THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA LOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P.DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 189. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 28. SEPTEMBRA — SATURDAY, SEPTEMBER 28, 1929. LETNIK XXXIII. ŽALOSTNA SMRT ŠTIRIH ČLANOV ISTE SLOVENSKE DRUŽINE. — PETI ČLAN UŠEL SMRTI. — SLOVEN-SKA NASELBINA ŽALUJE ZA ŽRTVAMI. Eveleth, Minn. — V žalost je odeta naša lepa evelethska slovenska naselbina. V dno duše nas je vse pretresla neizrekljivo turobna žaloigra, ki se je odigrala v noči od 24. na 25. septembra nad tukaj dobro poznano in spoštovano slovensko rodbino Lavričevo. Zvečer so se vlegli k počitku, niti najmanj ne sluteč, da se bodo prebudili v večnosti. Plin, ki so ga uporabljali za razsvetljavo, je pričel ponoči- uhajati in delovati smrtonosno na speče člane družine. Umoril je očeta, 75 letnega starčka, Franka Lavrič; njegovo ženo, 56 let staro Johano Lavrič; njih 23 letno hčer Mary, in enega o-troka, 2 leti starega Robert Frank Bradač, vnuka Mr. in Mrs. Lavrič. V hiši je spal tudi sin Frank Lavrič, 25 let star. Tudi njega je plin dos^en, a ne tako učinkujoče in upati je, da bo okreval. Štiri istočasni pogrebi iz iste družine je pač nad vse žalosten slučaj. Učimo pa se lahko iz njega, kako resničen je izrek, da ne> vemo ne ure ne dneva. Sorodnikom pokojnikov naše najiskrenejše sožalje. -o- BOJ POLICIJE S ČRNCI Chicago, 111. — Preteklo sredo je na neko ovadbo obkrožila policijska patrulja hišo na 4139 So. Park Ave., sedež verske sekte, imenovane Moorish Science, h kateri je pripadalo veliko število-črncev našega mesta. Nenadno pa so iz hiše pričeli padati streli, na kar je policija v enakem jeziku odgovorila. Posledica te bitke je bila, da sta bili ubiti dve osebi, en policaj in eden izmed voditeljev, trije, dva policaja in en črnec, pa so bili težko ranjeni. Aretiranih je bilo 60 oseb. — Kakor se je izkazalo, je bila ta verska sekta na zelo slabem glasu pri črncih. Njih vera je bila mešanica iz mohamedanske, budistovske in konfucijske vere, malo pobarvana s krščanstvom. Njih "molitve" so obstojale iz kričanja in razgrajanja, in večkrat so se sosedje omenjene hiše pritožili čez to. Policija pa je našla tudi polno orožja v njih "cerkvi". -o-- SMRTNA KOSA V Kansas City, Kans. je v sredo umrl znani tamošnji slovenski pijonir Mr. George Ve-selich, stanujoč na 430 N. Fifth street, v starosti 55 let. V Kansas City je bival kakih 30 let in bil vnet in delaven na društvenem in farnem polju tamošnje naselbine. Bil je večkratni delegat na konvencijah KSKJ. To poletje se je mudil na obisku v Chicagi pri svojem svaku Mr. Kure, tedaj je tudi nas obiskal, še zdrav in krepak. A danes ga ni več. Take padajo naši pijonirji eden za drugim. Žalujoči družini naše iskreno sožalje, pokojniku pa R.I.P. • NOV SVETILNIK ZA ZRAKOPLOVCE "Amerikanski Slovenec" je največji slovenski dnevnik in najstarejši slovenski Ust v A meriki. Naročajte ga! AVSTRIJA V STISKAH Avstrijska vlada se ustrašila težkega položaja države in odstopila. — Civilna vojna grozi državi. Dunaj, Avstrija. — Avstrijska republika ima pred seboj težke dneve, kakoršnih še ni doživela od svojega obstanka. Za zadnji četrtek je imel državni kancler, Dr. Steeru-witz, namen, da predloži parlamentu v odobritev premem-bo ustave, kakor jo je zahtevala nacijonalistična stranka, a njegova vlada se je v zadnjem in najbolj kritičnem tre-notku pokazala nad vse slabotno in je na predvečer, v sredo, javila svoj odstop. Ni se čutila, da bi bila zmožna, izvesti državo iz homatij, ki ji prete. Za moža, ki ima prevzeti Dr.. Seeruwitzovo mesto in sestaviti nov kabinet, je imenovan sedanji dunajski policijski načelnik, Johan Schober, ki je poznan kot "najmočnejši mož" v Avstriji. Svoječasno je že bil ministerski predsednik. V težkem času je zdaj nastopil svoje mesto, in ako bo srečno izpeljal Avstrijo iz položaja, v kakoršnem se nahaja zdaj, ga bodo po pravici lahko prištevali rešiteljem domovine. Nacionalistična armada se vedno bolj pripravlja za svoj pohod na Dunaj, ki se ima izvršiti prihodnjo nedeljo. Da se bo ta pohod izvršil, je skoraj gotova stvar, kajti izpremeniti ustavo v tako kratkem času je težko izvedljivo. Socijalistična armada se enako pripravlja na obrambo, in ako ne bo Schober prej kaj izvanrednega ukrenil, bo neizbežno izbruhnila v nedeljo na Dunaju civilna vojna. -o- NOVI ZRAČNI POLICAJ GOREČ V SVOJI SLUŽBI Chicago, 111. — Maj. R. Royce, poveljnik zračne policije, ki je bila nedavno ustanovljena v mestu Chicago, se je z vso vnemo posvetil svoii službi. Nedavno, kakor se je sam izrazil, je pregledal vsa zračna pristanišča v Chicagi, skupno 23, in od teh je našel le pet, ki so zanesljiva in odgovarjajo zahtevam varnosti. Izrekel je tudi potrebo, da bi morala država sama, izdati strožje zakone za avijatike, kajti dosedanje varnostne odredbe so pod ničlo. -o- SIN NASLEDUJE OČETA V ZBORNICI Montevideo, Minn. — Na posebnem zborovanju farmarsko-laboritske stranke je bilo eno-glasno sklenjeno, da pokojnega kongresnika, O. J. Kvale, ki je pred dnevi v svoji hiši zgorel, nasleduje začasno njegov sin Paul. Primarne volitve za novega kongresnika se bodo vršile 9. okt., končne volitve pa 16. oktobra. Paul Kvale je izvrševal službo tajnika pri svo jem očetu. msmw f-'affiTWi Aeroplanom bo pristajanje v nočnem času zeio oiajsano z izumitvijo novega svetilnika. Ne bo samo kazal pristanišča, ampak tudi smer vetra, in sicer tako, da bo svojo, do dve milji dolgo luč metal vedno v tisto stran, kamor bo veter pihal. Na sliki vidimo ta svetilnik in na levi strani njegovega izumitelja, majorja Fr. Boyle. VELIK STRAH V FLORIDI Vihar, ki je divjal nad baham-skim otočjem, napovedan, da prihrumi v Florido. — Prebivalstvo se pripravilo. — Nevarnost ponehala. Miami, Florida. — Prebivalstvo vzhodnega obrežja Floride je preživelo težko noč od 25. na 26. sept. Z mrzlično napetostjo so pričakovali, kdaj bo prihrul nad nje vihar, ki je divjal prejšnji dan nad Nassau, cvetočim 'mestom na Baham-skem otočju, in ki je bil napovedan, da se pomika v zapad-ni smeri proti Floridi. Prebivalstvo, tako opozorjeno, se je skrbno pripravilo za ta slučaj, kajti poznajo take viharje že iz prejšnjih izkušenj. Kateri so se zanesli na svoje hiše, so se zabarikadirali; večina pa je zapustila svoje domove in zbežala v notranjost dežele. Tako se je lahko videlo cele karavane voz in avtomobilov, ki so se pomikali po cestah iz obrežnih mest proti zapadu. Po celi Floridi pa so se Rdeči križ in druge pomožne organizacije pripravile, da bodo v nesreči lahko takoj nudile pomoč. V četrtek pa so potem z radostjo ugotovili, da je nevarnost prenehala in da se je vihar razblinil na oceanu, pred-no je dosegel obrežje Floride. Vendar pa prebivalstvo še ne zaupa in še vedno stoji na straži, kajti v živem spominu jim je še vihar iz 1. 1926, kakor tudi iz lanskega leta. RUSIJA NASTOPA GROZILNO Rusija zahteva, da Kitajska preneha z napadi na ruske podanike. — Vstaja upornega kitajskega generala u-dušena. Moskva, Rusija. — Ruska vlada je"potom nemškega poslaništva poslala kitajski vladi noto, v kateri grozi, da bo odločno nastopila, ako se bodo še ponavljali kitajski napadi v Mandžuriji na ruske podanike; napovedala je tudi, da je izdala svojim vojaškim oblastem v Sibiriji nalog, podvzeti energične korake, da se taki napadi v nadalje preprečijo. Že pred kratkim pa je bilo poro-čano, da namerava Rusija obdržati svojo armado v Sibiriji na kitajski meji skozi celo zimo. Ako bi ne bila človeška življenja tako dragocena in bi ne imel položaj tako žalostnih posledic, bi se lahko smejali nad rui?ko-kitajskim preklanjem. Nedavno je namreč pisala Kitajska Rusiji podobno grozilno pismo, češ, če ne bo dala mir, da bodo Kitajci odločno nastopili. In zdaj pridejo Rusi z enakim pismom. Gospodje se igrajo po otročje na račun u-bogega ljudstva na tej in oni strani in prav bi bilo, da bi se to ljudstvo predramilo in udarilo po glavah onih, ki delajo te zmede, in povzročajo toliko žrtev. Iz Kitajske se poroča, da so vladne čete potolkle armado u-pornega generala in da je na ta način vstaja udušena. KRIŽEM SVETA -o- — Hilo, Havaji. — Izvedenec v delovanju vulkanov, T. A. Jaggard, je naznanil, da obstoji velika možnost, da tekom enega meseca pričnejo bruhati trije ognjeniki istočasno, in sicer Kilauea, Manuloa in Hualalai. Opozoril je prebivalce havajskega otoka, naj se pripravijo. — Pariz, Francija. — Nenadna sreča je zadela neko revno prodajalko v neki tukajšnji slaščičarni, katere ni narava obdarovala z ničemer drugim, kakor z izredno lepoto. Premožni indijski princ, Aga Khan, je prišel v prodajalno po škatljo sladkorčkov, pri tem pa se je zagledal v lepo prodajalko in posledica tega bo ženitev v najkrajšem času. — Evansville, Ind. — Aero plan se je izkazal kot praktie no sredstvo za omejitev poža ra. Nekemu farmarju se je vnel skedenj in nevarnost je bila, da bi se mu tudi hiša vžgala. Tedaj pa prileti neki aeroplan in neprestano plove med hišo in skednjem, in s pišem je odvrnil ogenj od hiše. Po svojem dobrem delu je nepoznan izginil. — Los Angeles, Calif. — Zdravniki si ubijajo glave nad nenavadnim slučajem. Jos. Ma-yott, star 54 let, ima namreč neko neznano bolezen, ki ga stalno dela manjšega. Pred osmimi leti je meril 5 čevljev 7 ineev, danes ga je pa le še 4 čevlje in 10 inčev. Zdravniki so ugotovili, da mu kosti postajajo krajše. — Budapest, Ogrska. — Hči Rasputina, ki je igral na bivšem ruskem carskem dvoru tako važno vlogo, je pri ogrski vladi vložila prošnjo za dovoljenje, da bi smela nastopiti kot plesalka na ogrskih gledališčih. Prvič ji je bila prošnja odbita, a ko jo je ponovno vložila, ji je notrani minister izdal dovoljenje. -o- t. Iz Jugoslavije* VELIKA CERKVENA SLAVNOST V RAJHENBURGU. — SLOVENIJA DOBILA NOVO BAZILIKO.—ŽALOIGRA V ZGORNJI PRISTAVI PRI PTUJU.— DRUGE RAZNE VESTI IZ DOMOVINE. CHICAŽANI, POZOR! Chicago, 111. — V noči od sobote na nedeljo bomo dobili nazaj eno uro spanja, za katerega smo bili v aprilu prikrajšani. V nedeljo zjutraj ob 2. uri pričnemo namreč zopet s takozvanim zimskim časom, Standard Time. Predno se torej v soboto zvečer vležete k počitku, pomaknite svoje ure za eno uro nazaj. — Kakor smo dobili soorooilo od župni-šča, se bo tudi nedeljski spored za sv. maše vršil v cerkvi sv. Štefana po novem času, Standard time. -o- SESTANEK DELEGATOV MALE ANTANTE Genova, Švica. — Zadnjo sredo, po zaključku zborovanja Zveze narodov, so se sešli na tajno konferenco delegati takozvane Male antante, namreč Poljske, čehoslovaške, Jugoslavije in Rumunije. Razprava se je sukala zlasti o-krog revizije pogodb. Do defi-nitivnega sklepa niso prišli, ampak se je to odložilo za prihodnje zborovanje Male antante, ki se bo vršilo v Pragi Nova bazilika v Sloveniji. Rajhenburg, 9. septembra. — V nedeljo 8. sept. se je vršila v Rajhenburgu velika slav-nost. Bilo je na slavnosti nad 10,000 ljudi, pravi poročilo, iz Slovenije in Hrvatske. V soboto popoldne se je vršil slovesni sprejem g. knezoškofa dr. Karlina. Zvečer se je vršila rimska procesija, kar je bilo nadvse impozantno. V nedeljo dopoldne je prevzv. g. škof ob obilni asistenci duhovščine blagoslovil ogromne nove orgije, in zastavo dekliške Marijine družbe. Pred slovesno pontifikalno sv. mašo je imel preVzv. g. škof dr. Karlin pridigo, med katero je prebral tudi papeževo pismo, s katerim sv. oče proglaša krasno rajhenburško cerkev za baziliko. Po cerkvenih slavnostih je bil še obširen program, pri katerem so sodelovali razni prosvetni in kulturni klubi in društva domači in od drugod. Kaj takega Rajhenburg še ni videl. Bil je to važen pomenljiv zgodovinski trenutek. -o-- Strašna žaloigra. V Ptujski okolici se je zgodil grozen zločin. Anton Horvat je bil kmet v Zgornji Pristavi 30, župnija Sv. Vid pri Ptuju. Rad je pil in zgodilo so je, da je cele dneve bil pijan. Gospodarstvo je šlo rakovo pot. Tudi v torek, 3. septembra, je mož cel dan popival in se zvečer vrnil domov pijan. Šel je spat na skedenj. Ko ga je zjutraj žena poklicala — ga nikjer ni bilo; na skednju je ostal le njegov klobuk, ležišče je bilo mlaka krvi. Povsod so iskali očeta, a ga niso našli. — V sredo so naznanili vso zadevo orožnikom, ki so hitro našli truplo umorjenega v koruzi preko ceste. Imel je razbito črepinjo. Kdo je ubijalec? Zdravniki so se izjavili, da je Horvat umrl radi izkr-vavljenja možgan. Ker je bil Horvat v tožbi z nekim sosedom, je sum padel nanj in orožniki so ga zaprli. Sosed je zatajeval, da je nedolžen, a moral je vseeno v zapor. V soboto se je pa preiskava obrnila v čisto drugo smer. Horvat ima obilno družino, s katero ni živel v ljubezni. Najstarejši njegov sin, Martin, rojen 1911, ni posebno bister, a očeta ni mogel prenašati. Sum je padel tudi nanj in v soboto je sin priznal, da je umoril v torek zvečer ob 10 s sekiro svojega očeta. Očeto-morilca so zaprli. Vsa okolica je razburjena radi groznega zločina. To so sadovi pijače in slabe vzgoje . . . -o—— Mali Cerovec v ognju. Stopiče, 10. septembra. — Dne 9. septembra zgodaj ob pol 4. uri je izbruhnil v Malem Cerovcu, mala vas pod Gorjanskem pogorju, ogenj. Še predno so mogli dospeti og- njegasci na lice mesta iz Sto-pič in Novega mesta so bile že v plamenu tri hiše in več gospodarskih poslopij. Trem družinam so pogorele hiše in več poslopij. Kmetom je zgorelo več svinj, gospodarskega orodja, žita itd. Najbolj sta prizadeta Fran Krefalj in Jožef Turk. Štiri osebe so se močno opekle pri gašenju. Škoda je velika, zlasti še, ker so ljudje v teh krajih revni. -o- Z denarjem se je zastrupil. Selškemu pismonoši gosp. Valentinu Prestopniku iz Most pri Ljubljani se je primerila nenavadna nezgoda. Zastrupil se je z denarjem. Pred kratkim se je pri popravljanju neke svetilke neznatno ranil v . kazalec na desni roki. Ranica je bila tako neznatna, da ji pi-smonoša ni posvečal nikake pozornosti. Okoli 1. t. m. pa je raznašal upokojencem denar, ki ga je štel z ranjeno roko. Nenadoma mu je začel prst otekati in mož je jel čutiti po vsej roki hude bolečine. Odpravil se je k zdravniku, ki je ugotovil zastrupljenje in svetoval Prestopniku, naj gre nemudoma v bolnico. V bolnici so dognali, da gre za težko zastrupljenje radi infekcije. Denar, ki ga je bil pismonoša štel, je bil umazan in okužen s strupenimi ibacili, Svetovali so Prestopniku, naj si da odrezati roko, ker je prehajalo zastrupljenje že v ramo. Na kaj takega seveda Prestopnik ni hotel pristati. -o- "Ne bomo se več pravdali" V selu Orlovcu pri Belova-ru je selj&k Stevo Simič ubil svojega očma Antena Kemeno-viča, s katerim se je prepiral zaradi razdelitve posestva. S sekiro mu je prebil prsni koš ter mu razbil glavo in čeljusti, tako da je smrt nastopila takoj. Vzrok večnih prepirov so bile tožbe pri sodišču. Karakteristično je, da je Simič takoj po uboju prišel k svojemu od-' vetniku v Belovar ter ga ogovoril z besedami: "Končano je. Ne bomo se več pravdali!" -o-- Požar. Brežice, 6. septembra. — V četrtek, dne 5. t. m., popoldne med 3 in 4 je začelo goreti gospodarsko poslopje Jakoba Glogovšeka, posestnika in krojača iz Gor. Obreža, obč. Artiče. Pogorel je hlev, svinjak in šupa za krmo. Vsled silne vročine in pomanjkanja vode ni bilo mogoče veliko gasiti. Ko je gospodar Jakob Gla-govšek zapazil ogenj, je bilo že vse v plamenu. Hitel je reševat živino iz hlevov in se pri tem opekel po obrazu in rokah, da so ga morali takoj odpeljati v bolnico v Brežice. Škoda je občutna, posebno sedaj na jesen, ko mu je zgorela vsa krma za živino in do 2000 kg krompirja. AMERIKANSKI SUOVENEC l Prri In najstarejai slovenski , list t Ameriki. ;jttUsb' "-"rt* Ustanovljen leta 1S91. ' Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-fleljkov in dnevov po praznikih. ' Izdaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. , ^ Telefon: CANAL 0098 «—— _ ' ✓ Za čelo leto Za pol leta Naročnina! -S5.90 _ 2.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto---$6.00 Za pol leta---------3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America Established 1891. Tssued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year------ For half a year _$5.00 _ 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year__________,—$6.00 For half a year --------------------- 3.00 POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, jio kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker fe tem veliko pomagat« listu. ____ DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu 5e čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov Uredništvo ne vrača.________ Entered as second class matter November 10. 1925. at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._____ umor! — Svet ameriških krščanskih cerkva je v tem zmislu naslovil na predsednika republike spomenico, da je vedno naraščajoče oboroževanje ne samo v škodo gospodarstvu in proti nauku Kristusa, ampak tudi nezdružljivo z duhom pogodb, ki se sklepajo baš na pobudo Amerike. — Evangeljska duhovščina na Danskem je označila v svoji resoluciji na vlado vojno kot nezdružljivo z evangelijem. Zato predlaga, da bi bila pač največja čast in ponos naroda, ako bi se Danska kot prva država na svetu popolnoma razorožila. — Tako delati, smo dolžni kristjani vsega sveta! Ne vojna, ampak edino le MIR je znamenje Kraljestva božjega! ki imajo knjige na posodo naj jih prinesejo na sejo, da se drugim oddajo. Posebno bi rade nazaj imele knjigo "Pod Svobodnim Solncem," ter Slovenska Žena. Odbor. OBISK IZ CLEVELANDA. Chicago, 111. Za mir Po vsem svetu se je začelo zlasti po svetovni vojni veliko gibanje, pokret za mir, za razširjenje pacifistične ideje. ^ Zlasti se je ta pokret razvil med mladino in delavstvom. Zakaj po šli širitelji pacifizma zlasti med mladino? Starejši ljudje namreč, ki so vojno prav sami doživeli! bodisi v strelskih jarkih, bodisi v pomanjkanju doma, ali celo v zaporih, že vedo, jkaj je vojna. Mlajši generaciji, mladini pa ni znano. Zato pe je mirovni pokret op.,rijel pred vsem mladine, da jo vzgoji y duhu: Nikdar več vojne! Kajti spomeniki v vojni padlim vojakom s stotinami imeni, mladini ne povedo vse groze, muk in trpljenja milijonov ljudi. Zato se prirejajo mirovna zborovanja, kjer za pacifi-zem navdušena mladina manifestira proti vojni, v kateri človek, podoba božja, ubija človeka, podobo božjo. Ta mladina pa tudi ve, da se mir ne ustvarja s kakimi papirnatimi pogodbami, z miroljubnim govorjenjem državnikov, ampak, da je za dosego trajnega miru potrebno, da so vsi ljudje prepričani o uničevalnosti in nemoralnosti vojne v vsakem oziru. Tako je francoska mladina priredila te dni veliko manifestacijo za mir. Na raznih mejnih postajah je sprejela svoje tovariše-so-borce, ki so prišli iz Nemčije, Belgije, Švice in drugih držav in od tam so se napotili v dolgih potovalnih kolonah peš proti Parizu. V vsakem večjem kraju so priredili skupno z ljudstvom manifestacijsko zborovanje proti vojni, za mir, za bratstvo vseh narodov, vseh ljudi. V Pariz jih je tako prišlo okoli 10,000 in so tudi tam zborovali. Tudi delavstvo vsega sveta si je edino v tem, da pri današnjem kapitalističnem družabnem ustroju nima nobena vojna ene države proti drugi prav nič skupnega z idealizmom in patriotizmom. Delavstvo vsega sveta je danes proti vojni in vsemu, kar je ž njo v zvezi. To njegovo prepričanje sloni na sledečih dejstvih: ZadAja vojna je trajala štiri leta. Pod orožjem je bilo koncem vojne okoli 30 milijonov ljudi, da se med seboj pobijajo. Mrtvih je ostalo na raznih bojiščih čez 11 milijonov. V teh štirih letih je bilo tedaj radi vojne v vsaki minuti 4 do 5 mrtvih. Skozi štiri leta dan za dnem 6 do 7 tisoč mrtvih. Toda te mrtvece je treba šteti s srcem, šteti solze njihovih mater, žena, otrok! Od lakote in bede, povzročene po vojni, jih je umrlo 7 milijonov. Ranjenih je bilo 20 milijonov ljudi, mnogi večkrat. Invalidov je ostalo 10 milijonov. Stroški vojne znašajo 337 milijard dolarjev. Ako vzamemo, da je mrtvih okoli 12 milijonov, tedaj stane usmrtitev vsakega poedinca 15,565 dolarjev. Stvarnih vrednosti je uničila vojna za 1680 milijard zlatih mark. Za to vsoto'bi lahko imele vse družine vse Evrope z Rusijo vred, Združenih držav ameriških, Kanade in Avstralije, vsaka svojo hišo v vrednosti 10,000 nemških mark z opravo, vredno 4000 mark in vrtom, /vrednim 2000 mark, in še bi ostala velika vsota. Ako človek, ki ima količkaj razuma, vidi te številke, mora priti do prepričanja: Nikoli več vojne! • Zlasti pa mora vzplamteti v vsakem človeku to stremljenje ob misli, kakšna bo vsaka bodoča vojna. Umirale ne bodo samo milijonske armade v orožju, ampak bodo morilni plini uničili cele dežele, sploh vse, kar je živega. Proti vojni mora biti vsak kristjan. Zakaj Kristus je učil, da je vojna dovoljena le kot samoobrambno sredstvo. Vojne,v današnjem času pa niso samoobramba, ampak samo- SLIKE S KATOL. SHODA SE BODO KAZALE V COLLIN-WOODU. Cleveland-Collinwood, O. Malo nas je Slovencev po številu, menda smo razen lu-žičkih Srbov najmanjša veja slovanskega plemena, toda z duhom nikakor ne zaostajamo za drugimi velikimi narodi. Imamo svojo zgodovino in slovstvo, imamo svoje umetnike in znanstvenike. Našo pesem že poznajo druge narodnosti, ki z vnemo poslušajo njene odmeve po radio. In slovenska zemlja, katero občudujejo tisoči in tisoči letovi-ščarjev, kakšno prirodno lepoto nam nudi ob jutranji zarji ali pa ob solnčnem zatonu! Ni čudno tedaj, da jo pesnik opisuje "kot biser v srcu Evrope". In fia tej zemlji biva naš slovenski narod, bratoljuben in odkrit, kot so na splošno vsi Slovani. Čeprav se ob gotovih slučajih pisane gledamo med seboj, zato si pa zopet ob prvi priliki podamo pi-ijateljsko desnico in zopet smo dobri in zavedni Slovenci. Najnovejša slovenska pridobitev v Ameriki je slovenski film vseslovenskega kat. shoda v Lemontu in 351etnice K. S. K. Jednote. Te *lik" po eno malo žličko meda v u-sta, in to ti grlo tako sladko namaže, da kašelj in bolečine kmalu ponehajo. Ako si pa prehlajen, tudi ni boljega, kakor, da zvečer deneš v skodeli-' co žlico medu in navrh naliješ kropa, ter to kolikor mogoče toplo popiješ in hajdi v posteljo. To te tako lepo sladko pogreje, da mora prehlad nehati. Tudi lahko vzameš namesto vode čaj pa naj bo lipov, bezgov, ali kakoršen koli, vsak je dober. Torej southčikažam, mi čemo biti to zimo zdravi, zato pojdemo v nedeljo 29. septembra v Lemont po med. Kdor pa če biti bolan, naj pa kar doma ostane in kiha, prha ter kašlja, tako dolgo, da mu bo sape zmanjkalo. Na svidenje v Lemontu! Eden, ki med "lajka." ——o- IZ URADA PODRUŽNICE ŠT. 1, S. Ž. Z. Sheboygan, Wis. V torek dne 1. oktobra je redna seja podružnice. Vabljene ste vse članice, da pridete na to sejo, ker se imamo veliko važnega za pogovoriti. Tako so tudi dekleta posebno pozvana, ker se bo začelo z gospodinjskim tečajem. Po seji bo mal Party. Tiste članice Začetkom tega tedna se >2 zglasil v našem uredništvu rojak iz Clevelanda, Mr. John Maijinšek. Nahajal se je v Chi-cagi na začasnem obisku in je bil med tem časom gost našega čikaškega rojaka Johna Vidmarja, 1620 — 22 cesta. Z obraza se je Mr. Vidmarju bralo, da je tega obiska nad vse vesel; kako pa tudi ne; saj pravi sam, da sta oba Marinšekom doma iz istega kraja, Cerklje na Dolenjskem, da sta bila v mladih letih najboljša prijatelja, a da ju je pozneje usoda ločila, in je preteklo celih 30 let, pred-no sta se zdtij zopet sešla. Snidenje po 30 letih pa si lahko mislimo, da je veselo. SINGAPORE ~ KRIŽIŠČE SVETA Nekateri filmi predstavljajo Singaore kot "Mesto greha". V svetu politike, pomorstva in visokih financ pa ga zovejo "Križišče sveta", kajti Singapore pomenja za vsak narod nekaj drugega. V malokate-rem mestu na svetu je najti tako prečudno pisanost plemen, tako mnogovrstnost poslovnega in poklicnega življenja. Nikjer se ne stika toliko dejstev, od katerih je odvisna blaginja sveta. Tu si podajata roko vzhod in zapad in sku sata doumeti drug drugega. S terase, ležeče nekoliko milj izven mesta, v odrešilnem hladu padajočega mraka — moremo opazovati ladje, kako prihajajo ali odhajajo skozi morsko ožino med mestom Singapore in spredaj ležečimi otoki. Kajti tudi pri Singapore morajo iti ladje, kakor pri vzhodnem vhodu v Pacifik — Panami, skozi tesen prehod. Iz dalje nas pozdravljajo ravni, zeleni otoki in ravno za silo je še razpoznati valoveča polja. Po morju šume mogočni prekomorski parniki ali že leže usidrani, še vsi drhteči od viharne vožnje iz Liverpoola ali San Frančiška, Melbourna ali Yokohame. Tišje se giblje mogočno brodovje kitajskih jadrnic s slikovitimi, temnoru-javimi jadri, ki jih ugoden veter goni z ribolova proti domu. Bliže bregu plove vrsta čolnov, ki so groteskno poslikani kakor kitajski zmaji. Ob krmilu spoznamo Kitajce po širokokrajnem slamniku s priostrenim stožcem na sredi. Morje se v tropičnem solncu blesti v sivomodri barvi. Kdor je enkrat videl singa- porske ceste z velikimi palačami inozemskih bank in trgovin, brzeče množice evropskih in ameriških kupčijskih krogov, pisano mešanico Oriental-cev od kitajskega težaka do črnega Dravida Južne Indije ta te slike ne bo nikdar pozabil. Z gospodarskega stališča je Singapore življenjsko važno trgovinsko središče za celi svet. Kmalu pa bo to mesto tudi z vsemi potrebnimi sredstvi opremljeno močno strategično središče. Luka se preureja v moderno pomorsko opirališče. Tostvarne zgradbe in naprave hitro napredujejo in Singapore bo nekoč nedvomno odločilnega pomena za vojno ali mir. Že danes pa je to mesto kot brodovno opirališče bistven či-nitelj v svetovni politiki. S časom pa postane brez dvoma aktivna postavka angleške svetovne politike. Orjaški stroški — 30 do 50 milijonov funtov šterlingov ali 150 do 250 milijonov.dolarjev — ki jih je, od-nosno jih še bo Anglija potrošila za zgradbe tega brodov-nega opirališča,, bodo nosili obile obresti, pri čemur treba upoštevati, da pomenja angleško oboroževanje večkrat mir nego vojno. • Mesto Singapore je zgrajeno na otoku enakega imena, ki ga loči od malajskega polotoka le ozek morski pas, znan pod imenom Johorske morske ožine. Ta ožina leži tiho in pokojno, kakor bi se nahajala kje onstran sveta ali v še neznanih afriških predelih. Na obeh obalah se bohoti tropič-no rastlinje, voda je gladka kakor zrcalo. Iz zračnih sinjin se preganjajo ptice v jasne vode in sekajo s svojimi ostrimi kljuni za ribama. Prav na obalah teh pokojnih voda se nahaja angleško pomorsko opirališče. V pičli uri moremo ozemlje prehoditi in si ogledati nove naprave in u-trdbe. Pot vodi skozi kitajske vasi in mlade gumijeve nasade. Tod in tam nas sreča majhen, sivo lakiran avto s črkama R. N. (Royal Navy), ki vozi mornariške častnike v civilni obleki na igrišče za tenis. Ko dospemo na cilj., ne vidimo prav nič posebnega — nobenih debelih zidov ali nasipov, marveč sam'o železno o-grajo in na njej majhno desko z napisom: 'S. M. Naval Base/ Ob vhodu nam sluga pove, kaj zanimivega si je mogoče ogledati. Tu je nekaj skladišč in delavnic za ladijska popravila, stanovanjsko poslopje za inže-nerje in suha ladjedelnica. — Glavno pa je plavajoča ladjedelnica, ki leži približno sto metrov dalje. Na pokojnih, bleščečih vodah se ziblje orjaška ladjedelnica, velika dovolj, da sprejme vase moderno bojno ladjo. Težko si je misliti večjega nasprotja nego pogled na te tihe, jasne vode in na to sivo, težko, grozeče se raztezajočo tvorbo. Pogledi voditeljev narodov so uprti tu sem . . . MlM O napakah. — Neki Tone piše v lawndalski tetki o napakah slovenskih časopisov. O A. S. in Ave Mariji pravi, da jih ne bere, ker je njih vsebina prazna. "Ne bere" jih, pa ta modrijan kljub temu ve, kakšna je vsebina. Pač človek, v katerem se gode čudeži, ali ne? Jaz n. pr. ne vem, kaka je vsebina v kakem listu, če ga ne berem. Tetkin Tone pa to ve. Takih magičnih ljudi je pa že malo na svetu, kakor je Tone. Kajpada, Klepetalca in tetko pa Tone pohvali. Ta dva lista delata izjemo, pravi v svojem članku. Še jaz mu to potrdim, da res delata izjemo, kakor tudi Volek sam, ki je nedolgo obsojal lasten list, da vlečejo tetko na smetišče in gnojišče. Tone ima menda za to tetko v čislanju radi njenih hrvatskih dopisov? Tone je prav tako slab člankar, kakor je slab tisti poročevalec, ki je poročal v tetki o katoliškem shodu. Tone ga menda pozna i Kozel se javno spoveduje... — Tetkin redahter je načel vprašanje korupcije v jednoti. Gre za zadevo, ko se je hotelo kupiti kandidata za v gl. urau. Kozel, ki je zdaj za čuvarja v lawndalskem zelniku, je vse to že davno dobro vedel, pa je stvar tlačil in skrival, dokler ga nismo drugi poučili, da s tem, da skriva in tlači take stvari, ne bo nič na boljšem. To je učinkovalo, kakor sredstvo "Flit" proti "ščurkom, da je kozel prikobacal izza grma in se sedaj javno izpoveduje. S tem pokazal, da je slab čuvar . . . * * * Ne kradi. Gornjedolski župnik Janez, je imel pbsebtio veselje do sadjereje; vsled tega so se na jesen razna drevesa o-koli farovža šibila okusnih jabolk, hrušk itd. Poredni fara-ni so mu večkrat kradli okusen sad, vsled česar je gospod župnik neko nedeljo na leči pri-digoval o sedmi božji zapovedi rekoč: "Dobro poznam tatu, ta je tu med nami tamkaj-le; sedaj mu bom vrgel evan-geljske bukve na glavo." "Hej, Gašper, pripogni se," — je velela neka kmetica svojemu možu sredi cerkve. Vzrok. Desetnik: "Rekrut Bebec, čemu naredite obrat in sicer vsak obrat vedno le na desni peti?" Rekrut: "Gospod desetnik, javim ponižno — ker mi na čevlju manjka leva peta." * * * Čuden nasvet. Žena svojemu možu (lovskemu priganja-ču) : "Glej da se povrneš domov dobro obstreljen, jaz potrebujem denar za stanovanje in obleko." PLIM V BODOČI VOJNI (Ponovno smo že pisali o grozotah bodoče vojne z ozi-rom na napade s strupenimi plini. Danes objavljamo optimistično mnenje ameriškega strokovnjaka I. M. Scammela, ki na plinovo vojno ne gleda tako črno kot drugi avtorji.) Vedno znova nam pripovedujejo, da so strokovnjaki obvestili Društvo narodov o novo iznajdenih bombah a strupenimi plini, ki imajo tako silen smrtilni učinek, da se lahko z njim uničijo cele armade in milijoni civilnega prebivalstva. Približno pred letom dni je predaval ameriški poslanik v Berlinu dr. Jacob G. Schur-man, da se dado s plinom uničiti velika mesta z vsem njihovim milijonskim prebivalstvom. Nekaj dni pozneje pa |se je kakor nalašč zgodila v Hamburgu nezgoda s plinom, ki je začel uhajati iz tankov. Sicer so novinarji trdili, da se je v Hamburgu potrdila bojazen ameriškega poslanika o katastrofalnem učinku plinov, toda v resnici se je baš v tem primeru pokazalo narobe. Ta slučaj nam je nazorno predo-čil jalovost poizkusa, da se iz zraka zastrupi civilno prebivalstvo napadenih mest. V mirnem času je v gosto naseljenem mestu nenadoma ušla iz tankov precejšnja količina smrtno strupenega plina in navalila na čisto nepripravljeno prebivalstvo. Še tako velika skupina letal ne bi mogla na tako majhni površini koncentrirati toliko fosgena. In vendar je bilo usmrčenih samo 12 ljudi, 200 nadaljnjih pa ja zbolelo. Zastrupljenje mest iz J zraka je torej neizvedljivo vo-ijaško početje. Če je beseda o "strupenem plinu", se spominjamo tistega dramatičnega aprilskega dne 1. 1915, ko so Nemci prvikrat uporabili v bitki pri Ypernu klorov plin. Klor učinkuje smrtno. Ko je bil prvič uporabljen proti Kanadcem, so bili popolnoma presenečeni in nemočni. Vzlic temu so držali fronto in izmed mnogih tiso-ičev vojakov so jih prenesli v ozadje samo 4800, ki so se zastrupili s plinom. Nihče ne dvomi, da so zastrupljenci veliko trpeli. Maske takrat še niso bile iznajdene in tudi zdravilstvo si ni znalo pomagati. Danes pa klorov plin nima več svojega prejšnjega vojaškega pomena. Moderna plinska maska varuje skoraj pred vsemi smrtilnimi plini. Ne daje pa nam zaščite pred cijanovim in ogljikovim monoksidom, toda ta plina sta lažja od zraka in ker se vojna vedno vodi na prostem, nimata vojaškega pomena. Fosgen je edini smrtilni plin, ki mu vojaški krogi danes še pripisujejo resen pomen. Nemčija je kmalu prenehala z uporabljanjem klora in je upeljala nove vrste, ki niso bile kdo ve kako učinkovite. Že 1. 1915 so napravili poizkus s plinom, ki povzroča solzenje. Napadli so z njim strelske jarke in vzeli Francozom 2400 vojakov, ki so bili skoraj vsi zdravi. Proti koncu vojne so začeli uporabljati solzenje po-vzročujoči plin in dim v večjem obsegu. To je ali napol ali pa popolnoma nedolžno orožje. V bodoči vojni bo sigurno imelo eno poglavitnih kemičnih nalog, ker se ena sama bomba plina za solzenje učinkovito razširi na površini, ki je 500- ali celo 1000krat večja od kroga, v katerem učinkuje bomba fosgena. Dan, ko so imeli smrtilni plini velik vojaški pomen, je že za nami. Ne glede na dejstvo, da smrtilni plini niso bili med svetovno vojno popolnoma preizkušeni, pa vidimo še drug vzrok, da smatramo smrtilne pline za premagane. Dokler se je vojna vršila v strelskih jarkih, so bili plini kolikor toliko učinkovito sredstvo. Med tem pa so stopile na plan nove iznajdbe; motorna transportna sredstva so prodrla na vsej črti in storila vojsko premično. Z motorji poganjani opazovalci preiskujejo zemljo od neba navzdol, tanki z motornim pogonom in topničarji podpirajo pehoto, ki se bo prepeljavala na težkih tovornih avtomobilih. To pa, kajpada, ne dokazuje, da smrtilni plin ne bi imel nikake vojaške vrednosti. Priznajmo: ima-jo. Sovražnika prisili, da si natakne maske, s čimer se njegova sposobnost vojevanja in kretanja znatno omeji. Tam, kjer je cilj preveč nedoločen, da bi ga natančno dosegle krogle, se lahko uporablja plin. Toda največja, prav za prav edina. splošna vrednost smrtilnega plina, je v njegovem moralnem učinku, v paniki in v strahu, ki ga vzbu-jay, Če sovražniku uspe, da zanese zmedo v obrambne vrste, je že to velik uspeh. Nesmiselno je govoriti o 'poplavi" bojišč s plinom. Da napolniš površino 1000 x 1000 m s plinom, moraš imeti za tako delo cel polk poljskega topništva. Nobeden strateg ne bo izpostavljal celega polka za takšno tvegano ali brezkorist-,no početje. Pričakovati pa smemo od plina kapitulacijo od jokajočih, kihajočih, bruhajočih vojakov. To je vso. Toda daj tem usmiljenja vred- nim ljudem deset minut trajajočo dozo klorovega plina v slabi raztopini, kakor se daje zoper prehlad, pa bodo spet zdravi kakor poprej. Mnogo se govori in piše o bodočem zastrupljenju civilnega prebivalstva s Talini. Če res obstoje tajinstvene in mogočne iznajdbe, ki naj bi imele katastrofalno - fantastičen učinek, kakor ga ne pozna človeška zgodovina, tedaj je vsekakor čudno, da o njih ne ve noben kemik ali vojak. Nič ne vemo o takih epohalnih razkritjih'— ni jih bilo niti med vojno, ko so se v laboratorijih vršili najrazličnejši in najbolj intenzivnejši poizkusi. Ne pozabimo, da so se vse dosedanje vrste plinov uporabljale, čeprav v manjši meri in slabši obliki, že pred svetovno vojno. Vojaški veteran je sam izkusil, da je plin znatno bolj (Dalje na 3. strani.) Sobota, 28. septembra 1929. jp AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 Notes 0 VOHUNSTVU Vohunstvo je staro kot vojna. Že Rimljani so imeli pri Frankih in Germanih svoje zaupnike. In kdor pozna zgodovino turških vojn, ve, da so izdajalci in uskoki tlačenih narodov, kakor tudi politični in strankarski nasprotniki v Mad-jarski Turkom vedno olajševali njihove zmage. Čim bojevi-tejši so bili časi, tem bolj se je razvijalo vohunstvo do stalne obrti. Vohunstvo iz patriotizma je tako redko, da moremo komaj verjeti v to. Kakor vsaki obrti, tako je napredujoča tehnika tudi vohunski bratovščini otežkočila konkurenco. Odkar radio in letalo obvladuje čas in prostor, odkar letalec lahko z visočine fotografira cele fronte, je vojaški vohun xdo-igral. Njegova poročila, razen v gotovih slučajih, ko gre za res zanesljive in strogo zaupne podatke, prihajajo redno prepozno. Toda ključ za dešifriranje sovražnih radio-brzojavk je vendarle potreben, boste rekli. Tak ključ je sicer res potreben in koristen — sicer je njih dobava naloga vohunstva v mirnem času —, toda ne za stalno. Kajti vsak ključ za šifriranje brzojavk se spreminja od časa do časa. Pravočasno in vedno znova si pridobivati nove ključe, pa je popolnoma nemogoče, toda, tudi nepotrebno. Saj imamo mojstre v umetnosti šifriranja in dešifriranja, lahko jih imenujemo genije,^ ki na podlagi dolgoletnega delovanja v tej službi lahko iz vsakega zajetega brzojava ' v tej službi najdejo ključ za njegovo dešifriranje, pa naj bodo šifre še tako zamotane. Koliko ljudi je bilo v vojni obešenih in zaprtih, ker so jih smatrali za vohune. Kako redko so se odločujoči vprašali, če je mogel ta ali ta mož, vojaško popolnoma neizobražen/, z obzorjem, ki ni segalo preko plota domače hiše oziroma vasi, sploh kaj slišati ali videti, oziroma zvedeti in izdati, kar bi bilo nasprotniku v korist. Tudi danes, ko časniki skoro dnevno poročajo o vohunskih aferah, zdaj v tej, zdaj v oni državi, se uporablja beseda vohun prenaglo. Če bi vedeli, kakšne zmožnosti, zveze in priložnosti so potrebne, če se hoče kaj izdati, kar bi nasprotnik že davno ne vedel, tudi brez vohunov, bi lahko skoro v vseh slučajih že po osumljenčevi osebi lahko sklepali, da gre za pomoto, često tudi za obrekovanje ali maščevanje. Mirovno stanje armade ni nobena tajnost. V vsaki garni ziji vedo dobavitelji, koliko mož in konj je treba prehra-niti. Iz mirovnega stanja in vojaške službene dolžnosti, kar pač vsakdo ve, lahko sklepamo o vojnem stanju. Kolikšne čete so nastanjene v mestu, je zapisano na vojašnicah. Vsakovrstne vojaške zemljevide lahko kupimo v knjigarnah. Če kdo zbira take podatke, opravlja popolnoma brezpotrebno delo. Prevozna sposobnost železnic, ki je izredne važnosti za mobilizacijo in vojno, se lahko razvidi že iz njihove mirovne frekvence in stopnjevalne zmožnosti. O vsem tem se lahko informiramo iz voznih redov in zemljevidov. V dopolnilo služi tudi kronika več ali manj pogostnih nesreč. Prevelika gorečnost v zasledovanju vohunov se kaže najlepše v prekomernem nezaupanju, ki ga vzbudi v območju trdnjav in kolodvorov vsaka fotografska kamera. Marsikateri nedolžen amaterski fotograf je že padel kot žrtev Lake sumnje. 'Že kot pravilo velja, da dotični, ki je bil za-sačen v takih slučajih pri fotografiranju, prav gotovo ni ni-kak vohun. Zakaj vsak vohun, ki se na svoj posel razume, ve patančno, da bo to, kar je vo- jaško važno, veliko natančneje in predvsem popolnoma neopazno izvršil z notiranjem potrebnih številk. Če je nakla-dna klančica (rampa) na kaki zapuščeni in brezprometni postaji izredno velika, je to znamenje, da se bodo v slučaju vojne tukaj izvagonirale vojaške čete. Vohun si neopazno zaznamuje na robu časopisa, ki ga drži v rokah: 50 dinarju 40 par, to se pravi: rampa je 50 metrov dolga in ima 4 premikalne tire. Ravno tako ni potreben fotografski aparat za ugotovitev točke, kjer .se je trdnjava na novo popravila. Zemljevid, kompas in štetje korakov zadostujejo. Sicer pa morajo vohuni začeti s svojim delom že pri gradnji trdnjave, ker vojaška oblast rabi prav za prav podatke v dimenzijah zidovja in jeklenih kupol. O tem seveda ne more, dati podatkov kak navaden zidar, ampak se je treba obrniti na kakega inženjerja in ga podkupiti. Kaj pa je najvažneje, kar hoče vedeti nasprotnik o nasprotniku? Strategični pokret, prostor, kjer se po končani mobilizaciji zbirajo sovražne armade! Seveda morejo dati take informacije samo gene-ralštabni šefi, sodelavci na izdelavi strategičnih načrtov, načelniki vohunskih uradov itd., ne pa kakšni polkovni poveljniki, ki navadno ne vedo drugega kot, kateri dan bodo njihovi polki odšli, kam seveda vne vedo. Ravno tako je v vojaških d'elavnicah m arzenalih, kjer se izdelujejo novi tipi orožja, municija, strupeni plini. Tudi tu ne morejo dati pojasnil navadni delavci, laboranti ali celo kakšni prijatelji : pisarniških slug, ampak samo oni, v katerih rokah se zbirajo niti vseh skrivnosti in ki posedujejo ključe do jeklenih omar, kjer so le-te spravljene. Nasprotnik, ki vodi in plačuje vohunstvo, ni nikak človekoljub, ki podpira male, revne ljudi. On hoče imeti res dra goceno, četudi drago blago. Zato tudi ne pošilja ljudi v častniške kantine in vojašnice, ampak si izbira za vohunstvo osebe z dobrim poznanstvom in velikim vplivom, ki mu lahko preskrbe res važne podatke;, Vohunstvo v malem pa se je že zdavnaj preživelo! -o- IZPLAČA SE MU, IZTEGNITI ROKO. 3 JtoVE KRMUSKO-SLOVENSKE 4 ------------- -vv COLUMBIA PLOSCE NEW COLUMBIA SLOVENIAN RECORDS Š Š 4 MARY UDOVICH in JOSEPHINE LAUSCHE Folksongs - Ar Vk 10 inčev — 75c ' PEVCI "ADRIA" S S P R E-M L J.EV AN J E M BRATOV DAJČMAN 25114 F (Dekleta v kmečki brivnici (Pridi Sveti Martin Comic Skctch-4 Slika nam kaže Sir Douglas Mawsona, ko ravno sega po čeku v znesku $250,000.00, ki mu ga je podaril Mr. Macpher-son, bogataš iz Avstralije. Ta denar se bo porabil za kritje i stroškov za novo ekspedicijo, ki bo šla raziskovat južni tečaj. RAZNOTEROSTI. 115 F (Jest pa eno ljubco j'mam, Duet (Imam dekle v Tirolah 25112 F (Oh ura že bije (Narodne pesmi 25107 F (Dobro jutro ljubca moja. Duet (Ko dan se zaznava, Duet SMRT NAJSLAVNEJŠEGA ANGLEŠKEGA DETEKTIVA V Londonu je umrl v starosti 59 let slavni detektiv Albert Hawkins. Hawkins je bil najmočnejša opora londonske policije in najpopularnejši izmed velike detektivske petori-ce -— "Big Five." Po zunanjosti je bil podoben boljšemu kmetu in so ga tudi splošno i-menovali "Farmar," posebno tudi zločinci. Na čudovito enostaven način je znal zvabiti zločince v past in razvozljati najbolj temne in zapletene kriminalne slučaje. V krog njegovih prijateljev in občudovalcev je spadal zlasti tudi znani angleški pisatelj Craan Doyle, ki je ovekovečil Haw-kinsa v svojih detektivskih romanih pod imenom Sherlock Holmesa. Hawkins se je pečal posebno rad s slučaji, v katerih je šlo za izsiljevanje. nosti habsburške vladarske hiše. Neki ugleden londonski in da naslednji dan po usodni večerji pri odvetniku, odpotoval v Pariz. Woodhall je potoval za njim. S pomočjo pariške policije so mladega človeka pod pretvezo nerednosti v potnem listu aretirali in pri hišni preiskavi našli vse cesarjeve dragocenosti, izvzemši niz biserov. Kmetica: "Kaj še! Ne ver- dene »dragocenosti bivšega av-|Tat je krivdo priznal in pove- domači sluga. Woodhall je kmalu dognal, da je bil omenjeni bivši častnik brez gotovih dohodkov; dalje, da se je izvršil pri neki dami, pri kateri je bil nekaj časa zasebni tajnik, nepojasnjen vlom; slednjič je neka indijska princezi-nja, ko je nekoč plesala s tem častnikom, izgubila dragoceno zapestnico, ki se ni več našla. — Pariz, Francija. Ob-Vrhu vsega je mladi mož takoj činstvo, zlasti pa lastniki kino bodo Nemci storili vse, da ovrže j o to zasužnjevanje Nemčije. Tudi je ogorčeno zanikal krožeče vesti o zvezi Nemčije z Francijo, češ, kadar bodo govorili s Francijo, tem dednim sovražnikom Nemčije, bo Nemčija rabila drugačen ton. j a mete, kako sem bila suha in medla; ravno taka griža sem bila kakor ste vi!" strijskega cesarja Karla. — Ko je moral Karel v pregnanstvo, je vzel s seboj nekaj dragoce- PSIČEK NA STOLU S KOLESI dal, da mu je pri tatvini pomagal hišni sluga — njegov znanec iz nekega zapora. — Woodhall se je nato odpeljal h Karlu v Švico; našel ga je nad zemljevidom1 in ko mu je izročil dragulje, se je Kari raztreseno zahvalil: "O, hvala !" — Par tednov nato je Kari gledališč so se oddahnili, ko se je na lepem obnovila stara pogodba glede uvažanja ameriških filmov na Francosko, anmreč na tej podlagi, da za vsakih sedem ameriških filmov, ki se igrajo v Franciji, se mora po en francoski film igrati v Ameriki. Ameriški filmi so na Francoskem zelo priljubljeni. Slovenec, ki pravi, da je katoličan, pa nima v hiši katol. časopisa, je kakor vojak brez puške. SREČNA MATI "Moj sinček se nahaja zdaj v izvrstnem telesnem stanju. Vse lahko z u-žitkom je in zanima se za dejo in za igranje, a TRINERJEVO GRENKO VINO je povzročilo to veliko spremembo," tako nam je nedavno pisala neka mati. Ti učinki so povsem naravni, kajti Trinerjevo grenko vino pospešuje prebavo in vrne apetit. Uživajte ga pred vsakim obedom. Pri vseh lekarnarjih. "Jackija", ki ga vidimo na sliki, je povozil avtomobil. Za čas, dokler mu zadnji nogi ne ozdravita, mu je dal gospodar napraviti »tol s kolesi, da revček lahko hodi okrog. Pes je last neke družine v Dallas, Tex. NEMCI ŠE VEDNO PROTESTIRAJO Berlin, Nemčija. — Kakor smo že poročali, so se vršile preteklo nedeljo v Berlinu velike demonstracije v znak protesta proti reparacijskim pogodbam. V torek nato pa se i je vršilo protestno zborovanje, ! katerega se je udeležilo okrog 20,000 oseb. Mnogo tisočev pa je stalo zunaj, ker niso več mogli dobiti vstopa v dvorano. Mfd udeleženci sta bila tudi sinova bivšega cesarja Vilje KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE A. F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 West 22nd Street vogal Leavitt cesti CHICAGO, ILL. ŽENITNA PONUDBA. Samostojen, 50 let sta*r moški, eno leto vdovec, brez otrok, se želi v svrho ženitve seznaniti z žensko, ki bi bila pridna gospodinja, samska ali vdova, stara od 30 do 50 let. Imam lepo posestvo v malem mestu brez dolga. Resnicoljubne in dobromisleče naj se oglasijo na upravo tega lista pod "Resno 2899". FARME ZA MLEKO. Na razpolago so Vam izvrstne prilike za nakup farm za mleko, ki se nahajajo v slovenski naselbini kakih 400 družin. Lahki pogoji in krasna okolica. Pišite za podrobnosti, na PALMER VINGER, Greenwood, Wis. A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD €017-19 St. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St..........Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NO C1 Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5849 ŠEST DNI PREKO'OCEAKA najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: ' MEXIQUE, 9. oktobra (11. dop.) FRANCE, 11. okt. (6. zveč.), 22. nov. (10. zveč.) ILE DE FRANCE, 18. okt. (7. zv.), 8. nov. (10. zveč.) Najkrajša pot po železnici. Vsakdo je v posebni kabini z vsemi moder, nimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. — Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali Skaeh, JSns 213 N. Michigan Avenue, Chicago, 111. LEO MLADIČ ICE CREAM PARLOR 1941 W. 22nd St., Chicago Tel.: Canal 4446. Smodkc, cigarete, tobak in raznovrstne slaščice. Gostom so na razpolago domači prigrizki in druga okrepčava. Vsem se priporočani v naklonjenosti ROJAKOM V VEDNOST. Kdor namerava kupiti novo pohištvo, sb mu priporočam, da se zglasi pri meni. Imam zveze s tovarno pohištva, in preskrbim mu lahko prvovrstno blago po "whole* sale" cenah. Oglasite se pri John Šimec, 2056 W. 22nd St., Chicago. — Tel. Canal 5346, ali pa na 6141 W. 19th St., Cicero, III. (2897) ROJAKOM ki se jim ne dopade, kjer žive in se nameravajo seliti, priporočamo, da si ogledajo Milwaukee. V slučaju, da nameravate kupovati dom, trgovino ali obrt ,zglasite se pri nas za nasvet. Na prodaj imamo želez-ninske, grocerijske, mesarske trgovine, gostilne, eno-ali večdružinske domove itd. RIGHT REALTY CO. Ermens & Ocvirk 502 National Avenue, Milwaukee, Wis. Telephone: Hanover 308. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamp za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: ROOSEVELT S221. Louis Stritar, 2018 W. 21st Place, Chicago, IIL ............................................................................................................................... ^»»»»»»»»tw I-OOOOOOOOOOOOO i I -OOOOOOOOOOOO-O , ».OOOOOOOOOOOOO ( > OOOOOOOOOOOOO , > OOOOOOOOOOOOO ( > OOOOOOOOOOOOO < » OOOOOOOOOOOOO < > OOOOOOOOOOOOO < I OOOOOOOOOOOOO ( • OOOOOOOOOOOOO I > OOOOOOOOOOOOO | OOOOOOOOOOOOO! J OOOOOOOOOOOOO ( [ OOOOOOOOOOOOO < [ OOOOOOOOOOOOO | [ OOOOOOOOOOOOO < OOOOOOOOOOOOO < T. C. Bridges: Na pomoč ROMAN. J OOOOOOOOOOOOO . OOOOOOOOOOOOO J OOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOO • ooooooooocfooo' J >oooooooooooo< J ' OOOOOOOOOOOOO« ' ' OOOOOOOOOOOOO! J ' OOOOOOOOOOOOO* J OOOOOOOOOOOOO« J J OOOOOOOOOOOOO! « • OOOOOOOOOOOOO ' • OOOOOOOOOOOOO ' ' OOOOOOOOOOOOO! J [ OOOOOOOOOOOOO J [ OOOOOOOOOOOOO' J OOOOOOOOOOOOO^ J rmnnrnmnnmr iiiij»»miuiiuniNiin))iii"immiiniiiiiiii...iJii'aiiiii.i.i)iiJL)Uiii)Liin[iiujiit.iini»iiiiiii.'iii..niiiu»jiiiiiiiiiiiii)ii.iiiiiiji)iiiii,)ii)nTi IlUimiUilllllU. 1. Obraz pri oknu. Zgodnje poletno jutro je bilo toplo in ja-ko mirno. V prazni, preprosti lopi ni bilo drugega slišati kot počasno klokotanje valov na vznožju velike Karnuelske peči, ki je bila na njej hiša zidana. Sredi sobe je na mizi stal radio na pet žarnic, žice pa so prihajale dol skozi škrljevo streho. Poleg žic sta bingljali s stropa še dve drobni vrvici, tako da je njuna spodnja konca lahko dosegel Jim Selby, velik, vitek fant pogumnega obraza, ki je sedel s slušali na ušesih pri mizi. Vrata delavnice se nalahno odpro in v sobo stopi še en fant. Bil je živo nasprotje prvega, kajti bil je skoraj prav tako širok kot visok in dočim je imel Jim Selby temnovjave lase in jako temne, modre oči, so bili lasje na štirivoglati Sam Lustyjevi glavi rdeči kot ogenj, oči pa zelenkastosive. Bil pa je močan kot mlad vol in precej bolj delaven kakor pa bi mu prisodili po njegovi zavaljeni postavi. "Kaj delaš, .Jim?" vpraša s Čmernim glasom. Jim Selby se ozre in pravi žalostno: "Prav nič, Sam. Nobeden teh zaspanih fantov v Državah noče z menoj govoriti." Sam zagodrnja in pripomni: "Zdi se mi, da hočeš poskušati z njimi svoje neumne burke." "Veš kaj, Sam, jaz nikoli ne poskušam neumnih burk," odgovori Jim otožno. "Res, se poslužujem precej nenavadno kratke valovne dolžine, pa to jim mora le pomagati, da me tem lažje slišijo." "Ce zahoda ne moreš dobiti, pa poskusi vzhod," mu svetuje Sam. "Čemu neki?" ga zavrne Jim. "Solnce pripeka po vsej Evropi, zato ni verjetno, da bi tam poskušal kdo govoriti. Ob tej jutranji uri je Amerika edina celina, ki je v temi."' "Potem pa pusti vse to in se pojdi z menoj dol k obali kopat," predlaga Sam. "Jutro je tako lepo in čisto, voda pa topla kot mleko." "Takoj. Samo toliko počakaj, da svojo anteno malo bolj poženem." Prime torej za eno izmed vrvic in začne narahlo vleči; od zgoraj se zasliši komaj slišno škripanje, ko se začne obračati Jimova okvirna antena, njegova lastna iznajdba. Kar naenkrat pa Jim vrvico izpusti in Sam zapazi na prijateljevem obrazu izraz silnega presenečenja. "Kaj pa je?" ga vpraša. Jim pa z roko močno zamahne, naj bo tiho in nato v prazni sobi zopet nekaj hipov ni bilo drugega slišati ko šum morja ob vznožju kleči in v daljavi vreščanje galebov. Nato pa se Jim ozre in pravi hlastno: "Slišal sem SOS (save our souls — rešite naše duše), klic na pomoč!" "Ladja v stiski?" vprašuje Sam. "Ne. Ladje nikoli ne uporabljajo kratkih valovnih dolžin." "Odkod pa potem prihaja?" "Iz Južne Amerike. Ni drugače mogoče, kajti moja antena je v to smer obrnjena. Stoj! Že zopet klic, jasen kot ne vem kaj — tri pike, tri črte, tri pike." (Tri pike pri br-zojavu pomenijo črko S, tri črte pa črko O.) Sam stopi bliže. "Ali pa moreš Jim, tudi izvedeti, kdo kliče7" "Bom poskusil," pravi Jim. "Bodi popolnoma tiho, Sam! Ali me hoče nekdo potegniti ali pa je ta stvar nekaj silno čudnega." Medtem, ko je to govoril, so se njegovi prsti živahno pogovarjali s telegrafskim ključem oddajnega aparata, ki je bil pred njim. Sam pa j estal zraven in neumno gledal. Naenkrat se Jimu obraz razjasni. "Ga že imam!" pravi ves iz sebe. "Vedno bolje gre. Sporoča mi svojo valovno dolžino. Ima sedemindvajset metrov, prav isto, kakršne sem se posluževal jaz." Njegovi gibčni prsti so se smukali okoli številčne plošče, ko je nato naravnal radio na dano dolžino, začne razvozlavati Morsejeve znake. "Iz Južne A-merike kliče," pravi sedaj, "iz Brazilije. Možu je ime Allan Upton." "Brazilija je presneto velika pokrajina, ali ne?" pravi Sam nekako negotovo; pa Jim mu ne odgovori. Zdaj posluša, zdaj zopet oddaja in Sam vidi, da se mu je čelo čudno zmračilo. In minilo je skoraj četrt ure, preden je spet spregovoril. "To ti je tako nenavadna pošiljatev, kar se da. Upton pravi, da govori iz neke doline v neraziskanem delu osrednje Brazilije, noče pa mi povedati, kje se nahaja." "Zakaj ne?" "Pravi, da mi kraja ne sme izdati, ker ne ve, kdo sem." "Ali mu ne moreš povedati?" "Povedal sem mu, pa mu seveda ne morem tega tudi dokazati; kakor se zdi, se Upton zelo hudo boji, da ne bi novica prišla v napačne roke. In zdaj sledi najbolj čudna stvar v vsej zadevi: Boji se Gadsdena!" Sam ga debelo pogleda: "Pa menda ne Mr. Stephena Gadsdena, ki stanuje tu v Torre ?" "Da, njega," odvrne Jim. "Glej, Sam! Kolikor morem iz vsega doznati, je Upton raziskovalec; prišel je v neko dolino, daleč noter v oddaljeno in neznano pokrajino in se ne more vrniti brez tuje pomoči." "Pa saj ni pri zdravi pameti!" reče Sam. "Kako za božjo voljo naj mu kdo pomaga, če ne ve, kje naj ga išče?" "Človek, ki naj bi mu pomagal, je profesor Thorold." "Kdo je to?" "Velika glava na polju znanosti. Velik v starinoslovstvu." Sam nagrban^či čelo in zagode: "Bolje bi bilo, ako bi tako govoril, da te tvoj tovariš lahko razume." "No, da: izvedenec v starih mestih in starih narodih," mu pojasni Jim. "Upton pravi, da stanuje Thorold blizu Appledore v kraju, ki mu pravijo Ludford. Uptonov stric je In Upton prosi, naj bi šel jaz k njemu in ga pripeljal semkaj." "Le čemu ?" vprašuje Sam'. "Znake, ki jih pošiljaš, more prav tako poslati Gadsden kakor Thorold." "Ne. Thorold ima geslo in kakor hitro bo Upton to geslo zaslišal, bo vedel, da Thorold z njim govori ter temu povedal, kje se nahaja in vse drugo." Sam kar strmi, nato pa neumno vpraša: "Kaj pa mišliš zdaj storiti?" ' "Grem naravnost v Ludford k prof. Tho-roldu." "Vožnja tja in nazaj stane okrog dvanajst čukov (čuk, angl. bob, šiling, angleški denar, zdaj vreden 25c; 20 šilingov da 1 funt, torej okoli $25.00; vsak šiling ima pa 12 penov— penny)," reče Sam, "midva pa imava le tri šilinge in pol." "Saj imava kolo,," odgovori Jim-. "V enem dnevu opravim —." Tu preneha kot bi odrezal. "Kaj je bilo to?" Krikne, skoči pokonci, plane k vratom, jih sunkoma odpre in zdirja ven. (Dalje prih.) VELIKO ŠTEVILO POTNIKOV. ki so bili tekom tega leta odpremljeni od nas v Evropo, dokazuje našo točno in zadovoljivo postrežbo. Že zdaj sprejemamo priglase za bodoči božični izlet v staro domovino. MI PRODAJAMO ŠIFKARTE VSEH PAROBRODSKIH KOM PANIJ. Mi izdelujemo afidavite, prošnje za deklaracijo o zakonitem prihodu semkaj, prošnje za potne liste in za dovoljenje za povratek v Ameriko; pooblastitve in tako dalje. PREPRIČAJTE SE O TEM, kako je pripravno pošiljati denar z našim posredovanjem. RAZEN V NAŠO DOMOVINO POŠILJAMO DENAR TUDI V VSE OSTALE DELE CIVILIZIRANEGA SVETA — PO POŠTI IN BRZOJAVNO — V TUJI VALUTI IN V DOLARJIH. HITRA POSTREŽBA; NIZKE CENE. £ K ASP AR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO PISANO PODE ioooooooooooo jyj^ Trunk oooooooooooo SLOVENSKE PLOŠČE. 25000-F—Ribniška korajža, petje, duet Kranjski piknik, petje, duet.................................75c 25001-F—Na ofceti Juhu polka, harmonika ..........................................75c 25002-F—Juhu valček Domžalska polka, harmonika ................................75c 25003-F— Vaška serenada Naš maček je pa sam doma, petje, duet................75c 25005-F—Kaj ne bila bi vesela Sirotek, ženski duet................................................75c 25011-F—Pokšotiš 25014-F—Planinsko veselje Čevljarska polka, kmetska banda .......................75c 25016-F—Koračnica otroških pesni Na povelje, koračnica, instrumentalni kvartet....75c 25017-F—Zapoj mi ptičica glasno, petje z orkestr. Ptička, petje z orkestr...........................................75c 25019-F—Stiglic, valček Gorica, polka, slov. tercet......................................75c 25020-F—Stari kranjski valček Štajerska, harmonika ............................................75c 25027-F—Sobotni večer, valček Nedelja, polka, harmonika in ksilofon ................75c 25031-F—Na sveti večer pri Hošlink Pred volitvami, komična prizota ..........................75c 25033-F—Gor čez Izaro Oj tam za goro, moški kvartet..............................75c 25035-F—Slovenska polka Slovenski lendler, tamburice ................................75c 25036-F—Slovenski valček Radostna, polka, harmonika, kvartet ..................75c 25037-F—Stoji, stoji Ljubijanca Sinoči je pela, slovenski kvartet, petje ................75c 25039-F—Na poti v stari kraj, 1. in 2. del Ti si moja, valček, Hojer trio ............................:...75c 25040-F—Hojer valček Pečlarska polka, instrument, trio ........................75č 25041-F—Veseli rudarji, koračnica Sladki spomini, valček, Hojer trio ......................75c 25042-F—Daleč v gozdu, valček Večerni valček, orkester ........................................75c 25043-F—Polka štaparjev Burja, koračnica, orkester ....................................75c 25044-F—Coklarska koračnica Triglavski valček, Hojer trio ................................75c 25045-Č—Mazulinka l Ponavlja se. Več ko štirideset let je preteklo od časa, ko je nastal > velika kontroverza med dijaki in profesorji na gimnaziji glede evidence dokaza, da je Bog. V sedmem razredu je predaval propedevtiko profesor F. W. Hahn. Bil je Kantov privrženec, in znano je, da je ta filozof trdil, da se strogo znanstveno ne more dokazati, da je Bog. To naziranje je zastopal tudi profesor Hahn. Ni šlo morda za kako tajenje božje eksistence, nikakor ne, saj je bil imenovani profesor tedaj prav v katoliškem taboru, šlo je le za to, ali je trditev Kantova resnična. Prerekanje se ie razširilo tudi med druge profesorje in je prešlo v javno časopisje. Čudno. Po preteku te dolge dobe naletim na prav enako prerekanje v mesečniku "Forum" tu v Ameriki. Mesečnik se imenuje sam "mesečnik (magazine) of controversy", in namen je nekako, naj bi se čula oba zvona, da se resnico prav spozna. Ampak resnica navadno slabo odreže, ker nap-de zelo slabe zagovornike. Kontroverza se suče okoli vprašanja: "Is there anything left of religion?" Negativno stran zastopa neki Theodore W. Darnell, pozitivno pa dr. Parkes Cadman. Vrlo slabo je na obeh straneh. Darnell zida na podlagi, da se je človeštvo dvignilo iz feti-šizma do monoteizma. Pri tem se sklicuje na avtoriteto Jamesa Harveya Robinsona, in — razume se — mu pritrdi. Zagovornik dr. Cadman pa očividno niti ne ve, da je Robinson zelo slaba avtoriteta, ker je bila njegova trditev znanstveno ovržena z vso evidenco. Najresnejši preiskovalci so jasno in točno dokazali, da je imel človek najprej mo- Ptičja ohcet, šotiš, Hojer trio ................................75c notei$tična naziranja in je še- 25046-F-—Ljubezen in pomlad i Slovensko dekle, petje, moški kvartet..................75c 25047-F—En starček je živel Sijaj solnčice, moški kvartet..................................75c 25048-F—Na kranjskih gorah, polka Gospodarstvo, lendler, instrument, trio ..............75c 25049-F—Zadovoljni Kranjec Prišla bo pomlad, moški kvartet ..........................75c 25051—Vzajemnost, šotiš Kukavica, valček, Columbia kvintet ........................75c 25052—Na Adriatskem bregu, valček Na veseli svatbi, polka, harmonika duet..................75c 25053—Hribčki ponižajte se Jaz bi rad rudečih rož, moški kvartet......................75c 25054—Bodimo veseli, polka Na jadranski obali, valček, inštr. trio ......................75c 25055—Vigred se povrne ( Oj dober dan, moški kvartet....................................:.75c 25056—O mraku Dolenjska, moški kvartet ..............................!...........75c 25057—Slovenec sem Perice, moški kvartet ................................................75c 25058—Janez Čuk in Milka Sova, I. del Janez Čuk in Milka Sova, II. del..............................75c 25059—Jaka na St. Clairu, polka Clevelandski valček, inštr. trio..................................75c 25060—Ziben šrit za ples Šuštar polka, harmonika ..........................................75c 25061—Žužemberk polka Zadnji poljub, valček, harmonika duet ..................75c 25062—Povšter tanc Ribenška polka, harmonika in kitare ......................75c 25063—Ančka pojd plesat, valček Tromplan za ples, harmonika in inštr.....................75c 25064—Ribenška, I. del Ribenška, II. del, moški kvartet ..............................75c 25065—Samo še enkrat, valček Ven pa not, polka, instrumentalni trio ....................75c 25066—Kranjski spomini, valček Luna valček, orkester ................................................75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačsmo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na Knjigarna Amerikanski Slovenec v / r 1849 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. le zdrknil v fetišizem, toraj šel navzdol. Kako naj toraj dr. Cadman zagovarja, ko sam ne stoji na temelju resnice? Prav lahko bi se prepričal, cm je Robinson slaba avtoriteta, a katoliškega bogoslovja se ljudje ogibajo in se — blamirajo. Druga točka zadene prav na kontroverzo, ki je divjala v moji dobi na gimnaziji. Dr. Cadman je sicer učen mož, a stoji na Kantovem na-ziranju, da se ne more baje dokazati, da je Bog, namreč evidentno znanstveno. Cadman meni, da mnogi znanstveno podkovani možje pač "Boga priznavajo kot fakt, ki pa se ne more ne dokazati, niti ne ovreči." Skoro dobesedno, 1 kakor je bilo na gimnaziji. Ampak, da je Bog, se dokaže prav evidentno po razumu. To je tako gotovo, kakor je gotovo, da je šest in pet enajst, ali, da človek obstaja, eksisti-ra. Vzrok sledi vzroku, to vidimo z lastnimi očmi. Naravnost absurdna bi bila trditev, da bi se ti začasni vzroki podaljšali v neki neskončni verigi brez kakega prvotnega vzroka. Neki vzrok je moral biti prvi. To je fakt. Prvi vzrok ni imel vzroka, in ker tak ne-povzročen vzrok more biti le Bog, je fakt, da Bog je,