodatkom znašala 18.480 din. Razlika med tem zneskom in 25.500 din je 7.020 din, od tega gre 68% kot varstveni dodatek t. j. 4.774 din. Tako bi umrlemu zavarovancu znašala invalidska pokojnina z varstvenim dodatkom skupaj 23.254 din. Ker pa družinsko pokojnino uživa samo en član, ne more njegova pokojnina biti višja od 19.766 din t. j. 85 % od zneska 23.254 din. Tako torej valovi ne pripada znesek po zgornjem izračunu <20.547 din temveč 19.766 din. ŠAHOVSKI DVOBOJ Steklarna »Boris Kidrič« - Cinkarna Člani naše šahovske sekcije so se dvakrat pomerili e šah is ti i/. steklarne »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini. Prvio srečanje je bilo 12. septembra v Celju, povratno pa 3. ok- primerti upokojenec ni upravičen do varstvenega dodatka. Drug primer: Upokjenec ima posestvo, katerega katastrski dohodek znaša 120.000 din letno. Živi v skupnem gospodinjstvu z ženo in tremi otroki. Žena ni zaposlena in je brez dohodkov. V tern primeru je upokojenec upravičen do Varstvenega dodatka, ker znaša dopusten letni dohodek 300.000 din (100.000 + 4 X 50.0«) * 300.000). Skupni dohodek pa znaša 210.000 din pri čemer je katastrski dohodek računan dvojno. Primer izračuna varstvenega dodatka za starostno pokojnino. Upokjencu je bila priznana starostna pokojnina v višini 7.260 din glede na priznana pokojninsko dobo 15 let. Razlika med 7.260 din in zneskom 25.500 din je torej 18.240 din. Varstveni dodatek znaša 60% od razlike t. j. 10.94-1 din. Pokojnina z varstvenim dodatkom skupaj znaša 18.204 din. Če. pa bi bila tohra v Rogaški Slatini. Oba Irr/otn rnirsktt dvoboja, igrana po ševeniškem sistemu, so naši igralci odločili v svojo korist s skupnim rezultatom ES. > ; 47.5 točk. V moštvu steklarne je nastopalo nekaj mladih igralcev. Zanje je bil tu nu--č i n tekmovanja huda preizkušnja. kar še je seveda pokazalo tudi v končnem izidu obeh dvobojev. Vendar so ti igralci pokazali izredno voljo. Prepričani smo da lx;do v prihodnje coni 'ali boljšo uspehe. Ve ije obe! ekip *■> •>!> tej pciložnusti.iuzdelili vsota igral- cem spominska darila. Po obeh tekmah so bili odigrani brzoturnirji. V Celju je zmagal naš član Jovanovič, v Rogaški Slatini pa sta si delila prvo in drugo mesto domačina Djttrkovič in prof. Grašer. J. Š. Dopisujte V NAS LIST J Objavljamo spored filmov, ki jih borno 'gledali v celjskih kinematografih od 15. oktobra do 15. novembra 1965: KINO UNION: Od 14. do 18. oktobra »GOSPODAR HAVAJEV« ameriški barvni ts film Od 19. do 20. oktobra »MLADI UPORNIK« kubanski film' Od 21. do 22. oktobra »DAJ, DA SE LJUBIMO« , ameriški barvati Cs film Od 25. do 24. oktobra »DOGODEK, KI JE PRETRESEL SVET« ameriški film Od 25. do 26. oktobra »PETROGRAJSKE NOČI« nemški barvni film Od 27. oktobra do 1. novembra »FANTOM« francoski barvni Cs film Od 2. do 3. novembra »POT V ARENO« ruski barvni film Od 4. do 5. novembra »DAVID IN LIZA« ameriški film Od 6. do 8. novembra »KAJ JE Z BABY JOANO« ameriški W film Od 9. do 13, novembra »PEVEC POTEPUH« Španski barvni film Od 14. do 15. novembra »LUCIJA« jugoslovanski film KINO METROPOL (Id It. do 16 oktobra »RIO CONCIIOS« ameriški barvni Cs film Od 17. do 18. oktobra »BALTIŠKA SLAVA« ruski barvni film Od 19. do 20. oktobra »DUH GRE NA ZAHOD« ameriški film (kinoteka) Od 21. do 22. oktobra »ŠTIRJE NEAPELJSKI DNEVI« italijanski film Od 23. do 25. oktobra »GLASUJEM ZA LJUBEZEN« jugoslovanski film Od 26. do 27. oktobra »POEMA O MORJU« ruski, barvni Cs film Od 28. do 31. oktobra »LEPO ŽIVLJENJE« francoski film Od I. do 3. novembra »GOL MED VOLKOVI« vzhodno nemški Cs film Od 4. do 7. novembra »GANGSTERSKA PETERKA« angleški barvni fllnt Od 8. novembra »DOGODIVŠČINE IIUCKLEBERRY-JA FINNA« ameriški barvni Cs film Od 9. do H. novembra »SOVRAŽNIK« z jugoslovanski film Od 12. do 16. novembra »HERAKLEJ OSVAJA ATLANTIDO« Italijanski barvni Cs Bini Predstave so vsak dan ob 16., 18. fn 20. uri. »Program objavljamo po podatkih Kinopodjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo. SUG \ Slovensko ljudsko gledališča Celje je pričelo 1. oktobra sezono z znamenitim delom nemškega pesnika. Friedricha Schillerja »Don Carlos«. Delo opeva zvesto- bo prijateljstva, ljubezni in svobodoljublja. Režiser je bil Juro Kislinger, scensko in kostumsko sta tlelo opremila stalna celjska sodelavca akademski slikar Avgust OGLAS Vljudno naprošam prijaznega poznanega »tovariša«, ki je dne ?. septembra vzel iz kolesarnice kemičnih ob-ralov moje žensko kolo 1)rez gonilne osi in pedal, naj se zglasi pri meni, kjer bo dobil manjkajoče dele in si na ta način prihranil nepotrebne stroške. Svetličič Ivo Celje, Popovičeva 41 Lavrenčič in akndemska slikarka kostumov Vida Zupan Bečkičeva. Publika je uprizoritev zelo lepo sprejela. V glavni vlogi nastopa Franci Gabrovšek (na fotografiji sloji, ob njem kleči Drago Knsfefic v vlogi po- veljnika telesne straže grofa Levine), svoj delež pri uspeli uprizoritvi pa so imeli še Janez Bermež, Nada Božičeva, Marjan Dolinar, Marija Gor-šičeva, Branko Grubar, Pavle Jeršin, Minu Kjudrova, Alija Mencejeva, Jože Pristov in Jana Šmidova. To ja domala ves poklicni ansambel, dokaj majhno število za ustanovo, ki bi morala imeti vsaj 23 redno nastavljenih igralcev. Če prištejemo k že naštetim še Marjanca Kro-šlovo in Sandija Krošla, ki v tem dplu ne nastopata, ima celjsko gledališče trenutno 14 igralcev! Kijub maloštevilnosti je umetniškemu vodstvu uspelo sestaviti program za vso sezono, program, ki se bistveno ne bo odmikal od doslej začrtane smeri. To pomeni, da .bo za vsakogar nekaj. Po formalno literarni plati se delijo dela na tragedije, komedije, drame, večino njih pa bi preprosto na-vživali igre, gledališke igre, kakor jih običajno imenujemo po svetu. Če še naprej razčlenimo, potem so to dela iz svetovne in domače klasike, sodobne igre, vse pa imajo kaj povedati o našemu času. Med njimi bi našteli vsaj nekaj: prikupni slovenski enodejanki iz naše starejše dramske tvornosti, Smoletov »Varli« in pa Medvedov »Rendez-vons«, obe bosta uprizorjeni na en večer. Sledila bo igrica 'za otroke »Klovn in njegov cirkus«, nato politična drama francoskega dramatika J. P. Sartra »Umazane roke«. Delo prikazuje politično linijo gibanja v neki vzhodni državi med drugo svetovno vojno. Direktno namiguje na kominternske razmere v Stalinovem obdobju. Izredno efektno in preprosto pisanje. To je program do Novega le2 ta. O izboru v drugi polovici sezone bomo pisali kasneje. J. Žmavc FOTOAMATERJI, TEMNICA JE NARED? Obveščamo vse fotoamaterje, elane društva Ljudsko tehnike v Cinkarni, da je temnica že urejena. Temnica je prilagojena tako, da lahko hkrati delata dva fotoamaterja. Kemikalij in fotografskega papirja v temnici ni. Ključ od temnice se nahaja pri tovarišu PavluZaletu. IŠČEMO ZEMLJIŠČE ZA POIZKUŠNO POSESTVO Zemljišče na Ljubečni, ki ga uporabljamo za poizkuse z umetnimi gnojili, je premajhno. Da hi zadostili vedno večjim potrebam, potrebujemo vsaj tri do štiri ha ornega zemljišča /. gospodarskim poslopjem, ki naj ne hi bilo oddaljeno nad 10 km. Naprošamo vsakogar, ki hi vedel za možnost najema ali odkupa takega zemljišča, da o tem obvesti kadrovski sektor. * Mihael Zabukošek — striček najstarejši cinkarnar Tovariš Zabukošek je bil rojen 18. avgusta 1875. leta. Njegova življenjska pot ni bila lahka; zelo zgodaj se je moral spoprijeti s trdim delom. Ko je končal osemlet ko, dopolnil je šestnajsto leto, se je zaposlil v železarni v Štorah. Toda nesrečno naključje mu je preprečilo nadaljnjo zaposlitev v železarni. Ker je postal invalid — pri nesreči si je močno poškodoval levo roko, je zapustil železarno. Z devetnajstimi leti se je vpisal v meščansko šolo. Ker starši niso imeli sredstev, da bi ga lahko šolali, se je moral preživljati sam. Ves čas šolanja si je služil denar z inštrukcijami, toda kljub težkim življenjskim pogojem je bil vsa leta cflličen dijak. V šoli je bil znan kot zelo dober risar, poleg tega pa je izredno lepo pisal. Ker MM* ,.?T V začetku septembra sta tovariša Zabukovša obiskala njegova nekdanja sodelavca Iskren Pipuš dipl. ing. in Viktor Tratnik. V imenu kolektiva sta mu ob rojstnem dnevu zaželela vse najboljše. so bili takrat pisalni stroji redkost, je tedaj bil rokopis eden izmed odličnih faktorjev pri sprejemu v službo. Odličen uspeh in lepa pisava sta tovarišu Zabukošku odprla vrata v takratno Cinkarno — postal je blagajnik. Leta 1936 je bil sicer upokojen, toda kljub temu je ostal na tem delovnem mestu do decembra 1940. leta. Ves čas svojega službovanja je bil izredno priljubljen med delavci in uslužbenci, kajti bil je delaven, pošten in dobrosrčen cinkarnar. Vsi so ga klicali striček. Ko mu je med vojno bom- Takoj po osvoboditvi so potrebe narekovale, čpi je striček moral ponovno zasesti svoje nekdanje mesto, ki ga je bil dokončno zapustil oktobra 1946. leta. čeprav je striček nedavno prekoračil devetdeseto, je videti mladosten in zelo vesel. Zelo rad posedi na soncu ali pa se sprehodi okoli hiše. Leta mu ne dopuščajo več takih sprehodov kot nekoč, ko je znal iti peš v Laško, v Dobrno ali celo v Strmec. Take enodnevne sprehode je napravil neštetokrat. V začetku septembra sta strička med drugimi obiska-1 la tudi nekdanja sodelavca tovariš Iskren Pipuš, dipl. ing. in tovariš Viktor Tratnik in mu izročila skromno darilo kot priznanje za njegovo dolgoletno delo v Cinkarni. V prijetnem kramljanju so trije bivši sodelavci obujali spomine na skupno delo v nekdanji, majhni Cin karni. ba poškodovala hišo, so mu stari cinkarnarji, zavedni Slovenci družno priskočili na pomoč. KADROVSKE VESTI V septembru so prišli v podjetje: Krajnc Bogdan, Kovačič Viktor, Romih Franc, Muhič Branko, Govedič Anton, Mallnovsky Drago, Gubenšek Leopold, Goršak Stanko, Kosu Franc, Sajovic Rudi, Debelak Anton, Uplaznlk Ivan, Mastnak Ludvik, Pekez Vukaz. Knez Rudi, Gobec Friderik, Luzar Valentin, Taciga Stanislav, Orašanin Bogdan, Zorko lože, Sarlah Emil, Hladln Viljem, Oblak Karl, Lampret Karl, Stojšek A-Uolf, Brumec Branivoj, Mali Franc, Mulej Janez, Omanovlč Razim, Cimerman Marjan. Odšli iz podjetja: Clča Stevo, Zolak Veljko, Kovče Vinko, Lovrek Stanislav, Zupanc Karl, Pejkič Jovan Kan, Zebcc Kocman Ju Alojz. rij, Rožanc Izključeni iz podjetja: Ruganl Stje-pan, Zagoričnik Ernest, Stojanovič Djordje, Pečnik Jože, Mastnak Ivan, Tepež Slavko, Naraks Ivan, Filipovič Lljubisav, Krivec Alojz, Polančec Josip, Oberan Franjo, Smolar Stanko. Odšli v JLA: Radulj Mirko, Voga Edvard, Pinter Anton, Turnšek Albin, I-venčnlk Jurij, Milojevič Nenad, Smreč-nik Stanislav, Tolič Izidor, Cverle Konrad, Danko Jože, Korcnt Jože, Kodre Matjaž. Upokojeni so bili: Patigerl Ivan, Zu-rcj Ivan. Umrl je Pilko Franc. Poročili so sc: 'Amon Jurij, Kovač Jože. Kri so darovali: Frida, Feguš Karel ber Bogomir. Bajec Ivan, Dolar Feldhn Franc, Ga- ŠAHOVSKI DVOBOJ GP TEHNOGRAD — CINKARNA Dne 28. avgusta je bil v Celju, v okviru športnih iger gradbincev i Slovenije, moštveni brzo-turnir. To priložnost je izkoristila naša sekcija in povabila na prijateljski dvoboj zmagovalca tega tekmovanja — ekipo GP Tehnograd iz Ljubljane. Brzoturuir, (8 kol) po ševauiš- kem sistemu, so gosti odločili v svojo korist z rezultatom 165 : 15,5 točk. Po končanem dvoboju, odigran je bil v pravem prijateljskem vzdušju, so se vodje ekip' dogovorili za povratno srečanje, ki bo oktobra v Ljubljani. J. S. Vrednost točke Vrednost točke v septembru — neto JZ 3 september 1965 60 V 3 6 C 10 u O ® a, c > I. EKONOMSKA ENOTA METALURGIJA: 1. Predpražarna in žveplena kislina — 3,34 3. Skupne službe (1. in 2.) — 4. Topilnica surovega in finega cinka . 131,02 0,66 5. Cinkovo belile » , 151,02 — 5,72 7. Skupne službe obratov topilnice — 8. Povprečje ekonomske enote metalurgija . . . . — 9. Metalurško kemični analitski laboratorij . . . . . 158,51 — ^ 10. Plinarna in kotlarna II. EKONOMSKA ENOTA PREDELOVALNI OBRATI: 1. Valjarna cinkove pločevine 7,60 2. Cinkografija . * 17,48 3. Oblikovalnica cinkove pločevine — 4. Cinkovi žlebovi \ • • * , 172,00 — 5. Valjarna žice \* • » , 153,68 — 6. Skupne službe predelovalnih obratov III. EKONOMSKA ENOTA ANORGANSKA KEMIJA 1. Kromov galun , 168,36 — 2. Na-hidrosulfit in metalit — 3. Na-sulfld . — 4. Litopon, Ba-sulfid, Zn-sulfat — 5. Svinčevi oksidi — 6. Superfosfat , 138,44 5,12 — 8. Modra galica * — 9. Modri baker — 10. Skupne službe anorganske kemije — 11. Obratovodstvo: modri baker, modra galica . . . 172,38 — 12. Obratovodstvo: svinčevi oksidi, ultramarin, kromov galun, Na-sulfid .... 162,04 — 13. Kemični obrat III. Mozirje 8,53 14. Kotlarna » # » , 169,27 IV. EKONOMSKA ENOTA ORGANSKA KEMIJA: , 163,91 — 2. Kotlarna — V. EKONOMSKA ENOTA VZDRŽEVALNI OBRATI , 156,00 — 9,63 3. Gradbeni obrat \ • • • • 0,68 3,60 7,10 VI. PREDRAČUNSKE ENOTE: 0,30 2. Družbena prehrana VII. CELOTNO PODJETJE ... 1 2,»J