Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 189
Recenzije
Barbara Tom{i~
Colin Campbell: Romanti~na etika in duh sodobnega porabni{tva.
Ljubljana: Studia Humanitatis, 2001
382 strani (ISBN 961-6262-29-7), 4.500 SIT
prevod Gregor Moder, spremna beseda Jo‘e Vogrinc
Weber z »duhom kapitalizma« misli eti~no obarvano maksimo ‘ivljenjskega sloga, ki ima za
cilj pridobitni{tvo. Pri tem je denar motiv, ki je samemu sebi namen in si ~loveka podredi tako, da
~lovek postane orodje svojega dela. Ta razlaga je v nasprotju s Sombartovo, kateri sledi Campbell,
ki ima duh kapitalizma za produkt kapitalizma in pridobitni{tvo za sredstvo zadovoljevanja
materialnih ‘ivljenjskih potreb. Za temelj modernega gospodarstva je Weber postavil ekonomski
racionalizem. Kapitalizem je nazorska opredelitev, ki dolo~a na~in ‘ivljenja dru‘benih skupin,
prilagojen svoji naravi. Duhovne orientacije teh skupin v protestantizem so posledica in ne vzrok
tega pojava, kot trdi Campbell. Etos kapitalisti~nega duha po Webru vsebuje lastnosti, kot so
zaupanje, vztrajnost, storilnost, omejevanje udobja in u‘ivanja ‘ivljenja, ki so blizu asketskemu
na~inu ‘ivljenja. Cilj tega je zveli~anje (bogu v{e~no ‘ivljenje je tisto, ko izpolnjujemo posvetne
dol‘nosti, kakor se porajajo iz na{ega ‘ivljenjskega polo‘aja in je to izpolnjevanje na{ poklic).
Marljivo opravljanje poklica (ob predpostavki po-klicanosti, ki je znamenje predestiniranosti
oziroma bo‘je izbranosti) in posvetna askeza predstavljata eti~ni temelj in oporo. Poklic pomeni
konkretno poslanstvo, ki temelji na bo‘jem ukazu, ki ga je odmerila bo‘ja previdnost. Vera je
morala biti delotvorna (»fides efficax«), poklicanost za zveli~anje pa dejaven poklic. Iz tega
sledi, da je proizvod asketskega protestantizma racionalno oblikovanje celotnega eti~nega ‘ivljenja.
Ni naklju~je, da je Campbellovo delo parafraza Webrove slavne Protestantske etike in duha
kapitalizma iz leta 1947, ~eprav gre za besedno igro, ki »protestantsko zamenjuje z »romanti~no«
in doda »sodobno« kot ~asovni okvir. Campbell je poudarjal porabni{ko kulturo kot neizbe‘en
rezultat (nekontroliranega) razvoja kapitalizma v  ~asu, ko »veda o porabni{tvu« v sociologiji {e
ni bila aktualna, namre~ proti koncu 80-tih let dvajsetega stoletja (knjiga je iz{la leta 1987).
Paradoksno, istega leta je Daniel Miller izdal knjigo z naslovom Material Culture and Mass
Consumption, s katero je opozoril, da porabni{tvo pre‘ema svet, v katerem ‘ivimo. Vendar
Campbellova prero{kost (svojo teoretsko pozicijo imenuje novowebrovska) ni bila merodajna,
saj v predgovoru pove, da je zaradi na~ina sprejema s strani svojih kolegov rahlo razo~aran.
Ve~ina kritik je bila usmerjena na prvi del, ki obravnava sodobni hedonizem kot klju~ni pojav
sodobnega porabni{tva, drugi del, romanti~na etika, pa kritikam ni bil izpostavljen. S tem je bil
spregledan avtorjev poskus, razumeti sodobno ~love{ko delovanje, opredeljeno z asketsko etiko
(utemeljitelji so Baxter, Spener in Barclay). Askeza je pomenila racionalno oblikovanje celotne
eksistence, prilagojene bo‘ji volji. Eno izmed katoli{kih nravstvenih pravil je bilo sistemati~no
odklanjanje tro{enja in kopi~enja materialnih dobrin na ra~un poduhovljenosti. Nasprotno pa
protestantizem, {e posebej kalvinizem, velja za »drevesnico kapitalisti~nega gospodarstva«.
Campbell ravno na primeru porabni{ke revolucije v Britaniji v 18. stoletju poka‘e, kako se je
potro{nja blaga raz{irila z vladajo~ih na nove dru‘bene sfere in postala del vsakdanjega ‘ivljenja.
To obdobje se nadaljuje z oblikovanjem produkcijskih, demografskih, komunikacijskih in socialnih
pogojev za mno‘i~no produkcijo in distribucijo blaga ob koncu 19. in za~etku 20. stoletja, zaklju~i
pa z obdobjem, ko porabni{tvo zajame tudi do tedaj deprivilegirani delavski razred, ki postane
enakovreden akter na trgu mno‘i~nih dobrin. Potro{nja postane sprejeta kot »zahodna« kulturna
praksa, kjer se z mno‘i~no produkcijo hitro zabri{e meja med potrebo in prese‘kom oziroma
med nujnim in nenujnim. »Kulturalizacija potro{nje je notranji imperativ kapitalisti~nega razvoja«,
DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM 189
Black

190 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44
Recenzije
pravi v spremni besedi Jo‘e V ogrinc, kar pomeni, da postane potro{nja splo{no sprejeta vsakdanja
‘ivljenjska praksa mno‘ic.
Zaradi mno‘i~ne produkcije in {iroke dostopnosti/razpolo‘ljivosti dobrin na mno‘i~nem trgu
se je odprl pomenski prostor, odprt za individualne in/ali kolektivne variacije pomenov in smisla,
ki ga potro{niki polagajo v akt nakupovanja. Tro{enje je, {e ve~, postalo eden izmed na~inov
utrjevanja identitete skozi ciljno skupino izdelkov, katerih simbolni pomen nam je pisan na ko‘o.
Tako kot v 18. stoletju, ko se za~ne v Angliji potro{nja presti‘nih (tj. razko{nih in ne-nujnih)
izdelkov med predstavniki srednjega razreda, kot je nakupovanje igra~, modnih dodatkov, vzpon
romana z idejo romanti~ne ljubezni, udele‘evanje zabav, gledali{kih predstav in plesov, sugerira
dinamiko razvoja eti~nih dr‘, ki so pripeljale do porabni{ke revolucije. V Angliji je  bil hedonizem
dru‘beno in kulturno upravi~en zaradi etike protestantizma, nikakor pa to ne velja za katoli{ke
de‘ele, kjer je bila vsaka oblika u‘ivanja a priori stigmatizirana.
Hedonizem je eden izmed osrednjih pojmov, s katerim operira Campbell. Vklju~uje neskon~ne
potrebe ljudi po novem. Potrebe postanejo zaradi u‘itka, inherentnega dela potro{nje, odve~ne in
razko{ne. Za hedonisti~no vedenje je zna~ilno, da izhaja iz po‘elenja, tj. motivacijske
pripravljenosti, da bi izkusili u‘itek. Po‘elenje spro‘i navzo~nost priznanega (izku{enega) vira
u‘itka v okolju. Zadovoljitev je kon~no in trenutno stanje, ki ga da do‘ivetje u‘itka. Nasprotno
nastane ob~utek potrebe iz stanja prikraj{anosti, zadovoljitev pa pomeni uspe{no iskanje tistega,
kar zapolni oziroma odpravi primanjkljaj. ^e je zadovoljitev potrebe notranji »poriv« k dejanju,
ki obnovi ravnovesje, gre pri po‘elenju za »poteg« od zunaj k izku{nji ve~je vzdra‘enosti. Razko{je
v obliki preobilja (na primer zaloge hrane, ranovrstnost dobrin) lahko pomeni zavarovanje pred
pomanjkanjem in posledi~no neravnovesjem, in dokaz mo~i in bogastva sebi in drugim.
Po Campbellu je bilo iskanje u‘itka v preteklosti racionalizirana oblika delovanja, saj je
izhajalo iz spoznanja, da posameznik dose‘e najve~ji u‘itek, ~e lahko dra‘ljaje ustvari in nadzoruje
sam. ^ustva omogo~ajo avtonomni nadzor in pove‘ejo telesne dra‘ljaje z duhovnimi podobami.
Na tem mestu nas za~udi avtorjeva trditev, da »ni ~ustev, ki ne bi mogla dati u‘itka« (str. 108). [e
ve~, v spremljevalni opombi nadalje pravi: »ni re~eno, da ~ustva, kot so jeza, strah ali bridkost, v
pravih okoli{~inah ne morejo biti vir u‘itka« (op. 21, str. 108). V katerih, kak{nih okoli{~inah in
kdaj so lahko negativna ~ustva vir u‘itka? Iz psihologije vemo, da se ~ustva delijo na enostavna
in sestavljena, vendar avtor govori mimo te opredelitve. Ne strinjamo se tudi s trditvijo, da »~ustvo
lahko ponazorimo kot dogodek, ki je ponavadi »zunaj« (nav. C.C.) ~lovekovega nadzora«, saj
~ustva niso neobvladljiv del ~lovekove narave. Poznamo primere zatiranja in neizra‘anja, tudi
potla~evanja ~ustev v dolo~enih situacijah (ve~ o tem Freud, ki ga je sicer Campbell zanikal z
oznako, da je popolni iracionalist). Lahko bi sprejeli tezo, da so ~ustva »vedenjski vihar, ki ga
~lovek pre‘ivlja«, vendar so izjeme – ~ustva niso izklju~no nekaj, kar ~loveka doleti.
Pomemben premik za razumevanje hedonizma pomeni prehod od razumevanja ~ustev kot
dela vidika stvarnosti k od~aranju sveta in umik v svet posameznika. ^ustev ne dolo~a ve~ okolje
(kar je zna~ilnost primarnih kultur), ampak se preselijo v ~loveka kot stanje, ki iz‘areva iz
notranjega vira. Na primer »jaz« in »genij« postaneta ‘ari{~e prizadevanj umetnikov v 18. in 19.
stoletju; zanimiv je primer bohemov, ki ga Campbell navaja kot alternativo dru‘benemu
»mainstreamu«, zaradi gojenja romanti~ne dr‘e do sveta in odklanjanja materialnih dobrin in
njihove estetsko dovr{ene pojave, dandyjev. Sodobni ~lovek nadzoruje pomen dra‘ljajev in tako
nadzoruje u‘itek, ki mu ga dajejo. Poleg tega ima mo~, da si prikli~e dra‘ljaje tudi brez od zunaj
spro‘enih ob~utkov. Campbell ugotovi, da je sodobno iskanje u‘itka do konca racionalizirana
oblika samoiluzivnega hedonizma. Gre za sanjarjenje in fantaziranje na podlagi notranjega u‘itka
ob ustvarjenih notranjih podobah, ki so izrazito samov{e~ne. Poplava izdelkov in neskon~ne
mo‘nosti izbire omogo~ajo posamezniku sanjarjenje preko diskurza nujnih potreb in pu{~ajo
dovolj manevrskega prostora za investicijo osebnih fantazij in sanj. Tako se je potro{nja
osamosvojila od vpra{anj produkcije in distribucije, in postala poseben dejavnik oblikovanja
posameznikove identitete.
DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM 190
Black