Za enotno strokovno organizacijo vsega jugoslovenskega učiteljstva. (P o n a t i s i z g o v o r a E n g e 1 b c r t a G a n g 1 a n a d e 1 e g a c i j i »Z a v e- z e« dnc 6. scpt. 19 19., o b j a v '1 j e n e gy a v 3 8. števHki »Učit. Tovariša« o d 17. sept. 1919.). Odkar -živ'mo Srbi." iirvati \n Sloveaiei v skuipni do-movi-ni. gre naše stremijenje za tem. da izvedemo ccntralizacijo šolstva tako, kakor bo to sološni in široki kiilturi našega troimenega naroda v korist. Dancs ni tega vprašanja na dnevnem redu; a veivdar ga niorain omeniti. kcr se mi zdi pravilo da iz njcga izvaiam logični zakl.iuček: Enotno moramo združiti tudi vse svoie vrste — izvesti moramo centralno organizaciio učitcljstva Srbov, Hrvatov in Slcvencev! Kratko in kategoi-ičiio se glasi ukaz: Moramo! Mora-ino pa. ker hočcino nekateri in ako hočemo vsi! Zdi se mi. da ie vcndar dospela doba. iko ialvko izbrišctno iz svo.ie kulturiic zgodovine kranjskega. štajerskcga koroškcga. primorskcga, da!matinske:ga» lirvatskega in srbskega učitelia. ko laliko preidemo ureiko liberalnega. socialnodemokratskega in klerikaincga učitdja — ter sc vsi prekrstimo s skupniin imcnom iugosloveoskega učitelia z imenoin učiteja Srbov. Hrvatov in Slovencev tcr se združitno na skupnein delu v dosego skiFpnih koristi svojcga stanu in no našcm stanu koristi svojega šolstva. Sknpna nam !e dornovina. skupno iii enotuo mora biti učiteljstvo — ena in enotna mora bit; tudi naša organizaciia! Ustvarjena pa mora biti skupna naša organizaciija na taki podlagi in na takih načelih.' da ne bo nikogar odbijala od sebc. arnpak da bo vsakemu. ki ie po svo.ii zavesti predvsem in edino učiteli svojega naroda. vstoii van.io mogoč. Po jo prvi pogoj! Drugi. nič manj važen pogoj ie ta, da ie očuvana v našj organizaciii vsakeinu pripadnfku našega stanu popolna svoboda v vsakem oziru \r\ v takih raejali organizaonega štatuta. da bo ediiia zadača organizacije kot celote in vsakctr;> ti.ieiietra sestavncga de!a čuvaniie nasili staiiovskih koristi iu pospeševanjc iiaš:!i stanovskih nalog. kakor ie izvrševanfe naših stanovskili do'žnosti sveta naloga našc celotc in vsakega posainezriika. Tretji i'Ogoi cnakovreden prviina dvcnia je na.ša dobra jn resna volia. Ako vržeino <>d sebe to. kar nas loči in cepi. •n dvigiicmo do združevalne veliave tokar lia.m ie skupno. kar tias vežc in napravlja enakopravne čiane istega stanii. potem sino takoi na pravi noti ki drži v skupiio enotno orgaiiizacijo. Kot učitelj sein orRanizovan v svoji stanovski organizaciji in bom izkušal v nji uvcljaviti načela in nazore. ki se,m o n.iih prepričan. da so v korist staiui fn šolc V organizaciji rtisem politik. atnpak sem kiilturni delavec in bojevnik za stanovske interese. Načelo demokratiznut mi daie zunai or^anizacijp pravico. da sem član politiške stranke in kulturne struje, ki odcovarjata inojemu svobodnemt preudarku in prepričaaiu. In kjer imam zunaj orcfanizaciie besedo veljavo in moč tam mi bo moia stanovska zavednost veleva'a. da pridobim iavno nuieaie za naše skupne težnje, da torej stranke i» struje vnamein za svoi stan. ne da bi svofo organizaciio spravlial v odvisnost ali io celo podreial strankarskim interesoni politike Mo.je delo kjerkoli bo toliko uspešneie in toliko ugodnejše. ker me,bo napajala ponosna zavest. da stoii za menoj vsa organizacija kadar in kier delam ali govorim v nieiiem hnemi ali v soglasju z n.jeniini načeli. Ako kje pride v našeni slučaiu do veljave resnica: Vsi za enega in cden za vse! Drugi naj se nas.lan.iaio na nas, a nc m! ite nje! In — ničesar o nas brez nas! Iz tega govora. ki ga ie govoril tov. (iangl leta 1919. je popolnoma iasno raz- vidno. da se ie že tedaj uvidela nujna potrcba depolitizacijc naše stanovske organizaci.ie. Popolnoma .iasno ie povdaril ista načela.ki jih vsebuje deklaraciija. Še bolj nam potrjujc to potrebo vsa ddba. ki smo jo preživeli <xl tedai. Na isti podlagi so organiziraiii rne^čansikošolski učitelji, iia isti ivrofesorji in na isti novinarji, ki svobodno zagovar.iajo izven organizaci.ic pri svojih i^olitiš^kih strairkah in v listili svoie politične nazore in svetovno naziranje. v organizaciji 'P-a poana-o rnedscboino toleranco in se ootezaio za Skupnc Interesc. Tak« je tudi učiteljstvo svobodno pripiiiščeno da delujc izvcn organizaciie na političnem polju. tega niu tudi deklaracija iic odreka Zato podčrtavaino Ganglovc besede. ko pravi: »Načelo demokratizma tni daie ztinaf orgarrizactie pravico. da sem član nolitiške stranke in kiiltiirne struje. ki odgovari^ moiemu svohodnemu nreudarku in prepričaniu. In kjer imam zunai organizacije besedo. veljavo in moč. tam mi bo mo;a stanovska zavednost velevala. da nridobim iavno mnenje za naše skupne težnie. da torei stranke in stniie vnaniem za svoj stan. ne da bi svoio organizacijo spravllal v odvisnost alj io celo nodrejal strankarskim interesom politike.«