AliM|V| XIX 1996
O delti nrlitvov in z.bouivanjth
167
depozit. Zalem je bilo govora Še o pravicah "asu j kov filmskega materiala in arhivih, ki prejmejo kopije, vendar ne v depozit, pač pa v lasi, kol jim pripada po zakonodaji v pos.imcr.nili državah. Problem pri enotnem obravnavanju zakonskega ali obveznega depozit« je .še v lem, daje tudi pri tem v različnih državah različna zakonodaja Udcle/cnei so se ludi spraševali ksteri cilji se pomembnejši, čnvanjc kulturne dediščine ah promocija nacionalne filmske produkcije in s leni širok dostop dc hranjenega materiala Razprave so potekale v vcc ikupinah. lina izmed njih je obravnavata tudi najnovejše avdiovizualne nosilce, s katerimi strokovno obdelujejo filme, na primer razne datoteke v mreži s širšimi prikazi filmski' ustvarjalnosti in vprašanje, koliko pri tem upcstcvati l.i. copypglit. Udclc/cnci so ugotovili, da v svetu obstajajo poleg nacionalnih še dve globalni zakonodaji, in sicer zakonodaja GATT ter naslajajoča Evropr-ka konvencija o varstvu avdiovizualne dediščine, ki je ,ik pred podpisom in ki I mu namen, da bi postala vzorcc pravne pccnolenosli na tem področju za vse dele sveta. Po lem predlogo Evropske konvencije lahko vsaka vlada izdela takšno zakonodajo ki bo zavezala k depozitu čimširši sp-jkter avdioviznalnega materiala, predvsem pa igrane, risane in dokumentarne filme. V primeru, da neka dr/ava nima zadostnih materialnih sredstev z.a zaščito vse svoje filmska dediščine, lahko predvidi sistem označitve različnih polj oziroma segmentov, ki bo zadovoljivo predstavljala 10 dejavnost Za varovanje filmski kulturne dediščine laliko posamezna vlada določi enega ali več arhivov in jim za '/polnicvanjc njihovih nalog la gotovi finančna sredstva. Zelo pomembna določila .so ludi tista, po katerih mora prodiiceni dan v obvezen dcpr.zii original ali drugo filmsko gradivo, s katerega sc da izdelati kvalitetna kopija in to leto dni po končanju zadnje integralne verzije. Država da laliko tudi nalog za pre-snetje ozjroma zaščito tudi tistega materi3TJ ki nt predviden za obvezen depozit, če smatra, da mu grozi iiii čenjc. V opisani konvenciji jc tudi veliko govora o prostovoljnem depozitu za katerim naj b-, v smislu 5:ršcga ohranjanja kulturne filmske dediščine, težile vse države, Pri jbeh depozitih, tako obveznem kol prostovoljnem, pa je seveda potrebno upoštevati vse medsebojne dogovore oziroma pogodbe med fzroči-telji in prevzemniki glede lastništva, hranjenja ir izposoje ter ,-ivlorr.kih pravic.
Pomemben del kongresa so bile ledi projekcije tako imenovanih "izgubljenih in /.opet najdenih Tlimo v", ki jih kol pomembne zaklade hranijo posamezni filmski arhivi ter tilmov najnovejše produkcije. Izraelci .so pokazali prvi Lumierov film o Palestini icr naj novejši izdelek Rona Hrvillia z naslovom Fragment, Jeruzalema (Fragmcnt.s Jerusalem), v katerem ¡c z, naj' raziičnejSi 1111 filmskimi tehnikami in zbiranjem ter kombinacijo različnih starejših posnetkov, fotoalbu mov, filmskih obzornikov, razglednic, zasebnih vidco posnetkov spregovoril o izginjanju starega načina živ I cnja, o gradnji novega Jeruzalema Skmka, uspelo
mu ji ustvariti sago o mestu in družini v njem. Gostitelji so pripravi,! tudi večer vi počastitev svojega največjega pioduccnta Mordcchaia Navona. ki jc v zgodnjih šcsldcselih letih popeljal izraelsko k;nema togralijo v sam svetovni vrli, Na tej slovesnosti so predvajali luai njegov film Luknja v mesecu (A holc in the moon), ki ga jc njegova družina poklonila filmskemu arhivu v Jeruzalemu, vključno s pripa dajočimi avtorskimi pravicami! Prikazali pa so tudi novejše filme o njihovih osebnih ir. družbenih travmah. uboju Jicaka Rabina in težavah cm igrani o", novih priseljencev v Izraelu. Med starejšimi filmi, ki jih jc tudi izbrala posebna žirija, so bin pomembno za-ilopani zlasti francoski, angloameriški in nemški, po leg njih pa Sc japonski in indijski Zasedanje generalne skupščine FAFje bi'o v Mednarodnem kongresnem centru v novem delu Jeruzalema. Na njem jc Ivan Ncnianie prvič in osebno predstavil delegatom s celega svete dejavnost Arhiva Republike Slovenije
V razpravi, ki jc bila dokaj polemična, pa so sc pokazale ludi nekatere razlike pn tcndcncah hitrosti širjenja organizacije oziroma omejevanju pn .sprejemanju no"*h članov organizacije, ki na_ b. združevala prvenstveno filmske arhive in kinoteke, lorcj le tiste ki imajo filmsko in ne predvsem kakšno drugo giadivo. Pn zadnjem so bile mišljene vidcokasclc in novejši nosici slike in zvoka. Nedorečeno pa jc ostale tudi "prašanjc vcCjc pomoči filmskim arhivom in kinotekam, ki so revnejše lako materialno kol po koli čini hranjcncg-i filmskega gradiva.
Litji Tršim
40 let konservatorsKo-rejtavratorske delavni za papir in pergament
Konscrvatorji in restavratorji. ki rešujemo dediščino. ne ločujemo gradiv po vsebini, nas zanimajo pr:dvsem materiali, njihove poškxlbc in postopki reševanja ter materialnega varovanja-
Arhivskc in knjižnično gradivo jc glede na snovi, n:t katerih je nrsialo. med seboj tesne povezano starejše jc na pergamentu in papirju, mlajše na papirju in novejših nosilcih zapisov Našteli materiali pa služijo ludi likovnemu izražanju Zalo smo razstavo in katalog, ki sme ju pripravili v počastitev 4C-lelnice neprekinjenega delovanja konservatoreko-restovra lorske delavnice, ki deluje pri Arhi"u Republike Slovenije, poimenovali ZAPIS IN PODOBA, ohra njanjc, obnavljanje in oživljanje dediščine na pergamentu in papirju.
Konscrvalorsko-restaviatorska slu/ba za gradivo na ptrgamentu in papirju sc jc tudi v Sloveniji, take kot v večini evropskih držav, začela razvijati kmalu po 1 svetovni vojni
O delu arhivov in zPoroyaniih
A lil H VI XIX 19%
Lcir. 1956 jc hi] pod vodstvom in/.. Ljudmile KRII-SE v okviru tedanjega Muzeja narodne osvoboditve, danes Mazcja novejše zgodovine (Cekinov grad), ustanovljen re ¡lavratorski oddelek z namenom. dr. skrbi /.a konserviranje in restavriranje zla ti v vojni poškodovanega gradiva.
Ker sta bila interc. in potrebi po reševanju tako mlajšega kil starejsega gradiva tudi v drugih ustanovah, je oddelek kmalu opravljal storitve /.a .številne arhive, knjižnice in mu/.cjc pc Sloveniji.
S I. januarjem 1980 se je restavratorski oddelek muzeja, takrat že pod vodstvom in!. Nade C1*'"NIK MAJCFN, vključil v današnji Arhiv Republike Slovenije, sc preseli! v njegove preurejene pre store se kadrovsko okrepil ler dohil dejanske možnosti za kvalitetnejše delo.
Danes poleg rednega dela skrbimo /.a izobra zevanje in strokovno izpopolnjevanje delavecv v oddelku, sc posvečamo raziskovalnemu delo kol delavnica odprtega tipa nadaljujemo z delom na področju preventivnega varovanja in konservatorsko-restavra-torskib uslug za potrebe slovenskih ustanov in posameznikov,
Gicdc na le da je v naših ustanovah .še vedno veliko ogroženega gradiva, je naša naloga, da skupaj >, arbivisti, knjižničarji, kustosi, galeristi in drugimi varuhi izberemo in določimo prioriteto reševanja posameznega gradiva, konkretni postopki konserviranja in restavriranja so prepuščeni strokovni odločitvi restav-raiorja.
Skrb za pogoje hrambe, za ustrezne prostore in opremo pa |e v večji meri v pristojnosti širše družbe ki pa na žalost pogosto nima prevelikega posluha za tovrstne naložbe
Kct restavratorjevo delo navadno poicka v diskretni oddaljenosti od javnosti, zmo ob jubileju, ki ga letos praznujemo pripravili dve prireditvi: razstavo in simpozij. Z njima smo želeli predstaviti našo dejavnost, ohenem pa tudi opozoriti nn pomen pre vcnlivnega varovanja, zlasti:
*	starejšega gradiva: srednjeveških kodeksov, per-gimentnib Litin pečatov, rokopisnih in tiskr.nih knjig, zemljevidov, načrtov
*	mlajšega gradiva, nastalega v tem stoletju foto gratlj. načrtov na transparentnih papirjih, likovnih del ter spisovnega in tiskanega gradiva na različnih vrstah papirja
StarcjSa pisna in likovna dediščin.? je že sama po sebi zaradi nnikatnosti inj uporabljenih materialov dragocena in spoštovanja ter varovanja vredna, vendar ie v naših zbirkah Se vedno preveč gradiva ki čaka vsa^ na najnujnejšo zaščito in primernejše prostore.
Mlajše gradivo, predvsem tisto nastalo ob konca 19. stol in v leni stoletju pr. zaradi občutljivosti manjše obstojnosti in množične ;ti predstavlja za kon-servatorje, restavratorje in varuhe zbirk največ izzivov in strokovnih težav.
Je t le rt Votlophvc
Mednarodni simpozij o konzerviranju knjig In papirja. Cekinov grad, 3 5 julij 1996
Za kolege restavratorje, arhivarje, knjižničarje, kustose in drage strokovnjake je bil organiziran tridnevni Mednarodni simpozij o konzerviranju knjig in papirja, ki je sklenil razstavo.
Pr vi tovrstni mednarodni simpozij v Sloveniji je potekal od .1. do julija letos, prav tako v prostorni Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani (Cekinov grad). Na njem je s prispevki sodelovalo 29 pre davaleljev, 1?. domačih in 17 tujih strokovnjakov.
Dopoldne prvega dne je bil poudarek na temah, ki povezujejo konservatorsko restavratorsko stroko z mejnimi področji.
Mojca Grabnar iz Arhiva Repuhlike Slovenije je predstavila Zgodovinski pregled konservatorsko-restavratorske dejavnosti na področju papirja in per gamenta ra Slovenskem; Ivan Rcbernik iz Vatikanske knjižnice je predavanj" naslovil: Ho v spoznavnem sveta ;(itri še navzoč naš včeraj in naš danes'.'; I-rnnce M Doiinar i/. Arhiva liepabiikc Slovenije pa: Per gamcnlnc listine, bogastvo ali breme nacionalne kulturne ded-šcine?1 Nataša Golob z ljubljanske Pilo-zolskt fakultete je predstavila let ie in meje slovenske kodikološke terminologije. Peter O um beri s filozofske fakultete v Lcidnu je predavanje naslovil: Kodikološki opisi zakaj kratki in zakaj obsežni?; Ivan Bogovčii i/. Restavratorskega centra Slovenije je končal s Pr. spe vekom k slovenski restavratorski terminologiji. Popoldanski sklop je začel Josip Korošec iz Restavratorskega centra s predavanjem o Crganiziiani interdisciplinarnosti reslt.vratorsiv.?; Nada Čučnik-Majeen je v prispevku Načrtno jli naključno? pred stavila razvoj slovenske restavratorske službe /.a pzpir in pergameni Helen l orde i/. Punlic Record Oflica i/. Londona je prispevek naslovila Politika varovanja, Ann Seibcrt iz Kongresne knnzniee v Washingtonu pa Izkušnje pri preventivi nesreč: Koga poklicati'.'.
Dopoldan dragega dne je bil posvečen pro blcmaliki konserviranja in restavriranja vezav in starejšega gradiva
Carlo hcderici z Centralnega inslitiua za patologijo knjige iz. Rima jc predstavil obsežen pitvekt: Italijan ski popis srednjeveških knjižnih vezav Konstantin Ihnilis z Tehnološko izobraževalnega instituta v Alert lih na Siraktaro srednjeveških knjižnih vezav; Christopher Clarkson iv. West Dear kolidža je pripravil prt da vanje Varno razstavljanje in ravnanje s srednje vešktmi rokopisi in inkumihulami, Jiri Vnoiičck iz Narodne knjižnice v Pragi pa: Nove smernice na področju preventive in konserviranja v Narodni kt.jižntc Češke Repablikc; Jarmila Minarikova iz Slovaškega narodnega arhiva ie predstavila Nekaj ugotovitev k restavriranju srednjeveških dokumentov na papirjj, Jedcrt Vodopivcc iz Arhiva Repah!ike Slovenije pa problematiko Restavriranja inknnabul; Matija Strlič z ljubljanske Paknltele za kemijo je podal zgodovinski razvoj martuoriranih papirjev.