NOVO MESTO - Na redni torkov odvzem krvi v organizaciji občinskega odbora RK je prišlo 40 krvodajalcev. Tako so vsaj za silo ublažili veliko pomanjkanje krvi. BREŽICE - Na podružnični Šoli v Stari vasi bodo z novim šolskim letom ukinili prve tri razrede. Na torkovi seji je svet za Šolstvo sklenil, da bodo otroke vozili na Bizeljsko. SEMIČ - V torek so začeli polagati zaščitno asfaltno prevleko na zadnji del 3 km dolge ceste železniška postaja - Semič, od zdravstvene postaje do Semiča. NOVO MESTO - V soboto bodo končali kolektivni dopust v največjem dolenjskem podjetju, Industriji motornih vozil, ki samo v novomeški občini zaposluje 2.400 ljudi. SENOVO - Od 1. avgusta spet vozi ob nedeljah avtobus podjetja SAP s postaje v Brestanici. ' Štirikrat na dan vozi na progi Brestanica - Senovo, dvakrat pa na progi Krško - Seno-! vo. NOVO MESTO - V ponedeljek so spet začeli streči v prenovljenem hotelu Kandija. Hotelski vrt je edini v mestu. PONIKVE - V ponedeljek okoli 19. ure se je na avtomobilski cesti prevrnil nemški avto. Voznik Hans Georg Pinck in njegova žena sta med prevračanjem padla iz vozila in se hudo poškodovala. PRIMOSTEK - V ponedeljek ob 17.45 je med kopanjem v Kolpi pri Primostku 53-letnega Franca Muca iz Gornje Lokvice zadela kap. Salon v Trebnjem V soboto zvečer ob 18. uri bodo v obeh vežah osnovne šole v Trebnjem slovesno odprli „Salon likovnih samorastnikov Jugoslavije1*, na katerem razstavlja 45 avtorjev 74 slik in plastik. O umetnikih ba govoril prof.. Zoran Kržišnik, v koncertnem sporedu pa bodo sodelovali: Stevo Žigon, prvak jugoslovanskega dramskega gledališča • iz Beograda, Jože Pogačnik (flavta), Zdenko Pruša (violončelo) in Janez Lovše (klavir). Razstava bo odprta do 26. avgusta vsak dan od 10. do 12. ure ter od 15. do 17. ure. Med razstavljavci je tudi nekaj najbolj znanih imen iz jugoslovanske naive, kot so Buktenica, Lacković, Rabu-zin, Skurjeni, Smajič in drugi, razen njih pa tudi vsi danes najbolj znani slovenski slikarji in kiparji - samouki. — TEKMOVANJE V ORANJU V Draškovcu pri Šentjerneju bo v nedeljo, 8. avgusta ob 8. uri, tekmovanje v traktorskem oranju, ki ga prireja novomeško društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov pod pokroviteljstvom kmetijske zadruge Krka in grmskega kmetijskega izobraževalnega centra. Štirje najboljši tekmovalci bodo sodelovali na 15. republiškem tekmovanju, ki bo letos 2«. in 29. avgusta na Čatežu pri Brežicah. Kmetijske pridelovalce vabijo, naj obiščejo nedeljsko prireditev v čimvečjem številu. PREDSEDSTVO SFRJ NAJ NEMUDOMA PREVZAME VSE ODGOVORNOSTI Vse ljudstvo je s Titom! Josip Broz Tito šestič izvoljen za predsednika SFR Jugoslavije — Njegovo opozorilo o izrednem pomenu ustavnih dopolnil, ki ustvarjajo široke možnosti za razmah samoupravnih pobud delavskega razreda in vseh delovnih ljudi — Veliko zanimanje za ustavne spremembe tudi v tujini „Jaz, Josip Broz, izjavljam, da bom dolžnost predsednika republike opravljal vdano in zvesto, da bom spoštoval ustavo in zakone in druge sklepe zvezne skupščine, da bom varoval neodvisnost in suverenost Socialistične federativne republike Jugoslavije in da se bom z vsemi močmi zavzemal za uresničevanje ciljev samoupravne socialistične družbe in koristi narodov in narodnosti, delovnih ljudi in državljanov Socialistične federativne republike Jugoslavije/4 nhicrštP rn/iin fnlltfnrt* I 1»# U8%ivl IsCs I Cr v IJU I %Jr 111# • Pod pokroviteljstvom Dolenjskega lista se bo v nedeljo, 8. avgusta ob 16. uri, pričela na Loki ob Krki v Novem mestu revija folklornih skupin Hrvaške in Bele krajine. Nastopile bodo skupine: Dragutin Armando iz Karlovca, Salopek iz Ogulina, folklora iz Metlike, Lazine-Draganičev, Božo Ribar iz Kmjaka, iz Semiča, Preloke in Rečice ter tamburaški zbor Lomos iz Ogulina. Za zabavo in ples bosta po končani prireditvi poskrbela tamburaški in zabavni orkester KUDŽ Josip Kraš iz Karlovca. Na sliki: na nedeljski reviji bomo videli tudi folkloriste iz okolice Karlovca, od koder sta tudi tile dekletci v živopisanih narodnih nošah. S to slovesno izjavo je tovariš Tito potem, ko ga je 29. julija dopoldne zvezna skupščina na seji vseh zborov že šestič izvolila za predsednika republike, pred vso domovino povedal, kako bo izpolnjeval dolžnosti, ki mu jih prinaša nadvse odgovorno mesto. Prisega in njen podpis nam znova predstavljata tovariša Tita kot „prvega državljana med državljani14: vsem nam je svetal in trden zgled, kako je treba domovino ljubiti z dejanji in ne le z besedami. Ce za kogarkoli v Jugoslaviji, potem velja najprej za tovariša predsednika republike častna ugotovitev: bil je — in ostaja na željo ljudstva - prvi vojak revolucije. Sam je povedal pretekli četrtek v zvezni skupščini: „Ker sem že dolgo na tem odgovornem mestu (predsednika republike), sem želel to dolžnost odložiti. Toda med razpravo o ustavnih dopolnilih, pa tudi pozneje, kakor vam je znano, so z raznih strani prihajale zahteve, naj bom ponovno izvoljen za ta položaj. Zato sem se moral temu podrediti. Čeprav vem, da je to velika obveznost in veliko breme, nisem imel druge izbire, ker tako želi velikanska večina ljudstva . . Ni jih malo med državljani SFRJ, pa tudi v naši ožji okolici smo vedno znova slišali iskrena mnenja preprostih in šolanih ljudi, ki iz vsega srca želijo, da bi si tovariš Tito po tako napornem in dolgoletnem odgovornem delu tudi zasluženo oddahnil. Vsi bi ga še dolga leta radi videli zdravega, srečnega in zadovoljnega med nami, da bi skupaj z vsem ljudstvom užival sadove revolucije in zgodovinske preobrazbe, v katero nas je s KPJ na čelu popeljal. Toda zavest dolžnosti je bila pri tovarišu Titu spet močnejša od želja - in spet nam je vsem svetal zgled delavnosti in čvrste volje ter možatosti A če to vemo in smo srečni ter nadvse veseli, da nam vodi barko v razgibanem, skoraj viharnem mednarodnem moiju krmar, kot ga naši narodi doslej v vsej svoji preteklosti še nikoli niso imeli, potem sklenimo ob šesti izvolitvi tovariša Tita za predsednika SFRJ Jugoslavije čvrsto naše roke, sposobnosti in vso našo odločnost, da bomo uresničili to, kar predsednik republike od nas pričakuje. Nedvoumno je tovariš Tito med drugim ob četrtkovi izvolitvi namreč tudi dejal: „Pri tem računam s podporo ljudstva, ko bomo odločno ure- Požar sovraštva zaradi kokoši... Miličniki, gasilci in novinarji: na Veliki Orehek zaradi divjega prepira dveh sprtih žensk! — Napačen telefonski klic: »Gori!« „Na Velikem Orehku gori!“ so povedali gasilci, potem ko sta dva gasilka avtomobila z vključenima sirenama zdrvela po novomeškem Glavnem trgu. Enako sporočilo so nekaj minut prej dobili novomeški miličniki: s stopiške pošte je tako telefonirala Terezija Judež z Velikega Orehka 8, ki pa je odložila slušalko, ko so jo vprašali, kaj gori. Kazalo je torej, da gre za večji požar. Miličniki, gasilci in novinarji pa smo bili strašansko presenečeni, ko smo že v Stopičah slišali od ljudi: „Nič ne vemo, pravijo, da nikjer ne gori.. Na Velikem Orehku nič novega: pol vasi je bilo zbrane okrog dveh žensk, ki sta divje vreščali druga na drugo: Terezija Judež in Jožica Sega, sosedi, sta si imeli povedati veliko slabega. „S kurbo me že ne bo zmerjalaP4 je bila odločna Jožica Šega, „tega ne dovolim!“ Sporočilo o požaru je prišlo v Novo mesto 2. avgusta ob 8.17 uri, so vestno zabeležili na postaji milice. V srcu dveh žensk je požar sovraštva vzplamtel že precej prej; ko smo bili na Orehku, sta samo še prilivali ogenj, da je bolj gorelo. Gasilci, čeprav so bili poklicni in z dvema avtomobiloma, takih požarov ne znajo gasiti. Dva miličnika sta se s težavo pogovarjala z razjarjenima klepetuljama ... Komaj lahko izluščimo, kaj je gorelo. Pri Šegatovih bodo imeli mla-tiče, Šegatova je zato zaklala kokoš. Pa je bU ogenj v strehi: „Kokoš je moja!“ je zakričala Judeževa. Kako dokazati, čigava je kokoš, ko pa so vse kure raztepene po vasi, po njivah, po travnikih? Mirno je miličnik vprašal Jude- ževo: „Naj napišem predlog za sodišče, da vam je Segatova ukradla kokoš? - „Kje pa, mi se ne bomo tožarili!“ ... in sta ženski nadaljevali s prepirom. Komandir novomeške milice Jože Ficko prosi: „Ne zlorabljajte pozivov na pomoč: imamo veliko resnega dela in premalo ljudi! Ne moremo pomagati drugače, kot da bomo dali Judeževi, ki nas je narobe obvestila, plačati stroške, čeprav zdaj ne prizna, da je po telefonu rekla, da na Orehku gori Kaj, če bi v tem času, ko sta dva gasilka avtomobila zaman hitela na Veliki Orehek, zares kje gorelo? Kaj, če bi bili miličniki potrebni drugje? ... Kolikokrat „Kaj? “ In najhuje od vsega, huje od škode na času, potrpljenju, denarju: doklej bo še med našimi sosedi v srcih ogenj sovraštva? Ko smo se vračah v mesto, je iz bližnje hiše na Orehku možak nesel veliko šunko - bržkone za mlatiče Dobrih deset metrov više so bili ljudje še zbrani okrog dveh vročekrvnih prepirljivk... J. SPLICHAL Računovodstvom podjetij, ustanov in zavodov! Dolgovi za objavljene komercialne in druge oglase, uradna obvestila, razpise, ponudbe, čestitke, naročene reportaže, SDL in vse druge objave, ki smo jih zadnje mesece tiskali za razne delovne organizacije, občinske skupščine, zavode ter druge ustanove, so se do 30. junija 1971 povečali na 256.700 dinarjev. Zaradi likvidnosti prosimo računovodstva v*eh prizadetih delovnih organizacij v 9 občinah, da nam Čimprej poravnajo zapadle račune. V poletnih mesecih Dolenjski list nima dotoka naročnine, v zaostanku pa so tudi nakazila na račun sofinanciranja komunskih strani. Tiskarni v Ljubljani in drugim dobaviteljem moramo sproti plačevati vse naše obveznosti, pri čemer nas naši dolžniki čedalje bolj ovirajo. Da bi domače pokrajinsko glasilo SZDL tudi vnaprej lahko nemoteno izhajalo, čeprav v začasnem poletnem skrčenem obsegu, nujno prosimo za vaša nakazila! UPRAVA DOLENJSKEGA USTA jali sporne ali negativne pojave v procesu nadaljnjega razvoja naše družbe ...“ Pomagajmo mu pri tem vsi kot en mož: domovina pričakuje to od nas, tovariš Tito računa na podporo najširših množic našega ljudstva! Zato bodi naša čestitka tovarišu Titu ob njegovi ponovni izvolitvi za predsednika republike zaobjeta v čvrsti obljubi: tovariš Tito — ljudstvo je s Teboj! TONE GOŠNIK Prvo letalo na prvem letališču V soboto, 31. julija, so delavci gradbenega podjetja Slovenija ceste končali asfaltiranje pristajalne steze in priključkov na prvem jugoslovanskem športnem letališču z asfaltno prevleko. 700 metrov dolgo in 20 metrov široko stezo v Sečovljah pri Portorožu je projektiral Novome-ščan Zdenko Hlavaty, denar za gradnjo pa je dal portoroški Casino. Stroški za zemeljska dela, gradbeni material in asfalt so znesli komaj 1,600.000 N-din, kar je po besedah projektanta Hlavatyja „zanesljivo najcenejše športno letališče te vrste na svetu“! V soboto zjutraj je na še topli asfaltni prevleki pristalo tudi prvo letalo - novomeška „Citabria14 YU-CAP, ki jo je vodil pilot Jože Uhan. Vse to sodelovanje med portoroškim in novomeškim letališčem pa se bo nadaljevalo v zgodnji spomladi, ko se bo skupina novomeških letalcev, v času, k\ pri nas ni najbolj primeren za letenje, urila v motornem in jadralnem letenjjy. Z gradnjo portoroškima letališča so pohiteli, ker se bo, n $ nje m točno čez mesec dni pričelo nenadno svetovno prvenstvo v padalstvu ,,VII. Jadranski pokal4*, na katerem bo nastopila tudi naša državna prvakinja, novomeška padalka Darinka Krstič M. MOŠKON Te dni'pričakujemo spremenljivo oblačno vreme z vmesnimi nevihtami in plohami. Vročina bo ponehala. JE TO SPLOH MOGOČE? Kot ta kmečka žena minuli teden pri Biču sklepa roke, tako se mi vsi zamislimo nad razbitinami, v katerih leži mrtev človek. Zakaj tako nepremišljeno drveti v smrt, zakaj nakopati toliko goija sebi in drugim? Kljub vsem svarilom si v teh dopustniških dneh nesreče sledijo s tako naglico, da časniki-ne zabeležijo več vseh. (Foto: M. Legan) Št. 31 (1114) Leto XXII NOVO MESTO četrtek, ★★ 5. avgusta 1971 tedenski mozaik Doslej najbolj ambiciozen vesoljski podvig - polet Apolla 15 na Luno, se bo v soboto končal s povratkom treh astronavtov na Zemljo. Svet upa, da kakšna nepredvidena nesreča ne bo v zadnjem trenutku preprečila zasluženega zmagoslavja Davida Scotta, Jamesa Irwina in Alfreda Wordena Že doslej opravljen seznam nalog predstavlja nekaj izjemnega in za dosedanje vesoljske raziskave povsem neslutenega: sedanja odprava na Mesec je namreč - in v tem je njena poglavitna značilnost, predvsem znanstvena in veliko manj zgolj „turistična“ spektakularna. Če skušamo zelo površno našteti tisto, kar dviguje Apollo 15 nad vsemi dosedanjimi vesoljskimi odpravami, moramo kajpak omeniti predvsem vesoljsko vozilo, sloviti jeep. Razen tega je Apollo 15 rekorder tudi v dolžini bivanja astronavtov na Luni, saj sta opravila kar tri ,,potepe“ in nabrala (zopet rekord) blizu 100 kilogramov kamenja in prahu. Snemanje Luninega mrka s TV kamero, ki je razen tega (zopet prvič) posnela tudi start Lunarnega modula z Lunine površine, neverjetna množica posnetkov (med drugim tudi topografska karta petine Lunine površine), številne druge raziskave in eksperimenti - vse to opravičuje trditev, da take vesoljske odprave kot je Apollo 15, doslej še ni bilo. Dobršen del te aktivnosti smo imeli priložnost videti tudi na naših televizijskih zaslonih in tako smo zajadrali v dobo, ko TV prenos iz razdalje 400.000 kilometrov postaja skorajda nekaj povsem vsakdanjega. Tudi s tem bo ostal Apollo 15 v naši zavesti kot eden izmed znanil cev nove dobe, časa, ki ga bo mo morali nemara začeti drugače vrednotiti, ceniti in dojemati Kajpak je tudi Apollo 15 ;mel svojo mero zgod in ne-■god, saj so našteli že doslej okoli 20 večjih ali manjših (čeprav na srečo ne usodnih) napak in težav. Krivi napovedovalci Koliko koruze bomo pridelali? — Slabi ocenjevalci ali špekulacije z ocenami zaradi cene? — Manjka strokovno pruočevanje trga Dnevni časopisi so v soboto objavili Tanjugovo (jugoslovanska poročevalska agencija) poročilo, da bomo letos imeli v Jugoslaviji rekordni pridelek koruze — okrog 8,5 milijonov ton, če bo vreme še naprej ugodno. Tako so napovedali strokovnjaki zvezne gospodarske zbornice. V ponedeljek so časopisi objavili poročilo iste agencije o tem, kako koruza slabo kaže. Znani strokovnjak prof. dr. Relja Savič je dejal, da imajo družbena posestva v Vojvodini skoraj večji hektarski pridelek pšenice kot to koruze, ker je suša že naredila svoje. Tiste dni smo v časopisih lahko še prebrali, da so zastopniki kmetijsko industrijskih kombinatov na sestanku po-t slovne skupnosti v Beogradu menili, da bodo zaradi obilnega pridelka svetovne cene koruze morda nižje od na e garantirane — 90 par za kilogram, in ugibali, kako bi vnovčili 350.000 ton svojega pridelka. Zanj bi radi dobili vsaj nekaj več kot le garantirano ceno. Cena koruze pa je takrat še vedno rastla in se telegrami SAGION - Z bojišč v Indokini so prišle novice, da so se boji v Kambodži in Južnem Vietnamu znova silovito razmahnili. Medtem ko so v Južnem Vietnamu partizani napadli neko ameriško helikoptersko oporišče, so sč v Kambodži vneli hudi boji med Lon Nolovo vojsko in pripadniki osvobodilnih sil. BUDIMPEŠTA - Na Madžarskem so se začele vojaške vaje češkoslovaške, madžarske in sovjetske vojske. Vajam, ki so taktičnega značaja, poveljuje madžarski obrambni minister. TOKIO - Za zdaj še ni podatkov o morebitnih žrtvah potresa, ki je prizadejal včeraj Japonsko. Potres je imel moč petih stopenj po japonski lestvici, ki ima sicer sedem stopenj. BANGKOK - Tajska je ukazala pripravljenost v enotah svoje vojske, ki so razporejene na meji z Laosom in Kambodžo. NEW DELHI - Tukaj so sporočili, da so katastrofalne poplave ogrozile več kot 10 milijonov.ljudi, ki žive v 6000 vaseh. Najhuje je prizadeta zvezna država Bihar, od koder so zvezno vlado v New Delhiju zaprosili za 16 milijonov dolarjev pomoči. Takih poplav 'že nekaj let ni bilo. Poročajo, da je 61 ljudi izgubilo življenje. NEW DELHI - Reuter poroča, da je Indija tudi formalno zavrnila pobudo generalnega sekretarja Zdru-ženeih narodov U Tanta, naj bi v Indijo in Pakistan poslali mednarodne opazovalce, ki naj bi pomagali vzhodnopakistanskim beguncem vrniti se domov. - je na blagovni borzi v Novem Sadu že približala poldrugemu dinarju za kilogram. Preprost bralec in kmetovalec se naj znajdeta ob takih napovedih, če se znata ali moreta! Morda bo kdo rekel, da so tako smešne, da se ni vredno meniti za njih. Pa niso! Kdor je v minulih letih budno spremljal razne krive (nekateri bi raje rekli površne) napovedi o pridelkih in cene na trgu, je lahko ugotovil, da je med njimi tesna povezava. Lansko jesen so ocenjevalci sadnega pridelka trdili, da smo pridelali veliko jabolk. Odkupne cene so bile nižje kot prejšnje leto. Mnogi sadjarji so se želeli znebiti jabolk ob obiranju. Komaj je bil pridelek pospravljen v hladilnice, pa smo zvedeli, da je jabolk malo in cene so hitro rastle. So se ocenjevalci sadne letine tako zmotili? Pred javnostjo bi bili voljni priznati, da so se - v resnici pa se v svojih „računih“ niso, vsaj ne veliko. Tudi napovedovalci pridelka koruze imajo gotovo nekaj za bregom. Zato tako različne ocene. Vemo, da se pri ocenah pred žetvijo ali obiranjem sadja lahko vsakdo zmoti za nekaj odstotkov. Ne bi se pa smel zmotiti za toliko, da bi iz velikih viškov nastali veliki primanjkljaji! Če je slab ocenjevalec, naj ne ocenjuje. Če se ,,zmoti“ namenoma, pa je špekulant, ki poskuša z neresničnimi trditvami vplivati, da bi tržne cene kar najbolj ustrezale njegovi želji po dobičku. V gospodarsko razvitih državah imajo službe za proučevanje trga. Njihova naloga je, obvarovati gospodarstvo pred velikimi pretresi, ki jih povzro- < v- *••><*' tedenski zunanjepolitični pregled V Izraelu se mudi pomočnik ameriškega zunanjega ministra Joseph Sisco. V pogovorih z izrael voditelji skuša najti kompromisno rešitev za mir na Bližnjem vzhodu, toda ta trenutek ni videti, 0 bodo njegova prizadevanja kaj kmalu zagotovila popustitev napetosti v tem delu sveta. Na sliki: ( zadnjem času in mnogo reali-stičnejšo politiko VVashingtona do najštevilnejše nacije našega j planeta. -------------------------------------J KARTUM - Rolfa Steinerja, najemnika, ki je pomagal uriti vojsko v j nekdanji Biafri, sodeloval pa je tudi pri mnogih drugih vojaških akcijah v . Afriki (med drugim je uril tudi upornike na jugu Sudana), bodo postavili pred sodišče prihodnji teden. Rolf Steiner je Nemec, med drugo svetovno ,vojno je bil pripadnik Hitler Jugenda. Medtem ko posamezni, pa vse redkejši, protesti svetovne javnosti kdaj pa kdaj še spomnijo na neusmiljeno obračunavanje generala Nimeirija s svojimi nasprotniki, se je sudanski zaplet obrnil v čisto drugo smer, natančneje rečeno: dobil samosvoje obeleženje. Zelo jasno se namreč kažejo posledice udara in protiudara in to predvsem na zunanjepolitičnem področju. Če je sedaj za Sudan in njegove notranje dogodke značilen predvsem dokončen obračun Nimeirija z levico (potem, ko je lani obračunal z desnico), iz katerega je izšel kot nesporen - vsaj v tem trenutku, gospodar svoje dežele, pa je na zunaj viden odločilen razkol z deželami, ki se bolj ali manj vežejo na Moskvo in kajpak z Sovjetsko zvezo samo. V tem trenutku je mogoče mnogo jasneje ocenjevati, kaj se je v Sudanu pravzaprav zgodilo, pa čeprav vsi elementi za oceno še niso znani. Sovjetska zveza je s precej neprikritimi simpatijami gledala na pučiste, med katerimi so najvažnejši že mrtvi. Tako je šef sovjetskega diplomatskega predstavništva v Kartumu edini med osebjem tujega diplomatskega zbora obiskal voditelja zarotnikov med njegovo kratko, komaj 72-urno vladavino. Malce manj očitno, pa še vedno tako zelo, da to ni moglo ostati skrito, je ravnala tudi Bolgarija in Nimeiri ni pozabil ne enega, ne drugega. Preganjanje komunistov in voditeljev sindikalnega gibanja je moralo vzbuditi proteste v sovjetskem tisku - ta pa le vemo odraža stališča vlade in partije. In ko se je to zgodilo, je Nimeiriju postalo jasno, da se bodo odnosi s Sovjetsko zvezo slej ko prej poslabšali. Tako se je tudi zgodilo in kako slabi so ti odnosi najbolje pričajo informacije o odpoklicih diplomatskih predstavnikov. Toda medtem se je zgodilo še nekaj drugega: Združena arabska republika je uradno sporočila, da brez pridržka podpira Nimeirija in njegov režim. To je kajpak vneslo v že tako napet položaj povsem nove razsežnosti. Znano je, kako zelo je Sovjetska zveza prisotna v Egiptu — politično, gospodarsko in vojaško. Nič manj ni treba poudaijati tudi vloge Sovjetske zveze v arabskem svetu nasploh, saj je Moskva rada (kajpak zato, da je utrjevala in varovala svoje širše strateške interese na tem področju) poveličevala svojo vlogo starejšega brata in zaščitnika arabskih dežel, ki gradijo svojo inačico socializma. Res je, da se ni kaj prida vmešavala v konkretne probleme samosvoje poti nekaterih arabskih narodov v socializem, res pa je tudi, daje vselej I izražala pripravljenost pomagati Osrednji dogodek v dneh minulega tedna, d kije pomenil vrh našega notranje-političnega u dogajanja in mu zatorej posvetimo pozor- n nost na prvem mestu, je bila kajpak IZVOLI- n TEV NAJVIŠJIH ORGANOV FEDERACI- d JE na dvodnevnem zasedanju zvezne skup- ? ščine (minuli četrtek in petek), ko so vsi i skupščinski zbori odločili o tem — da tako s rečemo - v katerih rokah bo zvezno krmilo r v sedanjem prvem mandatnem obdobju po * najnovejših ustavnih spremembah. Zvezna skupščina je soglasno izvolila — tokrat že šestič -Josipa Broza Tita za predsednika republike in torej za vodjo NOVEGA PREDSEDSTVA SFRJ za novega predsednika zvezne skupščine je bil izvoljen Mijalko Todorovič in sprejet je bil tudi predlog (ki ga je presednik Tito že predlagal zvezni skupščini), naj se Džemalu Bijediću, dosedanjemu predsedniku skupščine BiH, zaupa mandat za sestavo novega zveznega izvršnega sveta. Novi predsednik ZIS je že tudi predložil sestavo bodoče zvezne vlade , (od Slovencev so v novem ZIS Janko Smole, j Boris Šnuderl in dr. Anton Vratuša), ki jo je ] zvezna skupščina tudi potrdila. In še: na ] predlog predsednika Tita so bili izbrani člani 105-članskega sveta federacije (kije poseben ; posvetovalni organ predsednika republike), med katerimi so iz Slovenije Viktor Avbelj, Aleš Bebler, Bogdan Brecelj, Albert Jakopič, Edvard Kardelj, Franc Leskošek, Ivan Maček, Miha Marinko, Rado Pehaček, Lidija Šenjurc, Vida Tomšič, Josip Vidmar in Boris Ziherl. Skratka - izvolitev najvišjih organov federacije je sedaj zaključena, začenja se obdobje dejavnosti teh organov. S tem je - kot je v svojem govoru pred poslanci zvezne skupščine poudaril predsednik Tito - končano večmesečno intenzivno prilagajanje naše ustave sedanjim potrebam naše SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE DRUŽBE, saj je bilo na današnji stopnji našega družbenopolitičnega in gospodarskega razvoja nujno, da smo našo skupnost postavili na nove temelje. Ob tem se je izkazalo - je še poudaril predsednik Tito - da tisti, ki so se tako ali drugače upirali sedanjim spremembam naše ustave, niso imeli opore v širokih ljudskih množicah, med delavskim razredom pa sploh ne. Mirno lahko rečemo, da bi malokatera druga družba bila zmožna tako odkrito in kritično pretehtati dosedanje politične izkušnje in vrednosti svojih institucij, kot smo jih pri nas. To dokazuje, da smo močni, ne pa šibki. Danes to spoznavajo tudi mnogi, ki so govorili o krizi v Jugoslaviji, ker niso Zvezno krmilo v novih rokah razumeli, da gre v resnici za ODPRAVLJANJE RAZNIH NASPROTIJ in pomanjkljivosti, da iščemo poti za krepitev enot-, nosti naše skupnosti, za poglobitev in izpopolnitev naših socialističnih samoupravnih odnosov. Nadalje je predsednik Tito dejal, da postaja v naših razmerah čedalje pomembnejši BOJ PROTI TEHNOKRATIZMU, ki nasprotuje - tehnokratizem namreč — nadaljnjemu razvoju našega samoupravljanja, da postaja prav tako pomemben kot boj proti etatizmu, katerega prvo fazo smo izbojevali prav s sprejetimi ustavnimi spremembami. Naš dolgoročni cilj je zagotoviti čim večji vpliv delovnim ljudem v dogajanja našega samoupravnega sistema, naše neposredne naloge pa so v krepitvi gospodarstva, v boju proti inflaciji in — neposredno — v odpravljanju žarišč sedanje pereče nelikvidnosti, v doslednem izvajanju učinkovitih stabilizacijskih ukrepov. Enako je te naše sedanje naloge poudaril v svojem nastopnem govoru tudi novi predsednik ZIS Džemal Bijedić, ko je dejal, da se bo tudi nova zvezna vlada zavzemala za nadaljnje uresničevanje stabilizacijske politike, ki jo je v izredno zapletenih in težavnih razmerah našega gospodarstva začrtal in začel izvajati že prejšnji ZIS. Naš GOSPO-DARSKOPOLITICNI POLOŽAJ je zelo težaven, je dejal Džemal Bijedić, otežkočajo ga nestabilnost, inflacija, nelikvidnost, naraščanje življenjskih stroškov - vendar ta položaj ni takšen, da si ne bi mogli pomagati iz njega. Novi predsednik ZIS je napovedal nadaljevanje ukrepov proti čezmerni porabi in naraščajočemu uvozu (ki povzroča pereči zunanjetrgovinski primanjkljaj), med drugim pa je tudi napovedal „strogo nadzorstvo nad dohodki, ki ne izvirajo iz delovnega raz-merja“ rekoč, da je tu po njegovem vir čedalje večjih socialnih razlik in špekulativnega bogatenja, ki ne temelji na rezultatih resničnega dela. Zvezni izvršni svet je prejšnji teden (še v stari sestavi) sprejel, kot je znano, nekatere OMEJITVENE UKREPE, s katerimi naj bi zmanjšali našo investicijsko potrošnjo ter omejili splošno porabo, hkrati pa naj bi ti ukrepi izboljšali našo plačilno bilanco in zaustavili naraščajočo inflacijo. Med najpomembnejšimi v vrsti teh ukrepov so zakoni o obveznih pologih pri novih investicijah, spremembe na področju uvoza in izvoza, zlasti pa nova določila o omejitvi potrošniških posojil. Te ukrepe je zbor narodov zvezne skupščine prejšnji teden potrdil - hkrati ko je sprejel tudi določene zakonske sprunembe o višjih tarifah zveznega prometnega davka za določene artikle, predvsem za luksuzno blago (cigarete, uvožene pijače itd.). Ta podražitev bo po oceni ZIS prinesla na leto milijardo in 75 milijonov dinarjev, ki bodo šli v kompenzacijski kmetijski sklad (iz katerega se bodo izravnavale razlike med višjimi odkupnimi cenami za nekatere kmetijske pridelke, ko se kruh, moka, sladkor in jedilno olje sočasno niso podražili), pa jo potemtakem lahko samo pozitivno ocenimo. Novi ZIS se bo moral že takoj spoprijeti z nalogo, ki jo je predenj postavil gospodarski zbor zvezne skupščine: poslanci tega zbora so namreč opozorili ZIS, da NELIKVIDNOST tako resno ogroža gospodarske organizacije, da utegnejo le-tc imeti težave z izplačili OD že v avgustu. Zato bo moral novi ZIS po mnenju poslancev takoj proučiti probleme v zvezi z izplačili OD - še posebno pri tistih delovnih organizacijah, ki poslujejo, dobro in pravilno, vendar so zašle v neugoden položaj zaradi skupne nelikvidnosti, ki je po tej oceni najhujša in najbolj akutna bolezen našega gospodarstva. KAMIBA SAHKAJVF0CIIA8 HmmAmmmmm ar.-uv*.« AK012787 l i il WIi iMI SOCfjAUSTlCKA FEDERATIVNA REPUBLIKA ll/GOSLAVHA ajlUttMHCnMtA ♦JS3EFATHBHA PEUVKAHKA JY.rOCAABMlA soci ali s ms* federativna republika JUGOSLAVIJA Kljub dopustniškem času je prejšnji teden v dvorani gasilskega doma v Sevnici (na diki) in v Krmelju dalo kri 480 ljudi iz sevniške občine. Rekorderja v darovanju krvi sta Martin Klemenčič in Jože Kelnarič, ki sta tokrat naredila to humano dejanje že 41. (Foto: Legan) Na tisoče kopalcev se zadovolji s skromnim prostorčkom na soncu pa tudi v bazenih ne smejo biti preveč zahtevni, kadar je v vodi glava pri glavi. Najbrž ste uganili, daje posnetek iz Čateških Toplic. (Foto: J. Teppey) Od tega tedna so v obtoku bankovci po 500 din (50.000 S-din). Bankovec je olivno zelene barve, v glavi pa ima portret Nikole Tesle. Odslej bodo morale imeti blagajne in razni inkasanti pri sebi več drobnega denaija, da bodo lahko poračunali s petstotaki. (Foto: M. Vesel) čredna je zapisat* ••• Zvezna vlada je prejšnji teden sprejela vrsto ukrepov, ki naj zavro inflacijo in preveliko porabo. ’'Pravijo, da bodo ti ukrepi bolj kot doslej pomagali pri uresničevanju stabilizacijskih načrtov in da gospodarstvo zaradi tega ne bo nazadovalo. Za take temeljite odločitve je bil skrajni čas, saj je inflacija začela grdo podirati naše načrte in razjedati stabilizacijski program. Poudariti je zlasti treba, da bo še posebej skrbno treba nadzorovati čezmerno porabo, še posebej investicije. Tudi na Dolenjskem bomo morali z dejanji dokazati, kako podpiramo ukrepe, ki smo si jih vsi tako želeli: verjetno je, da bomo morali nekatere nameravane investicijske načrte preložiti ali pa se jim celo odpovedati. Prav tako bo potrebno veliko discipline tudi pri uvozu. Naše kupovanje vsevprek - samo da je tuje, je namreč jugoslovansko zunanjetrgovinsko izgubo še močno povečalo; uvoz je tudi letos močno presegel izvoz. Lahko zapišemo, da na Dolenjskem v tem pogledu nismo bili med najslabšimi, saj je zlasti novomeška občina znana po tem, da industrijska podjetja izredno veliko izvažajo in da so celo med vodilnimi izvozniki v Sloveniji v posameznih panogah. To pa kaže, da smo na Dolenjskem, poučeni od prejšnjih slabih izkušenj, resno vzeli stabilizacijske načrte in da jih na marsikaterih področjih tudi že uresničujemo. Novi ukrepi izvršnega sveta bodo torej lahko še pripomogli k ustalitvi gospodarjenja. OB POLLETNIH ŠTEVILKAH Izvoz krepko v sedlu Industrija motornih vozil: skoraj za 11 milijonov dolarjev — Krka 3,4 in Novoles 1,4 milijona Kot s čarobno palico, se zdi, narašča izvoz industrijskih podjetij novomeške občine. Zadnja leta se je skoraj vsako leto podvojil, izvoz na prebivalca je že dosegel zahodnoevropska poprečja, podjetja pa so tudi letos zmogla dovolj moči in znanja, da so v šestih mesecih povečala izvoz za 44 odstotkov. Medtem ko so do polletja lani izvozila za dobrih 11 milijonov dolaijev, je letošnji izvoz do začetka julija vreden že 16,4 milijona dolaijev. Letošnji načrt izvoza je bil 23 milijonov dolarjev; če bodo izvozniki še naprej delali v sedanjem tempu, bodo številke krepko presegli. Sejmišča BREŽICE: Na sobotni sejem so pripeljali 486 mlajših in 23 starejših prašičev. Za mlajše so zahtevali po 9 do 10 dinar-iev za kg žive te?e, prodali pa so jih 293. Nad tri mesece starosti so prodali 15 prašičev po 8 din za kg žive teže. ' NOVO MESTO: Na ponedeljkov sejem so prignali 568 prašičev, prodali pa so jih 322. Za mlajše so zahtevali od f40 do 200 dinarjev, za starejše pa od 210 do 350 dinarjev. Za govejo živino so veljale naslednje cene: za vole od 7,50 do 8,50 din za kg, za krave od 5,5 do 6,50, za junce in telice pa od 7,40 do 8,50 .din za kg žive teže. Promet je bil srednje živahen, cene pa v glavnem nespremenjene. »DIVJE« NAKUPOVANJE TRAKTORJEIV Zelena luč pa še ni vse! Lani še 2.551 kmečkih traktorjev: zamujene priložnosti, da bi ves nakup načrtneje usmerjali — Tako ljudje tudi nasedajo spretnim trgovcem Turistični barometer Razveseljivo je tudi, daje kar za 14,4 milijona dolaijev izdelkov prodanih na konvertibilnem trgu. IMV s skoraj 11 milijoni dolaijev je najmočnejši izvoznik v občini, Krka (3,4 milijona dolaijev), Novoles (1,4 milijona dolaijev), Novoteks (pol milijona dolaijev) in Labod (četrt milijona dolaijev) pa so po moči izvoza na naslednjih mestih. Industrija motornih vozil bo s svojim izvozom med najmočnejšimi v Sloveniji, Krka in Novole pa bosta v svojih panogah prav tako pri vrhu. 'Čeprav je razumljivo, da se bo izvoz počasi umiril in da ne bo več napredoval s tako naglico, pa je zares spodbudno, da se industrijska podjetja novomeške občine tako krepko uveljavljajo tudi na tujih trgih in dokazujejo, da znajo delati hitro, kakovostno in tudi ceneno, ker je prav od teh lastnosti Odvisen prodor na tuji trg. 21. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM Gorenjski sejem je pomembna mednarodna gospodarska prireditev, na kateri se srečujejo razstavljalci in obiskovalci iz Jugoslavije in dežel srednje Evrope. Na letošnji prireditvi, ki bo odprta od 6. do 17. avgusta v Kranju, sodeluje 407 razstav-ljalcev, od teh 115 tujih iz Avstrije, Italije, Nemčije, Francije, Švice, Danske, Švedske, Norveške, ZDA in Japonske. Gostje bodo prikazali in prodajali stroje, orodje in opremo za industrijo, gostinstvo in obrt, dom in gospodinjstvo, pohištvo, polizdelke ter drugo stanovanjsko opremo. To, kar se je zadnje leto dogajalo z nakupovanjem kmetijskih strojev, zlasti traktoijev, je preseglo vsa pričakovanja. V poslovnem jeziku bi pojav lahko imenovali pravi mali „boom“. Po podatkih, ki jih je zbral kmetijski inštitut Slovenije, so slovenski kmetje lani, v enem samem letu, kupili kar 2.551 traktoijev, kar je tretjina vseh, ki jih imajo na voljo! Če k nakupovanju traktoijev prištejemo še druge stroje, ocenjujejo, da so naši kmetovalci samo lani dali za svoje železne pomočnike blizu 20 milijard starih dinaijev. Če se bo to nadaljevalo, kar je veijetno, bo Slovenija po kmetijski opremljenosti dohitela Avstrijo iz leta 1967 že precej prej kot v dolgoročnem načrtu razvoja kmetijstva predvidenem 1980. letu. Nenaden „izbruh“ je pravzaprav samo razumljiva posledica tega, da je bila modernizacija kmetijstva zaradi znanega odnosa v preteklosti zadržana in daje nakupovanje preprečevala splošna negotovost zasebnega kmetijstva. Da je zdaj drugače, najbolje dokazujejo številke same. ♦ Ob podatkih o nakupu kmetijskih strojev pa pravzaprav želimo opozoriti na nekatere zmote. Kljub opominom in odsvetovanju strokovnjakov so naši kmetje, med njimi tudi mnogi na Dolenjskem, že nare- dili nekatere napake pri izbiri traktoijev, ki jih bodo drago stale. Dober kmečki traktor je klasičen dvoosni traktor z diz-lovim motoijem, s tritočkov-nim priključnim 'sistemom, z dvostopenjsko sklopko, z možnostjo razniikanja koles, z ločenim odgonom za kosilnico in kar je še posebno važno: z dovolj veliko močjo, ki zmore hkrati obračati dve brazdi tudi v težji zemlji. Kljub temu, da nekateri dobri traktoiji ustrezajo zahtevam, uvoza pri nas ne usmeijajo k njim, dopuščajo, da ljudje sami kupujejo in nasedajo spretnim trgovcem (predvsem italijanskim), posledica pa je pretirana pisanost tipov, pomanjkanje rezervnih delov in servisov ter veliko število za kmetije malo uporabnih pregibnih in enoosnih traktoijev. M. LEGAN 12. AVGUSTA ZAČETEK OBIRANJA Tri dinarje za škaf Za 12. avgusta določen začetek obiranja — Kombinat bo letos spet organiziral prevoz Tolikokrat hvaljeno in blagro-vano, pa tudi prekleto „zeleno zlato" na 83 ha površin, kolikor jih ima sevniški Kmetijski kombinat „Zasavje“, letos dobro kaže. Ker se je na lažjih tleh pojavila suša, preganjajo to nadlogo z namakalnimi napravami. In kako bo z obiranjem, to v teh dneh zanima marsikoga, ki bi si rad s tem sezonskim delom zaslužil denar. Direktor kombinata inž. Albin Ješelnik pove takole: „Obirati bpmo začeli v četrtek, 12. avgusta. Prevoz za obiralce bomo organizirali iz Mirenske doline, Studenca, Velikega Trna in Hrastnika, s kombijem pa še iz Za- bukoyja. Razen tega bomo imeli na voljo prenočišča v vseh treh obratih: Šentjanžu, Loki in Kompolju. Glede plačevanja velja dogovor, da bomo obiralcem plačevali po tri dinarje od škafa obranega hmelja, trije škafi pa bodo zadostovali za plačilo hrane, ki jo bomo nudili na deloviščih." M. L. Čeprav je zagrebški VUS v svoji anketi pred kratkim ugotovil, da se v Čateških Toplicah zaradi nezdrave vode ne kaže kopati — podobno bi z analizo ugotovili najbrž tudi za večino drugih dolenjskih kopališč, pa velja opozoriti na sobotno prireditev v teh dolenjskih Toplicah. Čateška noč je gotovo najbolj obsežna turistična prireditev na Dolenjskem, za katero lahko zapišemo več presežnikov. Zanesljivo bo pritegnila največ obiskovalcev med vsemi letošnjimi poletnimi prireditvami, med nastopajočimi pa so zvečine sama znana imena. Tako bodo igrali ansambli Stjepana Mihaljinca, Jožeta Kam-piča in „Plavi“, peli bodo Irena Kohont, „zlati deček“ Ivica Šerfezi in Marija Felicijan, za turiste bo še posebej zanimiv nastop folklorne skupine iz Artič. Z modno revijo se bo predstavil zagrebški boutique Branimir, napovedovalca pa bosta znanca s televizijskih zaslonov Nataša Dolenc in Olive i Mlakar. Nikar preko možnosti! V Metliki sprejeli priporočilo delovnim organizacijam, naj ne prebijajo družbenih dogovorov v osebnih dohodkih Kmetijski nasveti Dosuševanjesena pod streho Ko so metliški odborniki na julijskem zasedanju obravnavali polletne gospodarske uspehe, so se dotaknili tudi osebnih dohodkov in stabilizacijskih programov. Ker so gospodarske organizacije v letošnjem prvem polletju dosegle kar za 139 odstotkov več ostanka dohodka kot v tem času lani, obstaja bojazen, da bi se pojavih preveliki apetiti po povečanju osebnih dohodkov. Podatki kažejo, da prav metliška občina med vsemi štirimi dolenjskimi občinami v tem najbolj zaostaja. To pa je 'e ena plat medalje. Vedeti pa je hkrati treba, da je metliška industrija pretežno tekstilna, zato primerjava z drugimi občinami ni toliko realna kot primerjava z zaslužki v tej stroki. V tem pa so Metličani na vrhu lestvice med osebnimi dohodki tekstilcev v Sloveniji. Razen tega se pri vseh kolektivih kaže hudo pomanjkanje obratnih sredstev, prizadeneta pa jih še likvidnost in stabilizacija, Samo tovarna BETI je imela ob polletju za 5 starih milijard dolžnikov. Čeprav imajo v tem podjetju kar lepe poslovne uspehe, predvsem v izvozu, ki je za več kot 200 odstotkov nara- sel od lanskega primerjalnega obdobja, menijo, da si trenutno ne morejo privoščiti novega skoka pri osebnih dohodkih. Medtem ko Metličani podpirajo akcijo sindikatov, naj bi najnižje osebne dohodke spravili vsaj na 900 din mesečno, pa so zavzeli tudi stališče, da bi bilo prebijanje družbenih dogovorov pri zaslužkih škodljivo za celotno občinsko gospodarstvo. PETI SMO V EVROPI Letošnja bogata žitna letina je, kot kaže, letos uvrstila Jugoslavijo že na peto mesto med pridelovalci pšenice v Lvropi. Podatki kažejo, da lM)mo pridelali blizu 5 milijonov ton pšenice. Največji svetovni pridelovalec pšenice je Sovjetska zveza, ki pridela letno 90 milijonov ton, sledijo: ZDA 38.milijonov, Indija 18 milijonov itd. - V Evropi je na prvem mestu Francija (14 milijonov ton), Italija (9,5), Zahodna Nemčija (6), Romunija (5,7) in Jugoslavija (5 milijonov ton). Dosuševanje sena s prevetro-vanjem je eden od sodobnejših načinov priprave krme za zimo, ki se je uveljavil v alpskih deželah, kjer je veliko padavin in kjer je sušenje na tleh še posebno potratno. Ker tudi naša dežela spada v to območje, je vse več prevetrovalnih naprav tudi pri nas. Zanimive so prve izkušnje, ki jih imajo naši kmetje. Tako-rekoč vsi po vrsti, pa vprašajte Dolenjca ali Štajerca, hvalijo pridobitev, ki primore, da so manj odvisni od vremena in ki daje mnogo bolj bogato krmo. Vsi tudi trdijo, da je treba dosledno spoštovati navodila, da je treba z dosuševalno napravo zelo vestno ravnati in da se mora kmetija hkrati z močnim ventilatoijem oskrbeti še z nekaterimi dodatnimi stroji, ki olajšajo delo. Dosuševati pomeni: napol suho klajo umetno, s pomočjo močnih ventilatoijev, dokončno osušiti in ji odvzeti toliko vlage, da se ne kvari. Ventilator na poseben način vgradimo v zid ali leseno steno prostora, kjer bomo dosuševali. Kako je treba to narediti, pa moramo vprašati za svet strokovnjaka. Napake nas lahko zelo veliko stanejo. Zračniki morajo biti pravilno razvrščeni, upoštevati pa je treba tudi poseben postopek pri nakladanju klaje. Plasti krme ne smejo biti predebele, sicer bomo kasneje imeli v njej plesniva gnezda. Kositi je treba mlado krmo, ki ima največ hranflnih vrednosti, zlasti pa beljakovin. Pre-vetrovanje šele omogoča, da namesto dveh v enem letu pospravimo tri košnje. Bistveno zmanjša čas sušenja na tleh in pomaga, da kosimo prej kot sicer in da trave ni treba dva ali še več dni valjati na tleh, saj isti dan kosimo in pospravljamo. Domače izkušnje nas učijo tudi, da je spravilo napol suhe krme težaven posel, če nimamo primernih pripomočkov. Zlasti potreben je grabež za seno, ob tem pa seveda tudi kosilnica, obračalnik, zgrabljalnik in pobi-ralnik krme. Obfčajnipuhalnik, ki je namenjen spravilu suhega sena, se pri dosuševanju sena ne obnese dovolj. INŽ. M. L. Viktor Magyar: POZDRAV DOLENJSKI (tuš, 1971) Polde Mihelič: ŠENTJERNEJSKA STRAŽA (olje, les, 1970) to, kako izpeljavati kulturne akcije. Le da seveda terja ta model ljudi, ki so globoko prepričani o potrebnosti svojega dela in imajo iskreno in predano radi umetnost; takšnih ljudi pa, pošteno priznajmo, ni veliko, tudi ne med umetnostnimi organizatorji. Razen resnične prizadetosti in vneme pri delu odlikuje trebanjski krog še nekaj: namreč tenak občutek za to, /" N Pojutrišnjem zvečer bodo v obeh avlah osnovne šole v Trebnjem odprli »Salon likovnih samorastnikov Jugoslavije«, za katerega . je umetniški svet Tabora slovenskih likovnih samorastnikov izmed 264 poslanih slik in skulptur izbral 75 del 43 naivnih slikarjev in kiparjev. Pred otvoritvijo razstave smo zaprosili prof. Zorana Kržišnika, ravnatelja Moderne galerije v Ljubljani, za odgovor na nekaj vprašanj v zvezi z nastajanjem novega kulturnega središča v Trebnjem. Avtor odgovorov je tudi predsednik umetniškega sveta trebanjskega Tabora slovenskih likovnih samorastnikov. V / da bodi organizator animator in mentor, ne pa hkrati umetnostni kritik. Sodelovanje trebanjskega tabora z umetnostnimi strokovnjaki je zgledno in dejstvo, da so Trebnje postale v tako kratkem času kot sedež slovenskih samorastnikov pojem v našem kulturnem življenju, živo priča,' kako premišljena in dobro izpeljana kulturna akcija zunaj upravnega središča Slovenije lahko prav s svojo specifičnostjo hrani ves slovenski kulturni prostor, ki je in mora biti enoten. Gotovo si ne moremo želeti nič drugega, kot da bi tabor v Trebnjem še naprej tako lepo uspeval kot doslej. Vrsta naivnih slikarjev in kiparjev se je zadnja leta že srečala v Trebnjem. Odmevi so različni, ocene včasih razhajajoče; kaj sodite o pojavu in deležu naivne umetnosti v tem našem razburkanem času? Prav gotovo je pomembno, da je prišlo do srečanj slovenskih likovnih samorastnikov v Trebnjem — do srečanja njihovih del in tudi do medsebojnega seznanjanja umetnikov. „Skupna streha“, ki jo pomeni Tabor, daje samoraslim umetnikom nedvomno več samozavesti in jim je opora pri deki. Tukaj se srečujejo, delajo vsak zase, pač pa izmenjavajo misli in izkušnje. Ljudje se spoznavajo, se pomenijo, se gotovo skušajo tudi drug od drugega kaj naučiti, vendar je to izmenjava „inter pares“, iz katere se - vsaj prepričan sem o tem — ne bo rodila nekakšna skupna „šola“, še manj manira. To bi bilo tudi škoda, zakaj samoraslega umetnika velja podpreti, ne pa ga iztrgati iz specifičnega miljeja in okoliščin, ki v večini primerov neposredno hranijo njegovo delo. Gotovo pa je za samorastnike dragocen občutek, da imajo zdaj nekakšen skupen „dom“, prostor, kjer lahko prikažejo in preverijo svoje dosežke. Posebno, ker se obeta v Trebnjem tudi stalna zbirka, samorastniški hram Kaj sodim o deležu m pomenu „naivne“ umetnosti v našem času? V svetu, ki je tako zapleten kot današnji, ki napada zavestnega ustvarjalca s takšno kopico problemov, ni čudno, če se je umetnost zintelektualizirala do mere in stopnje, ko terja njeno uživanje napor in skoraj že poznavalsko oko. Naše obilno razstavno življenje skrbi za to, da si takšno poznavalsko oko lahko pridobi vsakdo, ki se iskreno zanima za umetnost. A nedvomno se tudi poznavalec z veseljem preda čaru prvinske neposrednosti, ki jo izžarevajo najboljša dela samorastnikov. Prvobitno, iz samih korenin človeškega bitja privrelo ustvarjanje ne-učenih umetnikov je dopolnitev, po-svežitev, obogatitev življenja stehnizi-ranega, „izruvanega41 človeka, za katero jim je naš čustveno izstradani svet zmerom bolj hvaležen. Je morda krivično mnenje nekaterih kritikov, da je „naiva na stranskem, nepomembnem tiru“ tudi v slovenskem likovnem ustvarjanju? Zakaj menijo o tem množice obiskovalcev razstav naših samorastnikov precej drugače? Posploševanja so nevarna in zelo nerad bi pristal na kakršnokoli ostro ločevanje med kriteriji kritikov in občinstva. Občinstvo ima nedvomno pravico obiskovati tiste razstave, ki jih želi obiskati, in ob njih uživati — tudi tedaj, kadar kritiki mislijo, da razstava tega ne zasluži. Občinstvo ima namreč pravico motiti se — prav kakor kritiki. Kar se slovenskih samorastnikov — v tej zvezi bi rajši rekel „neučenih“ umetnikov — tiče, so ne samo po rokopisu, temveč tudi po talentu, moči, izvirnosti, močno različni. Ni nujno, da je ravno umetniška kvaliteta tisto, kar priteguje občinstvo k posameznim izmed njih in — kot rečeno — tega od občinstva tudi ni mogoče zahtevati. Kritiki pa morajo gledati na vsakega posameznega umetnika in tudi na pojav „naive44 kot celote kritično, to je navsezadnje njihov poklic. Tudi če je njihova ocena ostra, pa strokovna in dobronamerna, gibanja nikakor ne ovira, temveč mu je kvečjemu v korist in spodbudo. Sicer pa sem prepričan, da se pri delih resnično močnih in izvirnih samorastnikov kritiki in občinstvo srečajo in se bodo zmerom bolj, več ko bo zbranega v Trebnjem kvalitetnega gradiva in bolj ko si bo zato občinstvo lahko izostrilo oko, kritiki pa utrdili in izbrusili kriterije. Sicer pa obstajata praktično, kar človek živi in ustvarja, dva tipa umetnosti: imenujmo je „učena“ in „ljud-ska“ ali „visoka“ in „samorastniška" ali kakorkoli že, gre za to, da se ena „specializira44 v tem smislu, da neprestano in kontinuirano gradi na dognanjih prednikov, druga pa vre zmerom spet „spontano44 na dan. Človek se nikoli ni hotel ne mogel odreči ne eni ne drugi; obe sta bistveno človeški. In .„visoka44 umetnost, ki je dala nekaj vrhunskih del na vseh področjih umetnosti, dobiva zmeraj spet spodbude, injekcije, nov dotok krvi v žile, od prvinske, „ljudske44. Želite primer iz neposredne likovne preteklosti? Ve- Trebnje: sedež slovenskih likovnih samorastnikov dokazuj*e v našem kulturnem življenju premišljeno in odlično izpeljano akcijo, ki s svojo specifičnostjo že hrani ves slovenski kulturni prostor, ki je in mora biti enoten Čari prvinske neposrednosti Iz leta v leto se širi dejavnost Tabora slovenskih likovnih samorastnikov v Trebnjem. Kako ocenjujete njegov namen, kako gledate na prizadevnost ljudi, ki v Trebnjem in krog njega že ustvarjajo enega izmed izven-ljubljanskih kulturnih centrov? „Slovenski samorastniki44 so — ne glede na to, da jih pod tem skupnim imenom upoštevamo šele v zadnjem času — fenomen, katerega korenine so stare, lahko bi rekli večnostne. Dandanes, ko ga ni pojava, ki ga ne bi skušali — in spričo sodobnega načina življenja morali — organizacijsko zajeti, je postajala razkropljenost, nepreglednost in nepovezanost naših „naivnih44 umetnikov resna pomanjkljivost slovenskega kulturnega življenja. Ustvarjalanost samorastnikov, njihov spontani prodor v zavest slovenskega občinstva — tudi tistega, ki se ne šteje za „likovno44 v ožjem pomenu besede — in dovolj zbegani odziv kritike, ki se pri ocenjevanju posameznih pojavov ni mogla opreti na dovoljšnje gradivo, vse to je nujno terjalo, da je treba najti organizacijsko shemo, ki bo zajela naše likovno samorastništvo, ne da bi mu odvzela specifičnost in s tem spodnesla tla. Mislim, da je bilo več kot srečno naključje (pri čemer bi hotel besedi „naključje44 odvzeti vsak prizvok slučajnosti), da se je dokončna zamisel takšne sheme rodila ravno v Trebnjem, se pravi zunaj prestolniškega „centra44 z njegovim izrazito mestnim obeležjem, na starih kulturnih tleh, kjer se stekata novi, sodobni, in tradicionalni način življenja, kjer smo, skratka, sredi utripa modernega sveta, pa nikakor ne odrezani od tradicije, ki je pri nas — in pri večini samorastnikov — intimno povezana s kmečkim življenjskim občutjem. Danes, ko gledam nazaj na začetke trebanjskega tabora in ko lahko rečem, da poznam ljudi, ki so se tega dela lotm, mi je jasno, kako in zakaj so uspeli — in morali uspeti — tako hitro in tako sijajno. Ne samo, da so začutili resnično potrebo trenutka in jo znali odlično vskladiti z možnostmi svojega okolja, delali so tudi s toliko premisleka, takta, predvidevnosti in tako složno, da bi trebanjski Krog lahko obveljal kot idealen model za Anton Plemelj: RISBA (flomaster, 1970) liki „naivec44 Carinik Rousseau je izredno močno vplival na sodobno slikarstvo; toda dal je neprimerno več pobud akademskim slikarjem kot samorastniškim, ki ga pogosto sploh ne poznajo. Toliko o „stranskem tiru44 naive kot fenomena. Prav gotovo pa so na stranskem tiru vse nekvalitetne stvari, tudi tiste, ki jih ustvarjajo samorastniki. Trebnje se tega *ivo zaveda in je prav zato vpeljalo ostre umetniške kriterije in dokaj strog postopek — ne, ker bi hotelo otežaviti umetnikom sodelovanje, pač pa, da bi obdržalo „naivo44 čisto in žlahtno. Samo na takšni podlagi je mogoče graditi stalno, reprezentativno zbirko, samorastniški hram. Vrsto let že spremljate tudi dela in življenje mnogih slovenskih naivnih slikarjev in kiparjev. Ali lahko spravite njihov razvoj, uspehe, poraze in načrte na kak skupni imenovalec? V čem vidite bodočnost te zvrsti likovnega ustvarjanja? Skupni imenovalec? Značilnost slovenskih samorastnikov je prav to, da jih nikoli ne bi želeli videti na skupnem imenovalcu! Kot je na skromnem koščku slovenske zemlje različno podnebje, formacija tal, značaj prebivalcev, tako različna in svojska je nujno tudi govorica tistih umetnikov, ki iz teh tal najneposredneje rastejo. Njihov skupni imenovalec naj bi bil samo ta, da obdrže neposredno, . čisto izpovedno kvaliteto samorastnikov. Če bodo to obdržali in ne bodo dali, da bi jih premaknil katerikoli modni val ali izenačevalni vpliv, niti da bi jih vse izdatnejše obvladovanje tehnike zvabilo na poti, ki jim niso vrojene, bodo obdržali tudi današnjo visoko raven in se še razvili ir trebanjska srečanja bodo umetniške plodno doživetje. Seveda pa doživljajo tudi samorastniki — kot vsak umetnik — vzpone in padce in kulminacije v notranji strukturi, to je razumljivo. Sploh se mi zdi, da smo — brž ko pojem , \ „samorastništva44 očistimo vsega, kar spominja zgolj na „slikanje za zabavo44, „iz veselja44, na nekakšen umetniški nedeljski lov - zelo blizu temu, da termine kot „naiva44 ali „samorastniki44 sploh pozabimo in govorimo samo še o dobrih in slabih umetnikih. Predalčkanje je namreč v umetnosti koristno pomagalo, pa slab ocenjevalec in vodnik. Spraševal in stran uredil: TONE GOŠNIK POKOPANI (V. LIKAR:) UPI „Le kdo bi mi pisal? “ je strmel v belo ovojnico, na kateri je bilo z lepo pisavo izpisano Tonetov ime. Na vasi je vsako pismo dogodek, zato ni čudno, da mu je poštar pomenljivo pomežiknil, ko je pririnil v strmi breg. S tresočimi rokami je Tone potem skoraj izpustil pismo, ko ga je prebral Ni mogel verjeti svojim očem; pograbil je stol, sedel nanj in tako sede, a ves pretresen še enkrat bral od črke do črke. Zmotiti se ni mogel, jasno je pisalo: „Tone, kje imaš oči? Mar od silne ljubezni ne vidiš, kaj počne Marija? Premisli, dokler je čas, da ti ne bo treba ukrepati, ko boš oženjen! Tisti, ki ti hočejo dobro.*4 Samo to — nič drugega. V papirju, ki je takrat, ko mu ga je izročil poštar, pomenil hrepenenje, povzročil, da je kri hitreje zaplala, prinesel nekaj novega v vsakdanji utrip življenja, ki je pomenilo pehanje na zemlji od jutra do večera, je bilo v nekaj stavkih podrto vse, kar si je od življenja obetal Tone. Njegovo srce in njegov razum nista ne poznala ne priznavala laži. Nikoli ni lagal, nikoli ni pričakoval, da mu bodo drugi lagali Zato ni niti za hip podvomil v resničnost jedrnatih besedi, verjel jim je s srcem, kot so njegove oči morale verjeti črkam, če so jih hotele prebrati v besedah. Zameglilo se mu je pred očmi zaplesala je podoba Marije. Marija... s katero so bile povezane vse njegove mladostne sanje, Marija s katero so se spogledovale njegove oči še takrat, ko je šel v mesto v šolo. Pet let je zdaj tega. Domači so grabili seno. Izgovoril se je, da mu je postalo slabo, zaprl se je v svojo kamro, se vrgel na posteljo. Solz njegova čustva niso priznavala, a bilo mu je, da bi jokal kot otrok. „Tako torej, konec z Marijo," mu je rojilo po glavi Čisto droben glas z dna duše se je sicer oglašal, naj ne presodi prehitro, a presojati ni bilo kaj: sramote ne bo trpel, pismo je jasno - in z Marijo je konec. Spomnil se je tisoče drobnih dogodkov. Živo je videl pred seboj; bilo je dobro leto nazaj, v domači vasi so gasilci imeli veliko veselico, tisto, na kateri je gotovo pretep, ker pride nanjo preveč ljudi Proti večeru je že bilo, godci so bili že utrujeni; malo jih je uničilo dolgotrajno igranje, še bolj sonce in kajpak pijača. Plesalci pa, ti so se šele dobro ogreli Tone je nekajkrat zaplesal z Marijo in toplo mu je bilo pri srcu vsakič, kadar jo je močneje zavrtel Kot bi bilo danes, se spominja: pijan in tečen Ažbetov starejši fant iz sosednje vasi je silil Marijo plesat, pa ni hotela iti. Marijin brat Janez je poskušal sestro obraniti pred vsiljivim nasilnežem,’pa ga je Ažbetov pahnil, da se je prevrnil čez klop v travo. Kot če z vžigalico zanetiš kup suhega dračja, da vzplamti v prasketajoč ogenj, so si bili domači fantje v laseh s fanti iz sosednje vasi Po kratkotrajnem pehanju, ki pa jih je dobro zadihalo, je nekdo iz nasprotnega tabora pograbil Štefan in hotel z njim narediti red po glavah domačinov. Tone mu je steklenico spretno zbil iz rok in ga prevrnil v travo za plesiščem. V klobčiču so se valjali po travi, nihče ni gledal na nedeljske obleke. Pretepa je bilo konec tako hitro, kot je konec nevihte v takem poletnem dnevu. Zagrmi zabliska se, ulije se_ dež, potem pa se v hipu nebo zjasni: muzika je bila zdaj še glasnejša kot prej, pete so še bolj divje udarjale takt ob pod, da so se šibile sveže deske in da so iveri letele od njih. Tone je spet plesal z Marijo, stisnila se je k njemu, da je čutil njene napete prsi, topla stegna, da je vonjal njene lase in z očmi požiral njene oči, njena usta. Med vsem plesom je Marija izgovorila eno samo besedo: „Tone!“ je dahnila. To je bilo dovolj, da sta se še med plesom izvila s plesišča. Namesto luči ju je objel topel poletni večer, samo malo sapice je bilo, ki je nosila duh po algah od bližnje reke* Marija se ga je prijela okrog roke, Tonetu je srce udarjalo, kot da mu hoče raznesti prsni koš. Vsa ta dolgo zatajevana čustva so planila na plan, vsi tisti boječi pogledi šolarja, ki se je vozil v mesto in je prihajal domov samo ob sobotah - če niso imeli prakse, ko so se učili, kako je v resnici tisto, kar so prej pisali v zvezke. Nič ni rekel Tone, samo potegnil je Marijo k sebi in jo poljubil. Ko so se jima usta ločila, je bil omamljen, da je mislil, da bo padel vznak. To je bil ijegov prvi poljub .,. Ko sta se vrnila v valujoče polje razgretih plesalcev, sta lahko videla, da ni njunega odhoda in prihoda nihče opazil Tone je na postelji zmajeval z glavo, kot da pismo ne more biti resničnost. Čez nekaj mesecev sta se imela namen poročiti. A vendar, mu je govoril glas, pismo je resnica. In je vrtal v spominu, da bi mu misel pomagal^ potrditi besede v pismu. Pa vendar, kaj ni Marija vedno znova potrdila: „Tone, samo tvoja sem in od nikogar drugega!" Toda, je vztrajno vrtal glas, kaj pa takrat, ko je na veselici v sosednji vasi Marija tolikokrat plesala s sosedovim Andrejem? In kako ga je pogledala — naravnost v oči. In njen nasmeh ... Ampak, zakaj je potem hodila tudi z mano? Kaj nisva še prejšnji teden šla v hosto po gobe. Sama. In so mu zaplesale pred očmi podobe. Že ves čas, odkar sem se za stalno preselil z Jesenic na Gorenjskem v svoj rojstni kraj, doživljam kot dopisnik Dolenjskega lista in drugih časnikov podobne izpade nekaterih posameznikov kot jih je v 29. števili DL opisal sevniški dopisnik Janko Blas. Zato se temu nisem začudil, te junake namreč preveč dobro poznam. Vsled ciničnih opazk, posmehovanja in netovariškega odnosa nekaterih posameznikov sem tudi jaz že nekajkrat sklenil, da ne bom več dopisoval. Vsled premočnega idealizma pa se je upravičeni revolt umaknil še tako trdnemu sklepu. Umaknil se je največkrat zato, ker sem se spomnil besed psofe-sorja matematike, ki me je učil v metalurški delovodski šoli na Jesenicah in ki nam je večkrat govoril, da je znanje največje bogastvo človeka. „Nikdar se pameten ne smeje bedaku, temveč se le bedak smeje pametnemu. Samo z orožjem znanosti boste zmagali v življenju! Ne K PISMU JANKA BLASA IZ SEVNICE Še enkrat: zakaj pišemo? »Ne za honorar — zaradi idealizma primemo za pero!« študirate zaradi materialnega bogastva, temveč zaradi du-hovnega“ nam je govoril. Zares se ne čudim, če to počnejo preprosti ljudje, ki se še niso otresli svoje stare, nazadnjaške miselnosti. Čudim pa se posameznikom iz vrst predstavnikov našega družbenopolitičnega in javnega življanja v krajevnem in tudi v občinskem merilu. Čeprav bi lahko na prste pre-štel ljudi, ki ne znajo ali nočejo razumeti vloge javnih občil, ti ljudje vendarle predstavljajo coklo našega razvoja. Da sem s svojim sodelovanjem v javnih občilih na pravi poti, me spodbujajo mnenja, predlogi in tovariške kritike nekaterih vodilnih sev-niških občinskih in družbe- nopolitičnih funkcionarjev v krajevnem in občinskem merilu. Ti tovariši me še spodbujajo k pisanju, ker menijo, da je naše območje najbolj zanemarjeno glede javnega obveščanja. To mi pove, da so cinične opazke in posmeh peščice posameznikov le izraz duševne in kulturne revnosti teh ljudi. Kot pristaš komunističnih idej sem pripravljen sprejemati dobronamerno kritiko, nikdar pa očitke, da pišem ; aradi honorarja. Trdno sem prepričan, da bo tovariš Janko Blas še prijel za pero in se spet lotil tega nujno potrebnega dela, ki je sestavni del javnega obveščanja v naši družbi — kljub cinizmu in posmehu takšnih ljudi, ki nočejo ali ne znajo razumeti poslanstva pisane besede. Za primer naj bi jim služili predstavniki družbenopolitičnih organizacij na Bučki, ki mi pošiljajo pismena vabila za vse važnejše seje in krajevne prireditve, ker se zavedajo, kolikšen pomen imajo javna občila, čeprav sem doma 15 km stran. Ob koncu pa naj povem še nekaj. Kljub temu, da sem v zadnjih treh letih, odkar dopisujem, pričakoval od prizadetih več odgovorov, mije samo .d en odgovoril v rubriki „To stran ste napisali sami“. Čeprav poznam značaj in mišljenje vseh, ki meni in drugim dopisnikom očitajo, da pišemo zaradi honorarja, ne morem razumeti, zakaj se prav ti ljudje ne po-služijo svojih samoupravnih pravic oziroma zakona o tisku in nam na članke, ki so se po njihovem oddaljili od resnice, ne odgovorijo. Raje nas s ciničnimi opazkami, posmehovanjem in netova-riškim odnosom še žalijo. KAREL ZORKO Zavratec 32 pri Studencu PEČNIKOVA IN REPNIK RAZSTAVLJATA V KRANJU 29. julija je Gorenjski muzej v Kranju odprl razstavi slikarke Grete Pečnik in slikaija Antona Repnika. Oba poznamo s srečanj trebanjskega tabora slovenskih likovnih samorastnikov, njuna najnovejša razstava pa prepričljivo kaže razvoj obeh sli-kaijev v zadnjih letih. Repnik je že prešel v ekspresionistično izpovedovanje, Greta Pečnik pa ostaja slej-koprej izrazita naivna slikarka, katere dela nenehno kažejo na napredek in izpopolnjevanje. Razstavi bosta odprti do 26. avgusta. Tg- IZIDOR MOLE RAZSTAVLJA V ROGAŠKI SLATINI Od 30. julija je v likovnem salonu (nova pivnica) v Rogaški Slatini odprta razstava akademskega slikarja Izidoija Moleta iz Brezovice pri Ljubljani Mole razstavlja tokrat kopije fresk iz Hrastovelj, z dolenjske Mirne, s Ptujske gore in z Jezerskega, razen tega pa tudi precej svojih izvirnih del v'•originalni fresko tehniki. Razstava, ki je pred časom vzbudila toliko pozornosti v Kopru ima zdaj več zanimivih novih del, odprta pa bo do 24. avgusta. NEZNANCI KRADLI AVTOMOBILSKA KOLESA - 1. avgusta zvečer je čuvaj pri IMV sporočil miličnikom, da je neznanec ukradel kolo prikolici Adria na nakladalni rampi v Bršlinu. Večjo tatvino pa so imeli že 27. julija, ko so neznanci z novih morrisov pred novo proizvodno dvorano IMV ukradli večje število .koles in oškodovali tovarno za 1.500 din. cVo t>°4SetŠe a m* rODA3^ OLBT^ J popusta A 9 ,loW-a'l«USW Za obisk in Kočevju • F.S. Finžgar 13 STRIGI Vsa zasopla je kar padla med kosce: „Gašper! Oče! Lucija bo umrla!“ In nato je počenila na tla, vsa drhteča in omagana, ter začela ihteti. Podlogar je vrgel vile iz rok. Gašper je prebledel. „In po teto mi je velela in po Za-plaznikove,“ je spet šinila deklica kvišku in pokolcevaje med jokom opravljala Lucijino naročilo. „Neža, po teto ti; Manica, ti pa k Zaplazniku! V dir!“ je ukazoval Podlogar grabljicami, ki sta vrgli grablje na tla in stekli. „Gašper,“ je zaklical oče in iskal I sina. Toda Gašperja že ni bilo. Vrh se-' J nožeti je že izginil med leščevjem. Za njim jo je mahnil Podlogar, ki ni utegnil nikomur več kaj ukazati. Ko je Gašper prihropel do hiše, je sunil škornje z nog in bos tipal v izbo. Rahlo je odprl duri, skozi katere je čul vzdihe Lucijine. Žena ga je tako milo pogledala, da se je mož zgrudil k postelji, in ko ni vedel drugega, je začel jokati. Lucija se ga je krčevito oklenila krog vratu in ga stiskala, da gaje bolelo. , Ali je šla Štefa po žene? “ je trudno vprašala Lucija. „Seveda, seveda! Kar koj bodo tukaj. Lucija, kaj naj ti pomagam? “ „Nič; saj ne moreš. Pri meni bodi. Strah me je.“ In gaje spet objela. Gašper je obklečal na tleh in trpel z ženo in bil pripravljen zadeti vse križe nase, da bi le bilo Luciji olajšano. „Moli, Gašper, da nama ne umije. Prezgodaj je.“ „Saj molim, ves čas že.“ In je res. Ne z ustnicami, toda njegovo srce je kričalo in klečalo pred božjim tronom za Lucijo in za Ga-šperčka, ki ga je tako> trdno pričakoval. Vtem je prihitel do hiše oče Šimen, ki je varno in z obrazom, prevzetim od skrbi, pogledal k Luciji. Lucija je spustila Gašperja iz objema, kot bi se sramovala. „Kar vdano potrpi, Lucija, žene pridejo pri tej priči.“ Lucija je z očmi pritrdila in premagala vzdihe. Šimen seje tiho umaknil in šel na dvorišče. Nemirenje hodil sem ter tja. Vzel je sekiro s tnala, jo pogledal po rezi in jo položil nazaj; v skladovnici drv je poravnal poleno, kamen, ki se je valjal pred H M ia* ml I lil IM «■&* 11 u* M t*\ I HI '\\ IIII it 4II 1X4x1* Zabavali vas bodo: Orkestri: Stjepana Mihaljinca Jožeta Kampiča Plavi Pevci: Irena Kohont Ivica Šerfezi Marija Felicij'an Folklora — skupina iz Artič Modna revij’a — boutique »BRANIMIR« iz Zagreba Napovedovalca: Nataša Dolenc in Oliver Mlakar VABLJENI! »DANA« — tovarna rastlinskih specialitet in destilacij’a — Mirna komisija za delovna razmerja objavlja prosta delovna mesta za večje število nekvalificiranih delavcev za delo v polnilnicah in pri transportu Obvezno je enomesečno poskusno delo. Kandidati naj vložijo prošnje za sprejem v 15 dneh po objavi. Sončna ura na dvorišču pleterske kartuzije je zares točna: to rad pove tudi prior p. Janez Drolc, ki poleg prokuratorja velikokrat razlaga moškim obiskovalcem samostana, kje in kdaj so zanimivo sončno uro izdelali in prinesliv Pleterje. Do tega dne mi še nikoli ni bilo žal, da je v mdj rojstni list pod „spol“ napisano ženska. Tisti ponedeljek pa sem kar malce obžalovala to opredelitev, zakaj kartuzijancem v Ple-terjih red ne dovoli, da bi prag samostana prestopila ženska »N O V O T E H N A« Novo mesto razpisuje javno licitacijo sledečih vozil: ZASTAVA 1300 kombibus neregistriran, v voznem stanju izklicna cena 12.000 din ZASTAVA 1300 kombibus neregistriran, v voznem stanju izklicna cena 21.500 din Licitacija bo v petek, 13. avgusta 1971 ob 8. uri v Kan-diji, ZASTAVA Servis Novotehna, za družbeni in privatni sektor. TABORNIKI IZ NOVEGA MESTA IN STRAŽE bodo tudi letos taborili na Šentjanah nad Portorožem °d 14. do 24. avgusta. V tabornem programu je seminar za vodnike. Posamezniki bodo skušali izpolniti pogoje za razne taborniške veščine. Zlasti mikavna bo spet veščina partizanskega Kurirja in reševalca iz vode. — Spored obsega tudi številne izlete vožnjo okolico, kjer spoznavajo taborniki življenje kmetov in njihl)v* preprosta „prometna sredstva“, kakršen je bil tudi osliček na/°tografiji z lanskega tabora. — ZBOR NOVOMEŠKIH TABORNIKOV, ki so se prijavili za taborjenje v Šentjanah, bo v torek, 11. avgusta, ob 18. uri na Ragovskem mostu. Prinesite tabornino! (Feto: M. Dobovšek) noga. Izjeme so, kot povsod, predsednikova soproga, kraljica ... No, naj bo že tako ali kakorkoli, znajti se je pač treba. Deset menihov, kolikor jih trenutno v Pleterjah je, je hitelo prijetnemu junijskemu dnevu naproti. Ponedeljek je namreč edini dan v tednu, ko brat lahko govori s sobratom. Trd, neizprosen red vlada med kartuzijanci. Prenašajo ga blagohotno in vdano, zakaj sami so se odločili zanj. „Tudi preživljamo se sami,“ mi je povedal prijazni prior. „Že renomirano sadjarstvo in žganjekuha, to je naš vsakdanji kruli.“ ,,Pa vaše svetovno znane hruške v steklenicah? “ „Ej, to je pa naša tajna,“ se je prior hudomušno nasmehnil. Trenutek za tem pa mije skriv-/ nost takole opisal: „Spomladi, ko veter pomete s poslednjimi cvetovi, začno hruške brsteti. Takrat je čas. Vsak plod mora skozi vrat steklenice. V tako ugodnih pogojih, kot jih nudi naše mirno, toplo samostansko zidovje, plod dozori. No, zrelo hruško v steklenici zalijemo potem hruškovim žganjem. Na oko je to lepa stvar, pa tudi žganje dobi prav -poseben okus. Zato gredo naše hruške v steklenicah dobro v promet. Največ jih pokupijo podjetja za reprezentančna parila tujim partnerjem." Nekaj sto, največ tisoč, sem mislila. Zato me je številka iz priorjevih ust naravnost osupnila. „Desettisoč jih zori letos! No, da, prav gotovo se bo nekaj izpridilo. Ampak splača se nam vsekakor. Odkar so naša usta odvisna izključno od naših rok, moramo iskati, venomer iskati nove poti.“ Pa čeprav žep kartuzijancev ni poln, so beli menihi na moč gostoljubni ljudje. Pristen domač sir, vino iz njihovih vinogradov pa dober kruh iz rok, ki so resnično iskrene - ta grižljaj tople domačnosti je edinstven. Miselnost pleterskih kartuzijancev je bila vedno kristalno čista. Zatorej ni čudno, če je bil njihov samostan med vojno varno pribežališče partizanov. V njihovem majhnem muzeju iz NOB je bogato število podpisov naših velikih osebnosti. Beseda ,,hvala“, ki je ničkolikokrat zapisana, je kratka, toda vsebinsko bogata in ne navsezadnje — upravičena. Resnično hudo mije bilo, da si zaradi ženskega krila nisem smela ogledati dragocene knjižnice, znamenitega oltarja, ki ga je kartuziji podarila slavna madame Pompadour, hrastovih vrat v cerkvi, te dragocene rezbarije, ki bi ji bilo težko doh> čiti resnično vrednost. Nekaj pa sem le ukradla belim kartuzijancem skozi velika vhodna vrata: čisto kratek, nepozaben pogled na staro sončno uro. Stoletni papagaj, ki ždi na borovi veji, je na mojo srečo slep, drugače bi me zagotovo ozmerjal. Tako pa je ostal en sam prijeten spomin. JANJA KASTELIC SPUCA^ S $ FRANJO SEVNIK: m ... Zdravko Petan, direktefr Laboda, mi je sporočil, da ne kupuje izvozu namenjenih srajc po 20 dinarjev. Še to: ni bil zavrnjen izvoz, pač pa so jih naredili več od naročenega. .. ... Na žalost se Rudi Pintar, direktor Metropola, ni še nič oglasil: postrežba na terasi nad ekspresom je še naprej najbolj počasna, zapirajo pa, kadar se jim pač zljubi.. . ... Odkar je v zagrebškem VUSU prebral, da se tudi v bazenih v Čateških Toplicah ni zdravo kopati, se Vlado Deržič, direktor zdravilišča, močno ogiblje termalne vode: niti radenske ne pije! ... Bela krajina in Elan ne bosta brcala žoge v isti ligi: Belokranjci so izpadli v podzvezo, Novomeščani pa v podzvezo podzveze... ... Novinar Marjan Moškon bo med dopustom dal popraviti rdeči MG, tako da bo na jesenski dirki na Gorjance spet lahko peljal prvi: počasi, za svečan začetek dirke! _ ... Ob množici kavbojk in filmov, v katerih se dekleta rada slačijo, bo direktor novomeškega zavoda za kulturno dejavnost Lojze Kastelic lahko šel za kavboja ali fotografa revij.. . . .. Inž. A vgust Fajfar nosi Novoteksove hlače, Jurij Levični k se vozi v IMV 1300... Ali tudi Stojan Jakovljevič uživa postrvi iz domače ribogojnice na Dvoru? ¥ v OBVESTILO Društvo novinarjev Slovenije obvešča novinarje, strokovne sodelavce in poslovne kroge, da so uradne ure Društva novinarjev Slovenije, Ljubljana, Vošnjakova 8/VII vsak delavnik, razen sobote # od 10. do 13. ure Zaradi dopustov bo pisarna Društva novinarjev v času od 5. 8. do 28. 8. 1971 zaprta. Kmet Globevnik - geolog amater V Škocjanu in njegovi okolici je 1956 bival nemški geolog Herbert Pirau, ki je danes univerzitetni profesor v Muenchnu in pisec strokovnih knjig. Pridno je raziskoval zemljo in našel marsikaj zanimivega, kar je dolga tisočletja bilo skrito. Ker je Nemec stanoval pri Ivanu Globevniku v Škocjanu, je navdušil kmeta, da se je po njegovem odhodu še sam začel zanimati za rudna bogastva. Brskal je, vztrajno pretaknil vsak kotiček zemlje ter prišel do zanimivih najdb, ki kažejo, da je v krajevni skupnosti Škocjan pod zemljo precej vrednosti. Skrbno je zbiral vzorce in jih na svojo pest pošiljal raznim strokovnim ustanovam, ki so ugotovile in potrdile določene rudnine, za končno oceno pa so predlagali temeljite strokovne raziskave. V glavnem je geolog — amater naletel na bentonit, boksit in kremenčev pesek. treba je samo pobrskati po HIŠE SO RAZPOKANE... Vas Zloganje v krajevni skupnosti Škocjan leži na žilah bentonita (posebna vrsta bele gline vsestranske uporabe), ki se v glavnem raztezajo od Zloganja do Zagrada. Ker je bentonit mehak, je razumljivo, da ni ravno najboljša opora za hiše, ki tam stojijo. Zato se prebivalci Zloganja več ne čudijo, ker so jim stavbe spokale. Tla se premikajo, zato tudi ta nevšečnost. Kmet Globevnik je pokazal, kot tečejo žile: nekje gredo pod hišo, drugje spet mimo drvarnice, poleg gnojišča in podobno. Povsod je bentonita dovolj, zemlji in že naletite na mastno gmoto. V neposredni bližini Zloganja je novomeški KREMEN že odkopal 24 vagonov mase, ki jo je izvozil v Brazilijo. Kot kaže, se Brazilci še zanimajo zanjo. Globevnik mi je pokazal še več nahajališč, kjer je videti bentonit brez vsakih primesi, verjetno dobre kakovosti. i, GABER V GOZDU MESOJEDEC ODKRIL BOKSIT? V gozdu Mesojedec v Stari Bučki je vihar zrušil star gaber. Pod koreninami je zazijala odprtina in odkrila veliko črno-rdeče skalovje. Gaber pod kamenito gmoto ni imel dobre opore za korenine, zato je padel. Globevnik je tudi večkrat opazil, da v jarkih stoji rdeča voda. Po nalivih so se na gozdnih poteh kotalile kepe rdeče rude. Od skale je odbil velik kos kamna in ga poslal na Jesenice, ker je mislil, da gre za železovo rudo. Odgovor seje glasil: ruda je boksit. Pripomnili so, da so potrebne analize, predno se lahko kaj določenega reče. KAMEN TRD KOT JEKLO V državnem gozdu Gradec je pred leti kmet Globevnik naletel na kamen, ki ga s posebnim kladivom, ki ga vedno nosi s seboj v nahrbtniku, ni mogel razbiti. Z velikimi napori mu je končno le uspelo odkrušiti kos kamna, s katerim je potem z njim doma rezal steklo. Košček se mu je na žalost izgubil, kamna v zaraščenem gozdu pa ne najde več. OB ROBU PANONSKEGA MORJA V krajevni skupnosti Škocjan je težko vedeti, kaj leži pod zemljo. Eno je gotovo: nekaj je! Treba bi bilo opraviti posebne strokovne raziskave, da bi zanesljivo vedeli, kaj se vse skriva na tem naplavljenem območju nekdanjega Panonskega morja. Kmet Globevnik je trdno sklenil po svojih mo- čeh prispevati, da se skrivnosti domače zemlje čim-preje razkrijejo. S. DOKL 2 ALI JE DOBRO BITI JAKAC? Zakonca Marija in Jurij Jaklič iz Gribelj št. 25 sta si 31. julija na matičnem uradu v Črnomlju po petdesetih letih skupnega življenja ponovno r«&la ,J)A“. Zlatoporočencema iskreno čestitamo! (Foto: Gorše) V ta namen je sestavil okrožnico, na kateri naj bi se pod zahtevo o priključitvi podpisali predvsem vsi od graščine odvisni gozdni in žagarski delavci. Grajski vrtnar Valentin Zajc nas je pri ZDU v Ljubljani prek svojega svaka Jožeta Zupančiča, logarja v Frati v gozdnem revirju Brezova reber, obveščal o graščakovih ukrepih. S tem smo dobili v roke dobro obrambno orožje proti njemu. Ko sem komisarju Giugiarelliju poročal o graščakovem pritisku na delavce, je skušal z intervencijo pri topliških karabinjerjih doseči, da ne bi zaradi Auerspergove dvoličnosti trpelo prebivalstvo. Gotovo so ta'graščakova prizadevanja -poleg raznih ovadb s strani drugih nasprotnikov OF - dokaj prispevala, da so po roški ofenzivi 1942 fašisti iz Straže postrelili na pokopališču v Vavti vasi 17, na domovih v topliški okolici .zajetih vrlih gozdnih delavcev. Ko so se začeli v okoliških gozdovih pojavljati partizani, je Auersperg zaprosil italijansko vojaško poveljstvo, da ga zaščiti. V grad so namestili vojaško posadko, ki je prizadejala partizanom mnogo preglavic. Le-ti so pripravili graščaku dvakrat zasedo, vendar se jim je izmuznil. Ko so mu postala tla leta 1942 le prevroča, se je preselil z družino v Avstrijo in od tam dalje rovarit Zlom fašizma, ki je naznanjal skorajšnjo kapitulacijo Italije, je dal slutiti ostre protiukrepe njegovega nacističnega zaveznika. Zlasti mene je to zaskrbelo, saj so mi bili nacisti zasegli hišo pri Št. Vidu nad Ljubljano, z motivacijo, da sem sovražnik nemškega rajha. Obetalo se mi je torej vse najhujše. V Ljubljani tudi ne bi mogel več izkoriščati nasprotij med okupatorji za pomoč partizanom prek ZDU. Zato sem sklenil oditi med partizane. Na dan kapitulacije se mi je posrečilo prebiti se iz Ljubljane v Kočevje na osvobojeno ozemlje. Vključili so me v Upravno komisijo za slovensko ozemlje. Komisijo so pa v nemški ofenzivi, dan po zasedbi Kočevja in Novega mesta po okupatorju, v Suhi krajini na nagloma raz formirali in v malih skupinah razporedili po terenu. Jaz sem se moral priključiti skupini, ki so jo napotili v gozdove na Brezovi rebri, ker sem jih dobro poznaL Zgodaj zjutraj naslednjega dne smo še lahko prišli čez Krko po mostu pod Žužemberkom, na bregovih pod Ajdovcem pa smo že slišali hrumenje sovražnikovih tankov po cestah v dolini. Obetala se nam je huda gonja. Božidar Jakac riše septembra 1944 v partizanskem Rogu j (Foto: B. Jakac) * Na Brezovo reber smo prispeli pod večer in našli tam partizansko četo, ki je taborila v .vasi. Moji tovariši so odšli naprej v gozd na javko, jaz pa sem ostal v vasi, da poiščem prihodnjega dne tovariše od gozdne uprave ZDU v Straži, s katerimi sem se bil pred dnevi domenil, da se zatečejo v Dole, v stari opuščeni oglarski koči, ki so jo v naglici za silo popravili. Prenočišče sem dobil pri Bobnarjevih, kjer je bila doma žena našega logarja Franca Frica, ki je takrat partizanil na Rogu. Drugo jutro sem se napotil v Dole iskat tovariše gozdarje. Ko sem dospel do gozdarske hiše pod vasjo, požgane ob italijanski hajki, sem našel tam dva naša gozdarja. Ravno sta se pripravljala, da porušita star čebelnjak, ki je ostal pri požigu hiše nepoškodovan, da les porabijo pri . dograditvi premajhne oglarske koče v Doleh. Nenadoma prihiti pp ^ cesti, ki vodi mimo gozdarske hiše iz Dolnje Straže v vas Brezova * reber in dalje proti Ajdovcu, njen odcepek pa do logarnice v Frati, neka ženska. Že od daleč zakliče: „Od Straže prihajajo Nemci. Bežite!“ Naročimo ji, naj obvesti o nevarnosti vso vas, zlasti pa partizane, sami pa se podamo po stezi v gozd do taborišča. Le-to je bilo dobro izbrano, v gostem mladju tv kraški dolinici, kjer so pred leti oglarji vse naokoli kuhali oglje. V njej so se nastanili od gozdne uprave: upravitelj inž. Karmelo Budihna, gozdarji Dane Adamič, Franjo Globevnik in Valentin Čarman ter moj mladoletni sin Dečko (Dragomir), ki- so ga bili vzeli v svoje varstvo. Priključili so se jim še člani novomeškega okrožnega odbora OF ; med njimi je bilo nekaj oboroženih partizanov in neoboroženih tovarišic. Nedaleč od taborišča je bila tudi dobro zakamuflirana postojanka TV 16. Spričo bližajoče se nevarnosti smo poslali dva gozdarja, Adamiča in Čarmana, v zasedo ob cesti zaradi opazovanja. Kmalu sta se vrnila in sporočila, da je korakala po cesti proti vasi nemška četa. Na njenem čelu je jezdil oficir, ki bi ga bila z lahkoto sklatila s konja-. „Zakaj ga nista,44 sem vzkliknil v prvem hipu, misleč na partizane v vasi, ki bi bili s tem opozorjeni na neposredno nevarnost. Vendar je bilo pametno, da nista streljala, ker bi s tem spravila v nevarnost naše taborišče in bližnjo postojanko TV 16, obveščevalka pa je tako partizane pravočasno alarmirala. Res smo kmalu nato zaslišali pod vasjo streljanje. Nekako vzporedno z javno cesto vodi po drugi strani razpotegnjene doline, v kateri se je nahajalo naše taborišče, gozdna cesta in nekaj izvoznih kolovozov. S te strani bi utegnili priti sovražniki, če bi jih partizani odbili od vasi nazaj proti Straži. Zbral sem — veteran iz prve svetovne vojne - gozdarje in s sinom vred smo se napotili na rob gozda.pod vasjo Brezova reber, da odbijemo Nemce, če bi se morda umikali tod skozi gozd, da ne naletijo na taborišče. Le-to pa so zastražili na robovih goščave okoli oglarske ^°^e novomeški tovariši. Razpostavil serti naš vod nad kolovozom, ki je vodil na notranji strani gozdnega roba pod vasjo. Bili smo dobro zakriti, tako da nas še skupina ciganov, ki je kmalu nato prihitela v gosjem redu po kolovozu in bežala v smeri proti Straži, ni opazila. (Nadaljevanje prihodnjič) POTA IN STItf Ko začneš, ni lahka vrnitev Dežurni poročajo TATOVI NA NJIVAH - Franc Gazvoda iz Irče vasi je 30. julija miličnikom prijavil, da so mu neznanci pokradli z njiv za 300 din pridelkov. STRELA V KNEŽJI VASI - 29. julija popoldne je strela zažgala gospodarsko poslopje Alojza Berleta v Knežji vasi pri Trebnjem. Nezavarovano poslopje je ogenj povsem uničil, zgorelo pa je tudi žitno snopje in orodje. Škodo so ocenili na 40.000 in. Gasilci so preprečili, da se ni vnela tudi komaj pet metrov oddaljena hiša. VLOMILEC PRI MALASKOVI -31. julija je neznanec vlomil v stanovanje Novomeščanke Terezije Mala-sek v Cankarjevi ulici. Skozi odprto okno je vdrl v kuhinjo, nato pa preiskal dnevno sobo in spalnico. Odnesel je 70 din in 150 lir. Kot so sporočili, mu že sledijo. KOZOLEC POGOREL - 31. julija je v Vavti vasi pogorel kozolec Jožetu Bukovcu. Škode je za 56.000 din. zakaj je izbruhnil požar, še ni znano. ITALIJAN OKRADEN V TREBNJEM — 31. julija med 21. in 22. uro je bilo pred trebanjskim motelom vlomljeno v osebni avtmobil italijanskega državljana Itala Maz-zardia. Storilci' so odnesli za 400.000 Ur predmetov. Oškodovani Mazzardia je v preiskavi povedal, da je okoli 22. ure, ko je prišel iz restavracije, videl dva moža pri svojem avtomobilu, ki pa sta takoj nato sedla v fička in se odpeljala. VLOM V VIKEND - 1. avgusta so sosedje v Dragi ugotovili, da je neznanec v minulih dneh vlomil v vikend Ivana Simunoviča iz Zagreba. Lastnik še ne ve, ali so mu tatovi med tem obiskom kaj odnesli ali ne. OGENJ V NOVEM MESTU - 1. avgusta je začelo goreti v kleti hiše Novomeščana Matevža Robarja na Novem trgu. Poklicni gasilci so ogenj zadušili in preprečili večjo škodo. PRIŠEL PO DENAR, DOBIL KLOBASE - 29. julija je neznanec obiskal novomeško delavsko restavracijo. Očitno je iskal denar, ki ga pa ni našel. Sreča se mu je nasmehnila, ko je prišel do klobas in jih je nekaj odneseL 113 ovadb zoper mladoletnike je lani dobilo občinsko tožilstvo v Novem mestu — Na Dolenjskem je mladoletnega prestopništva več Še pri rastlinah je tako, da se divje razrastejo, če nimajo pravilne nege, zato nič čudnega, če vzgojno zanemarjen mladoletnik iztiri. Začne lagati, se potepa, rad kaj smukne, predrzen je vsak dan bolj, za uspeh v šoli pa mu sploh ni mar. Zeli si lagodnega življenja, za začetek pa vsaj moped ali avto. Ko je prvič posegel po tuji lastnini, je že stopil na pot kriminala. Ker tudi starši ne mignejo s prstom, Poročilo občinskega javnega tožilstva v Novem mestu o mladoletni kriminaliteti kaže, da so dobili v letu 1968 samo 99 ovadb zoper ne-doletne osebe, leto dni kasneje je bila 1 ovadba manj, lani pa je število naraslo kar na 113. Navzlic porastu pa mladoletno prestopništvo v 4 dolenjskih občinah k sreči ne zavzema nevarnejših oblik. Pretežno je šlo za tatvine, lahke telesne poškodbe in ogrožanje varnosti. Kot nova oblika mladoletnega kriminala, ki iz leta v leto kaže širši razmah, nastopajo odvzemi motornih vozil, predvsem mopedov. V nobenem primeru mladoletniki niso nastopili načrtno in v skupini, razen tega je bil samo eden ovaden zavoljo nasilnega obnašanja. Mladoletniki, ki so prišli navskriž z družbenimi normami, so navadno nekvalificirani delavci, zelo redki so kmečki fantje ali vajenci in učenci. Druga ugotovitev je, da mladoletni prestopniki v večini primerov niso meščanski otroci, temveč doma iz oddaljenih ter zaostalih krajev, od koder v mesto hodijo na delo. Vzgojna zanemarjenost je najpogostejši vzrok iztirjenja in neredko pomeni šele začetek obsežnejše, za družbo nesprejemljive in škodljive dejavnosti. Ob analizi življenjskih pogojev, v katerih mladoletni strilci doraščajo, zelo pogosto naletimo na nagnjenost enega ah obeh staršev do alkohola, pa tudi revščina in nerazumevanje v družini niso med redkimi vzroki ozadja. Otroci iz neurejenih družin običajno tudi ne končajo osnovnih šol, temveč obtičijo v 4. ali 5. razredu. PREVEČ ZALIL PROSTOST -Jože Kastelic iz Dola.pri Šentvidu je 29. julija odšel iz KPD Dob, kjer je prestajal kazen. Prostosti se je tako razveselil, da jo je sklenil zaliti. Popivati je začel na Mirni, nadaljeval pa je v Trebnjem. V trebanjski Grmadi so začeli maligani močneje delovati. Kastelic je začel razgrajati in je pri tem napadel Ludvika Straj-nerja. Na pomoč so prišli miličniki in Kastelica odvedli na iztreznitev. ZNAKI NIMAJO MIRU - 1. avgusta zjutraj so ugotovili, da je neznanec v Irči vasi z modro barvo premazal dva prometna znaka, ki sta prepovedovala promet za vsa vozila. TAT IZRABIL ODSOTNOST - 27. julija je Terezija Borsan iž Gornjega Gradišča pri Šentjerneju prijavila miličnikom, da je prejšnji dan tat obiskal njeno hišo, ko je bila zdoma. Odnesel je 200 din. »Boš plačal ali ne?!« Pokrajina se je kopala v zadnjih sončnih žarkih, ko je Tonč počasi stopal proti mestu. Danes je pretekel mesec, odkar je delal v veliki novi svetli tovarni inje dobil prvo nagrado — 1.000 din. Kako vesel je bil tega in kako ponosno je dal del nagrade materi. „To je pa zate“. Materine majhne, sedaj solzne oči, so ga nežno objele, njena težka, zgarana roka, ga je lahno pobožala po glavi, kot da bi se tega sramovala. Nič ni rekla, le njene oči so se zatopile v njegove. Tako sta nekaj časa stala in tisti trenutek se mu je zdel tako lep. Mati se je počasi obrnila in njena sključena postava je fanta prizadela. Obljubil si je, da bo še bolj pridno delal, si še kje poiskal dela, da bo materi za rojstni dan lahko kupil pralni stroj. Zamislil si je tisti trenutek. Na postaji ga čaka mati v nedeljski obleki. Na glavi ima skrbno zavezano ruto, na ustnah spokojen nasmeh, roki pa ji nemirno počivata v krilu. Poleg nje na vozu, v katerega je vprežen stari Siv-ček, ponosno sedi Simon, njihov sosed, on pa, Tonč, stoji pri velikem zaboju in jima maha. „Da, to se mora zgoditi.“ Iz razmišljanja ga je zbudila glasna skupina fantov. Zdelo se je, da prihajajo iz bližnje gostilne. Prestrašil se je in pospešil korak, a to je fante zmotilo in spustili so se za njim. „Kaj ko bi fantičku prodali zidak? “ Tonč se je prestrašeno obrnil, fantje pa so ga obkrožili. „Zmenimo se za ceno!“ Fantje so utihnili, Tonč jih je zbegano opazoval. „Koliko pa je veliko pivo? No, zanj naj bo juija.“ Tonča je nekdo sunil, da se je opotekel in padel, kar je skupino strašno razveselilo. Ko se je pobral, so se v njegovih očeh nabirale solze jeze. „Boš že plačal ali ne? Daj Črni, pomagaj mu!“ Približal se je visok fant z velikimi rokami in zidakom. V kotičku ust mu je visela cigareta, ki jo je z ustnicami spretno vrtel iz. kotička ustnic v drug kot. „Plačaj!“ Njegov glas je bil hladen in grozeč. Tonču je manjkal denar. Črni ni bil zadovoljen, zato je prestrašenega fanta udaril, se leno obrnil in skupina je krohotaje odšla. Tonč bi najraje stekel za njimi in se stepel, a vedel je, da se ne izplača. Hitro je odšel, da bi kje našel miličnika. Ta je stal pri kavarni in neprizadeto gledal na cesto. Ko je bled fant živčno začel pripovedovati, ga je le meril z očmi, nato pa rekel: „Dobro, je že dobro, fant, poiščemo jih, bodi brez skrbi!“ J. PEZELJ da bi se otrok ustrezno zaposlil in manjkajočo izobrazbo nadoknadil, se začne mlad človek potepati, zaide v slabo družbo, od tod do kriminala pa spet ni daleč. Starost mladoletnih prestopnikov se giblje med 14. in 18. letom. Kar 33 odstotkov nedoletnih kriminalcev je bilo v 18 letu starosti, 42 od-stotokov jih je dopolnilo 16. leto itd. vse do 4. odstotkov prestopnikov, starih komaj 14 let. To pomeni, da pogosteje prihajajo v nasprotje z družbenimi normami starejši mladoletniki po puberteti. Ker se imajo za odrasle, hočejo ubežati razmeram doma, pot do cilja pa v takih primerih nemalokrat vodi na stranski tir. Avto na miličnikovo dvorišče Alojz Zakrajšek iz Sajevca v ribniški občini, ki je na začasnem delu v Nemčiji, je 30. julija ob 14.30 peljal z neprimerno hitrostjo po Ljubljanski cesti v Kočevju. Osebni avto je zaneslo s ceste, da je zadel v obcestni kamen in ga izruval, nato se je prevrnil na streho in spet na kolesa ter se ustavil na dvorišču nove hiše, last miličnika Boža Klepca. Priče nesreče so bile prepričane, da je voznik vsaj hudo poškodovan, če ne že mrtev, saj je bil avto zelo hudo zdelan. Na avtomobilu je bilo za okoli 15.000 din škode, vozniku pa ni bilo ničesar, le hlačnico je imel malo razparano in še to - po šivu. Zakonski obračun J. M. iz Marindola je prišel pred kratkim na dopust iz Nemčije, kjer je na sezonskem delu. Kot navadno se je kajpak vrnil k ženi, ki pa tega ni bila najbolj vesela. Začela sta se prepirati, prepir pa se je končal z zlomljeno ženino levico. Zakaj je J. M. dvignil pesti nad ženo, ni znano. V uradnih zaznamkih je njegovo početje omenjeno kot obračun. Zadevo so izročili v obravnavo javnemu tožilstvu. V TRIBUČAH JE GORELO Strela in neurje, ki sta 29. julija zajela Belo krajino, sta prizadela tudi Jožeta Šikonjo iz Tribuč. Približno ob 17.45 je strela udarila v njegov skedenj, nakar je izbruhnil ogenj, ki je poslopje povsem upepeli L Zgorelo je tudi 3 tone pšenice, 1 tona ovsa, več kot tono sena, 70 vreč cementa in nekaj lesa. Škode je za okrog 70.000 din. Seveda so miličniki preizkusili voznika, če ni morda vozil vinjen. Alkotest ni niti malo pozelenel, kar pomeni, da je Zakrajšek vozil popolnoma trezen. J. PRIMC Mladi utopljenec 2. avgusta ob 15. uri so iz Krke pri Lešnici potegnili truplo 17-let-nega Mirka Podborška iz Sevnega. Od doma je odšel že 28. 'julija. Na bregu reke je pustil obleko in skočil v vodo. Kdaj se je to zgodilo, ni znano. Prve poizvedbe kažejo, da si je fant sam vzel življenje. Roka v mešalcu 2. avgusta se je pripetila delovna nezgoda na Mirni. Delavec tamkajšnjega gradbenega podjetja, 15-letni Alojz Grčar, je čistil mešalec betona, ko pa je stroj pognal, mu je potegnilo roko med lopatice in mu jo večkrat zlomilo. Poškodbe je dobil tudi na obrazu. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu takoj ublažili bolečine. KOKOŠ KRIVA ZA POŽAR Jože Prijatelj iz Zagrada je 1. avgusta okoli 21. ure s petrolejko v roki lovil kokoš v hlevu, kjer je bilo polno slame. Petrolejko je odložil, da bi laže zgrabil žival, ki’se je zarila »PREVOZ« Brežice proda 1. tovorni avto TAM 4500 letnik 1963, vozen 2. tovorno prikolico ADIGE nosilnost 14 ton, vozna 3. kombi VW letnik 1963, vozen 4. moped TOMOS s prikolico letnik 1965. vozen Licitacija bo 9. avgusta 1971 ob 8. uri. Možen ogled eno uro pred licitacijo.. v slamo. Leščerba pa se je prevrnila po slami in ogenj je izbruhnil tako naglo, da je Prijatelj komaj odnesel pete. Poslopje je zgorelo, z njim tudi precej krme, nekaj orodja in strojev. Živino so v zadnjem hipu rešili. Škode je za 30.000 din, poslopje pa je bilo zavarovano le za 20.000 din. HUDA NESREČA PRI BIČU — V četrtek zjutraj, 29. julija, se je malo pred šesto uro na cesti Ljubljana—Zagreb pri Biču pripetila huda prometna nesreča, v kateri je podlegel Andrej Jerbič iz Zagreba, voznik fiata 850. Iz neznanega vzroka je zapeljal na levo stran cestišča v trenutku, ko seje nasproti iz ljubljanske smeri pripeljala družina Ljubomira Todoroviča iz Novega Sada, ki se je peljala z moija. Trčenje je bilo tako silovito, da seje Jerbičev avtomobil prevračal skoraj 40 metrov po cesti in obstal na travniku. Voznik Jerbič je umrl na kraju nesreče, njegovo sopotnico, Ljubomira Todoroviča, njegovo ženo Milko in hčerko Nadico pa so hudo poškodovane odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Na sliki: reševalci nudijo pomoč Todorovičevi družini. (Foto: Legan) Štirje v ficku zgoreli 27. julija se je pri Gmajni pripetila letos najhujša prometna nesreča na Dolenjskem Na avtomobilski cesti, nedaleč od vasi Gmajna, sta 27. julija ob 22.15 zmečkana obstala fičko NM 79-35 in tovornjak podjetja Gorjanci, nakar se je vnel požar. Iz osebnega avtomobila se ni nihče izmed štirih potnikov rešil, medtem ko je Jože Klemenčič, voznik tovornjaka, skočil iz goreče kabine. Pri ugotavljanju, kdo so bili ponesrečenci, so bile velike težave, ker je v zadnjem času avto večkrat menjal lastnika. Šele dopoldne naslednjega dne so ugotovili, da so v avtu zgoreli lastnik 28-letni Ivan Hozjan iz Grmovelj in sopotniki: Alojz Nučič, 35-letni zidar iz Osrečja, Vinko Komljanec, 39-letni zidar, prav tako iz Osrečja, in komaj 16-letni Jože Andrejčič iz Gor. Dol pri . Škocjanu. Vsi štiije so bili zidarji in so 27. julija ves dan delali na Trški gori, na poti domov pa so se ustavili v gostišču Gmajna, nedolgo zatem pa se zapeljali v smrt. Razen najmlajšega ponesrečenca imajo vsi družine in vsak po dva otroka. Po prvih podatkih se je nesreča zgodila takole: šofer tovornjaka podjetja Gorjanci, Jože Klemenčič, je vozil proti Zagrebu, ko ga je pri Gmajni začel prehitevati tovornjak ljubljanske registracije z voznikom Francem Martinčičem iz Pokleka pri Sevnici. Med prehitevanjem je naproti pripeljal fičko, trčil najprej v ljubljanski tovornjak, od tam pa ga je odbilo še v kamion podjetja Gorjanci. Hudemu trčenju je sledil požar, v katerem je fičko po- polnoma zgorel, delno pa tudi tovornjak. Materialna škoda znaša okrog 150.000 din. Uidi na cesti smo ljudje... Z rdečim austinom ljubljanske registracije so trije mladeniči, od katerih sta bila dva dolgobrada, podili čez Vavto vas proti Dolenjskim Toplicam, da je v vsakem ovinku zacvililo, naproti vozeči avtomobili pa so se jim umikali ob stran ceste. Fantje so mi izginili z obzorja, toda nedolgo zatem jih zagledam na zdraviliškem vrtu. „Fant, si videl tisto babo, kako je skočila s ceste, ko bi jo skoraj posneli. Do smrti ne bom pozabil, kakšen obraz je imela, ko ji je košara zletela po tleh, hruške pa so se kotalile po klancu navzdol. “ - Spijmo še eno rundo, nazaj grede bo šlo še hitreje, a gremo čez Žužemberk. Danes moramo izkoristiti priliko. Bogve, kdaj mi bo stari spet prepustil „škatlo“, je dejal drugi. V tem duhu je tekel pogovor, v katerem so se hvalili tudi, da so popolnoma pijani ponoči peljali na Bled. Končno so se spravili v „škatlo41, dolgolasec z očali pa je sedel za volan. Izpred župnišča so šinili tako glasno, da se je vse ozrlo za njimi. Za drugi del zgodbe vedo v Rumanji vasi. ,,Baba“, ki so jo tako prestrašili, je bila 65-letna ženica. Košaro s hruškami je hotela nesti v Toplice, kamor se je napotila peš, ker za avtobus nima denarja. Pa so ji preobjedeni zlikovci iz mesta prekrižali račune... Škoda, da si registrske tablice rdečega austina nihče ni zapomnil. Res bi bilo zanimivo zvedeti, kdo so bili dolgolasci. Po govorici sodeč so bili iz Ljubljane, po videzu pa iz premožnih družin. Dva sta imela zlate ure, od katerih je kar cingljalo .obeskov, tretji pa polno denarnico. URŠNA SELA: NESREČNE ŠKODE - 1. avgusta sta se na Uršnih selih s škodama zaletela domačin Marjan Klobučar in Franc Kastelic iz Pristave. Pri Rožnem dolu pa sta imela karambol voznik škode Peter Bučar iz Bršlina in Ljubljančan Bogomir Koprivec, ki je vozil BMW. Nesreči sta terjali za več kot 14.000 din gmotne škode, ŠENTJERNEJ: NI UPOŠTEVAL PREDNOSTI - Janez Jenič iz Vratnega pri Šentjerneju l. avgusta popoldne med vožnjo po Šentjerneju ni upošteval prednosti, zato se je s škodo zaletel v fička, ki se je z njim peljal Avgust Sintič iz Dolnje Piro-šice. Sintičeva žena Marija je bila laže ranjena. Škodo so ocenili na 9.000 din. DOBRAVA: AVTO V JAREK, SOPOTNIK V MAVEC - 1. avgusta zjutraj je Božo Tratar iz Šentjerneja prehitro vozil osebni avtomobil nemške egistracije Franca Zupana iz Dolnje Stare vasi pri Škocjanu. Na mostu v Dobravi ni upošteval omejitve hitrosti, zato je treščil v jarek in se prevrnil. Eden od sopotnikov je moral zaradi poškodb v bolnišnico, kjer so ga dali v mavec. Vozilo je močno razbito, škodo pa so ocenili na 20.000 din. GMAJNA: ZARADI NESREČE ZAPRT PROMET - Grgo Marevič iz Metkoviča je 1. avgust? obstal na cesti pri Gmajni s tovornjakom in prikolico, ker mu je zmanjkalo goriva. Edhem Prasko iz Golub ine ga je s tovornjakom in prikolico prehiteval tedaj, ko je naproti hitro vozil Iolando Mascagni iz Italije tovornjak s prikolico. Italijansko vozilo je treščilo v Praskovo, pri čemer je nastalo za 4,500 din. škode. Promet je bil zaradi tega ustavljen za eno uro. BERECA VAS: PREVEC JE TVEGAL - Vekoslav Bezek iz Metlike je 31. julija popoldne pri Be-reči vasi s volkswagnom nemške registracije prehiteval zastavo 125 Ljubljančana Branka Papiča, ko je hotel le-ta prehiteti tovornjak. Na ozki cesti se mu prehitevanje ni posrečilo: najprej je zadel Papičevo vozilo, nato pa ga je zaneslo še v smernik. Škode je za 3.000 din. ŠTEFAN: TURKA JE ZANESLO - Turški voznik Hasan Gunesjc 31. julija vozil fiat 1300 po avtomobilski cesti proti Novemu mestu. Pri Štefanu se je zaradi ponesrečenega prehitevanja umaknil preveč na desno. Zaneslo ga je v vsek, od tam pa ga odbilo prek ceste na travnik. Škoda ni velika (2.000 din), zato pa si bodo nesrečo bolj zapomnili sopotniki, ki so ranjene odpeljali v novomeško bolnišnico. 'SUHOR: TOVORNJAK JE ZAPLESAL — Stanislav Kos iz Novega mesta je 31. julija vozil tovornjak, na spolzki cesti pri Dolah pa ga je zaneslo, da se je prevrnil. Škode je za 5.000 din, voznik pa je bil laže ranjen. PLUSKA: TRČENJE V MEGLI - 30. julija je Milan Pavlin iz Ozeljana pri Pluski zapeljal tovornjak na levo polovico ceste, ki je bila pod meglo. Naproti se je peljal Nemec Gerhard Kunath s sopotniki v osebnem avtomobilu. Pavlin je sicer zavil na svojo stran, a je z zadnjim delom vozila zadel nemški avtomobil. Kunath in sopotnik Ulrich Bansch sta bila ranjena. Škode je bilo za 6.000 din. HUDENJE: SMRTNI PLES S PRAZNO ZRAČNICO - Nevarno je 28. julija zaplesal osebni avtomobil nemške registracije, ki ga je od Dobrave proti Škocjanu vozil Janez Lekše iz Močvirja pri Bučki. Pri odcepu za Hudenje je razneslo zračnico, nakar se je avtomobil prevrnil. Franc Pirman je bil laže ranjen, škodo pa so ocenili na 8.000 din. VRCICE: PRINZ NI VZDRŽAL — Dr. Božo Kincl iz Novega mesta se je 28. julija peljal s prinzom od Crmošnjic proti Semiču. Pri Vrči-cah ga je zanašalo sem ter tja, zadel je kamen, se prevrnil in obstal na kolesih. Škodo so ocenili na 5.000 din. TREBELNO: MOPEDIŠT IN KOLESAR PADLA - 29. julija sta se na Trebelnem zaletela mopedist Alojz Jakše izvČešnjice in kolesar Anton Starič s Trebelnega. Kolesarja so odpeljali v bolnišnico, ker je bil ranjen. Jakše se je peljal z neregistriranim mopedom, prav tako za tako vozilo nima vozniškega dovoljenja. KOČEVJE: TRČENJE TO- VORNJAKOV - Na gozdni cesti Rog-Trnovec sta 26. julija ob 13.30 trčila dva tovornjaka, oba last Združenega KGP Kočevje. Anton Tomšič iz Kočevja je vozil tovornjak, ki ga je tik pred nesrečo, da bi preprečil trčenje, ustavil Jože Torbar iz Brezovice pa tovornjaka ni mogel ustaviti. Pri trčenju je bilo za okoli 16.000 din škode. Poškodovan ni bil nihče. Delovnim kolektivom in občanom čestitamo za praznik naše občine — 12. avgust! SKUPŠČINA OBČINE ČRNOMELJ OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZMS Rudnik rjavega - tipremoga KANIŽARICA Razen premoga prodajamo tudi rezane marmorne plošče. Za praznik čestitamo! TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO DOLENJKA Kupujte v naših prodajalnah v Črnomlju in Semiču! Za občinski praznik Črnomlja iskreno čestitamo! ljubljanska banka podružnica ČRNOMELJ je pravi naslov za vse denarne zadeve 'i ' * Poslužujte se naše razširjene dejavnosti! Občanom in vsem Belokranjcem čestitamo za praznik! METLIKA obrat II Črnomelj Kolektiv Belokranjske trikotažne industrije čestita občanom črnomaljske občine za praznik! •It JITJf Belokranjsko I gradbeno podjetje ČRNOMELJ Čestitamo za praznik! Kmetijska zadruga ČRNOMELJ Obiščite naše prodajalne. Za praznik čestitamo! OPEKARNA KANIŽARICA Priporočamo naše izdelke. Za praznik občine čestitamo! ISKRA tovarna kondenzatorjev SEMIČ Kolektiv čestita vsem prebivalcem črnomaljske občine za praznik! H 1 GORENJSKI SEJEM! • OBIŠČITE XXI. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM V KRANJU, KI BO OD 6. DO 17. AVGUSTA — TOKRAT PRVIČ ŽE NA NOVIH SEJEMSKIH PROSTORIH. O IZBIRA NAJRAZLIČNEJŠEGA POTROŠNIŠKEGA BLAGA, TEHNIČNE ROBE, KMETIJ-. SKIH STROJEV IN ORODJA TER MOTORNIH VOZIL. • VSAK DAN MODNA REVIJA V AVLI SKUPŠČINE OBČINE KRANJ OB 18. URI. • PESTER ZABAVNI PROGRAM. 25-ODSTOTNI POPUST NA ŽELEZNICI IN AV- TQBUSNIH PROGAH LJUBLJANA-TRANSPORT. OSNOVNA SOLA SENOVO — občina Krško razpisuje prosta delovna mesta: na podružnični šoli GORENJI LESKOVEC — 2 UČITELJA RAZREDNEGA POUKA U Delovni mesti razpisujemo za nedoločen čas. Na delovno mesto se lahko prijavijo za določen čas tudi upokojeni tovariši učitelji ali slušatelji — izredni PA* Stanovanje zagotovljeno. Nastop službe 1. septembra 1971. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. na osnovni šoli SENOVO — UČITELJA ZA BIOLOGIJO IN KEMIJO P ali PRU 9. 1971. Rok prijave: za določen čas. Nastop službe 1. v 15 dneh po objavi razpisa. Komisija za sprejem in odpust delavcev obrata » M E T A L N E« Krmelj RAZPISUJE naslednja prosta delovna mesta: — 2 voznika avto dvigala Pogoj: šofer C kategorije . ' — 4 delavce za antikorozijsko zaščito Pogoj: vojaščine prosti, starost do 30 let, telesno zdravi — 10 delavcev za prlučitev za elektrovarilce Pogoj: vojaščine prosti, starost do 30 let, telesno zdravi Osebni dohodki po pravilniku podjetja, stanovanj obrat nima. KMETIJSKA ZADRUGA RIBNICA NA DOLENJSKEM razpisuje licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: % 1. pobiralni nakladalnik zelene mase (Mehlader) 2. mešalec mes. mase z motorjem (blitz) 3. mesorezni stroj z motorjem (volf) 4. lesena baraka 5. lesen senik 6. zemljišče v k. o. Gorenja vas — parcele veličine 7 do 11 arov, ob oestt Ribnica—Ljubljana 7. mlatilnica »-Zmaj« kupimo v mlatilnico manjše kapacitete Za zemljišče bo licitacija v sredo, 11. avgusta ob 8. uri, za ostala osnovna sredstva pa v torek, 10. avgusta ob 8. uri. Pred začetkom licitacije je obvezen polog 10 •/• izklicne cene. SLOVENIJALES KOČEVJE LESNA INDUSTRIJA RAZPISUJE za šolsko leto 1971/72 naslednje STIPENDIJE: 1. 5 štipendij za vajence lesne stroke 2. 2 štipendiji za vajence kovinske stroke — strojni ključavničar 3. 1 štipendijo za vajenca elektro stroke — električar vzdrževalec 4. 5 štipendij na srednji tehnični šoli lesne stroke 5. 3 štipendije na fakulteti za gozdarstvo — lesna smer 6. 1 štipendija na ekonomski fakulteti 7. 1 štipendija na pravni fakulteti Kandidati naj pošljejo ponudbe v roku 15 dni po objavi tega razpisa na naslov: »Slovenijales-«, L^sna industrija Kočevje, splošni sektor. Ponudbi je treba priložiti kratek življenjepis in zadnje šolsko spričevalo oziroma potrdilo o vpisu na fakulteto. Podrobnejše podatke o višini štipendije in drugih pogojih lahko kandidati dobijo v splošnem sektorju podjetja. Tisti, ki imajo denar, ne dajo radi fo zanimanja za družbeni dogovor za zbiranje denarja — Večja podjetja niso za to Za stanovanjsko gradnjo udeležencev v revoluciji potrebujejo v občini Kočevje še precej denarja, DROBNE 12 KOČEVJA „TEKMOVANJA41 ZA NAJSTAREJŠO URO v Sloveniji oziroma starih žepnih in stenskih ur so se z veseljem udeležili tudi občani kočevske občine. V seznamu prijav-ljencev za tekmovanje so številni lastniki starih ur iz naše doline. To je razumljivo, saj je bilo urarstvo v Osilnici in dolini Kolpe nekdaj celo domača obrt Nedeljski dnevnik bo pripravil po tekmovanju tudi razstavo starih ur. TEŽAVE S POPRAVILI oz. naročili obrtniških storitev so od dne do dne večje. Čeprav imamo v Kočevju podjetja raznih obrtniških strok, moramo imeti občani srečo, da nam v stanovanju popravijo kakšno okvaro, ker je delavce teh podjetij težko dobiti. Skoraj vsa obrtniška podjetja se pečajo tudi z industrijskim obratovanjem, medtem ko moramo občani loviti šušmaije, da nam popravijo različne okvare. POPUST PRI NAMI - V blagovnici Nama v Kočevju je od 2. do 14. avgusta velika razprodaja ženske, moške in otroške konfekcije in obutve z 20 do 50 odstotnim popustom. DOBRO JE OBISKANO kopališče na Rinži v Mahovniku, ki so ga pred dvema letoma uredili mladinci. Tu je voda tudi najbolj čista, medtem ko je v mestu zelo umazana, pa tudi višje, na Bregu, ni preveč čista. Razen domačinov zaide sem včasih celo kakšen tujec. KONČANO IZKOPAVANJE -Izkopavanje v Željnah, kjer je dr. Mirko Brodar iskal ostanke pračloveka, je začasno zaključeno. Več o odkritjih bomo še poročali. VELIKO PAPIRJA in • drugih smeti je raztresenih po mestu, da je tako „primerno” okrašeno za 500-letnico. Včasih smo valili krivdo za to na odprt voz KOMUNALE, ki je pobiral smeti. Zdaj imamo zaprt avto, pa ni nič bolje. To pomeni, da smo za nesnago krivi predvsem prebivalci mesta! KOČEVSKE KOVICE ker je še veliko nerešenih problemov. Le-te bi lahko rešili }e s skupno akcijo, s skupnimi napori gospodarskih organizacij oziroma zaposlenih. O vprašanjih stanovanjske izgradnje udeležencev NOB je občinska skupščina razpravljala že februarja lani. Glede na stanje je skupščina priporočila vsem delovnim organizacijam, da del prispevkov iz osebnega dohodka, ki so bili 1969 znižani, odstopijo v obliki posojila za gradnjo stanovanj borcev. V zvezi s tem bi Vse delovne organizacije podpisale družbeni dogovor, katerega osnutek je skupščina pripravila. O stanovanjski problematiki borcev so bili seznanjeni direktorji in predsedniki samoupravnih organov na posebnem posvetovanju. Osnutek družbenega dogovora so sprejele vse delovne organizacije maja lani, decembra lani so osnutek poslali ponovno, ker so ga marsikje izgubili, aprila letos pa so opominjali povsod, kjer dogovora še niso podpisali. Družbeni dogovor naj bi podpisalo 47 delovnih organizacij, s čimer bi predvidoma zbrali 386.493 dinarjev. Pozitivno je odgovorilo 18 delovnih organizacij, pet negativno, 21 pa ni odgovorilo. Dve delovni organizaciji sta pristali na 3 odstotni prispevek. Po doslej podpisanih dogovorih bi zbrali le 31 odstotkov predvidenega denarja - 119.545 dinarjev. Negativno je odgovorilo namreč tudi pet največjih delovnih organizacij, kjer bi lahko zbrali skoro 125.000 din. K družbenemu dogovoru verjetno ne pristopajo tudi organizacije, ki niso na dogovor odgovorile. ZKGP je odgovorilo, da podpišejo dogovor, če bo tako naredilo 75 odst. podjetij. Iz tega se jasno vidi, da delovne organizacije, predvsem večje, niso pokazale zanimanje za reševanje stanovanjskega froblema borcev na tak način. Ob-inska skupščina se mora pa odločiti, če bodo vztrajali na uresničitvi družbenega dogovora. Večina ne podpiše dogovora Družbeno dogovarjanje na področju zaposlovanja, štipendiranja in izobraževanja zeio šepa V občini Kočevje že dalj časa teče akcija za sklenitev družbenih dogovorov na področju zaposlovanja, štipendiranja in izobraževanja zaposlenih. Priprave so potekale vse lansko in letošnje leto, dokončni osnutki družbenih dogovorov pa so bili sprejeti septembra in oktobra lani. Družbeni dogovor o zaposlovanju naj bi urejal celotno problematiko v zvezi z zaposlovanjem, od strokovnosti do sprejemanja vajencev v uk, dogovor o izobraževanju zaposlenih bi zavezoval delovne organizacije, da bodo delavcem ob rednem delu omogočile nenehno usposabljanje za proizvajanje in upravljanje. Družbeni dogovor o štipendiranju bi delovne organizacije silil, da z letnim finančnim načrtom zagotovijo en odstotek od bruto osebnih dohodkov sredstev za štipendiranje učencev. študentov in že zaooslenih na rednem, izrednem ali dopolnilnem šolanju. Predloge družbenih dogovorov so poslali v razpravo delovnim organizacijam, le tri pa so v roku posredovale pripombe: Rudnik, Delavska univerza in Vodna skupnost. Vsem podpisnikom so bili dogovori v končni obliki poslani v podpis 26. marca letos. Družbene dogovore - delno ali v celoti - so podpisale naslednje organizacije: delavska univerza Jože Šeško (vse dogovore), prav tako tudi Komunala, Hotel Pujded, Restavracija, Kočevski tisk, Trikon in Lekarna Le dogovor o zaposlovanju in izobraževanju so podpisale Gimnazija, Ljudska knjižnica, posebna osnovna šola in osnovna šola Kočevje. Izmed 40 delovnih organizacij je vse dogovore podpisalo sedem, dvanajst pa ni sprejelo dogovora o štipendiranju. V celoti družbeni dogovori o urejanju nadvse pomembnih vprašanj niso bili sprejeti. Vzroki niso znani, vsekakor pa je odklonilno stališče dobršnega dela delovnih organizacij korak nazaj, -vec OBRAMBNA VZGOJA traja kljub dopustom. Na vrsti niso le razne vaje, ampak tudi različna predavanja. Zadnje, ki je bilo 30. julija in je bilo namenjeno rezervnim oficirjem, je imelo naslov „Mednarodne razmere in položaj Jugoslavije'1. Od razprav nobeden ne bo sit Za ublažitev najhujše revščine med socialno ogroženimi bi potrebovali v Metliki 259.000 din več kot imajo — Z ustanovitvijo sklada za socialne podpore se kaže edina možnost za postopno reševanje zadev — Gospodarstvo bo sodelovalo v akciji humanosti! Pereč položaj socialno ogroženih občanov metliške občine je z vso ostrino udaril na dan ob zadnjem zasedanju občinske skupščine v Gradcu. Socialni delavki, dr. Šuklje (predsednik sveta za zdravstvo in socialno varstvo) ter Anica Molek (predsednica občinskega odbora RK) so zahtevali rešitev. Gre predvsem za 11 ostarelih in bolehnih ljudi, ki po bajtah umirajo in so takoj potrebni oskrbe v domu. Poudarili so, da je bilo razprav že dovolj, zdaj je zadnji čas za ukrepe. Stanje je skrajno pereče, že več let, čeprav občina za socialno služ- PRISPEVKOV JE MANJ Do konca junija se je v metliški občinski proračun nateklo za 6,16 % manj dohodkov kot so računali, največ zaradi visoko planiranih osebnih dohodkov pri delovnih organizacijah, medtem pa se zaslužki niso toliko povečali. Proračunski izdatki se gibljejo v okviru plana, malce presegli pa so izplačila za dejavnost družbeno političnih organizacij in društev ter postavko za gospodarske posege. bo namenja več kot 10 odst. proračuna. Socialne podpore so v metliški občini najnižje v Sloveniji, saj med 32 podpiranci kar 22 oseb prejema manj kot 50 din na mesec. Če bi hoteli tem povišali podpore na priporočeno raven republike — na 250 din, ter dodeliti podporo še 29 nujno potrebnim prosilcem, bi potrebovali 183.000 din. Podoben primanjkljaj se kaže za potrebe zavodskega varstva. Zdaj imajo v domovih in zavodih 19 občanov, za katere bo treba letos odšteti 132.000 din, razen njih pa že omenjenih 11 nujnih primerov. Torej bi zavodska oskrba socialno ogroženih zahtevala 219.000 din. Ker je v proračunu zagotovljenih le 143.000 din za vse skupaj, manjka 259.000 dinarjev. Z republiškimi merili o dodeljevanju sredstev v te namene se v Metliki nikakor ne strinjajo. Resda so jim namenili 27.600 din, toda ob tej vsoti priporočila na povišanje podpor ni mogoče upoštevati. Ko so iskali možnosti za omilitev neznosnih razmer, so kot edino rešitev našli ustanovitev sklada za socialne podpore, v katerega bodo po svoiih možnostih prispevale gospo- 80 let Ignaca Štuparja 19. juija je praznoval visok življenjski jubilej znani Metličan Ignac Stupar. „Naš stric“, kot ga Erijateljsko in s spoštovanjem ličejo številni znanci, od gasilskih pionirjev, delavcev v tovarni pa do njegovih vrstnikov, je še vedno prožen, živahen in čil, saj vsako jutro hiti v službo v tovarno BETI, kjer skrbi za požarno varnost tega velikega gospodarskega podjetja. Ta služba, v kateri se lahko vedno znova izkaže njegova velika gasilska organizatorska sposobnost, mu je še posebno pri srcu, saj že dolga desetletja živi z belokranjskim gasilstvom in je še danes častni predsednik . metliške občinske, gasilske zveze, hkrati pa opravlja vse njene tajniške in blagajniške posle. Vsi se čudijo, odkod jemlje „naš stric“ v teh visokih letih življenjsko moč. Menda je ta moč v tem, ker ga življenje nikoh ni božalo, ker se je z lastnimi močmi in voljo povzpel od preprostega fanta do ravnatelja I. dolenjske posojilnice v Metliki, kjer je tudi dočakal upokojitev. Moč v tem, da kljub pokoju ne pozna pokoja, ker ve, da je delo najvišja vrednota. Dokaz za njegovo pošteno delo pa so številna priznanja in odlikovanja, Zato želimo Metličani tov. Stuparju še veliko lepih in tako bogatih let, kot so bila dosedanja! -ar darske in druge delovne organizacije. Četudi ima vsako podjetje svoje težave in jim hudo manjka denarja, so vendar pokazali pripravljenost sodelovati v akciji humanosti. Dogovorili so se tudi, da bodo predvsem poskrbeli za oddajo 11 ostarelih v dom počitka, ostale potrebe pa reševali v skladu z možnostmi. Če bi namreč socialno problematiko v celoti obesili gospodarstvu, bi bilo čez nekaj let namesto 50 nekaj sto socialno ogroženih. Kdo bi jih rešil tedaj? R. B. SPREHOD PO METLIKI OD 10. DO 20. JULIJA je v hotelu Bela krajina prenočilo 53 domačih in 88 tujih gostov. Med domačimi gosti je bilo največ Slovencev, med tujimi pa prevladujejo Nizozemci, Italijani in Nemci. Večina gostov je prehodnih; v hotelu ostanejo le eno noč. TURISTIČNA SEZONA se na metliški bencinski črpalki pozna, saj se je promet zelo povečal. Največ prodajo super bencina 98 - 100. Na črpalki se razen domačinov ustavi precej tujcev, predvsem Nizozemcev. Tudi kmetje kupujejo mnogo več maziva in goriva. ZA LEPLJENJE PLAKATOV in lepakov v Metliki ni nobene table. Zato so plakati nalepljeni po drevesih in ograjah. Menimo, da bi primerno tablo morali čimprej postaviti. GOSTIŠČE VESELICA nad Metliko je v poletnih mesecih ob sobotah zvečer polno gostov. Ob glasbi Abadonov iz Črnomlja plešejo predvsem mladi Metličani, Črnomaljci in iz bližnje okolice. UMRLI SO - Jože Pezdirec, 33, Želebeja; Silva Moravec, 17; iz Svržakov, in Alojz Skala, 67, iz Pod1., zemlja. metliški tednik Lepše vasi kot nekoč Razmahnila se je stanovanjska gradnja v občini Številni kraji v ribniški občini so spremenili zunanjo podobo. Zrasle so nove stanovanjske stavbe in gospodarska poslopja. Veliko stanovanjskih hiš so prenovili. Niso redki, ki so stara poslopja do tal porušili in na novo pozidali. ORTNEŠKI POROČEVALEC ALI RES NI POMOČI? - Pio-met čez ortneški železniški prehod je večkrat zaustavljen tudi za 15 minu L Zastoje bi lahko preprečili, če bi bil za promet usposobljen „ortneški" mostiček, ki bi bil uporaben tudi ob nesrečah na asfaltirani cesti. Čas je, da mostiček popravijo in usposobijo za promet! HITROST SKOZI NASELJA -Avtomobilisti vozijo skozi Ortnek in okoliške vasi z nezmanjšano hitrostjo. S tem ogrožajo pešce, posebno še pri avtobusni postaji v Ortneku. Zato bi bile na cesti nujno potrebne zebre in opozorilne table za zmanjšanje hitrosti. NOVO AVTOBUSNO POSTAJALIŠČE - Na zahtevo vaščanov so na Bregu pri Ribnici premaknili avtobusno postajališče za nekaj metrov izpred bivše gostilne „Pri Špiku“ proti Ribnici. VODE MANJKA - Vode primanjkuje tako doma kakor na polju. Kratkotrajne plohe ne pomagajo dosti, zato vsak dan težko pričakujemo močnejšega in izdatnejšega dežia. IZLETI - Upokojenci iz Grčaric so ob 30-letnici vstaje obiskali Velenje, grobišča talcev v Frankolovem in legendarno Pohorje. V Mariboru so gostovali v klubu upokojencev. -Sodraški in potoški upokojenci se bodo 25. avgusta podali na Primorsko, kjer bodo obiskali bolnico „Franjo44, Cerkno in Novo Gorico ter se povzpeli na Kostanjevico in Skalnico. Prijave za izlet sprejema tajništvo podružnice v Sodražici in na Hribu do 20. avgusta. MLADINSKI DOM V Ortneku gosti mladino, ki tu letuje vsako leto. Pravijo, da ni nikjer tako lepo in prijetno kot pri nas. Tudi Ortne-čanom so se priljubili. Prazno bo, kojih ne bo! V. P. Najbolj razgibana stanovanjska gradnja je že vrsto let v Ribnici, v zadnjem času pa se je razmahnila še v Dolenji vasi, Bregu, Sodražici in še kje. Po vaseh je manj novih gradenj, več pa adaptacij stanovanjskih hiš. Skoro v sleherni hiši opaziš izboljšave. Številni kmečki in delavski domovi že imajo sodobno urejene kuhinje z električnimi štedilniki, s hladilniki in z drugimi gospodinjskimi pripomočki. Prav tako je že lepo število lastnikov kopalnic z urejenimi sanitarnimi napravami in s pralnimi stroji, ki stoje v kopalnicah. Sodobno urejena stanovanjska hiša je namen, ki so si ga zastavili številni delavci in kmetje. In prav je tako! Če je pri hiši še televizor, teh pa je iz meseca v mesec več in v garaži avtomobil (tudi teh je veliko), so življenski načrti uresničeni. Seveda je potrebno zato precej garanja in odrekanj, bodisi na delu doma ali v tujini. Treba je priznati, da marsikateri dom ne bi bil tako urejen kot je, če njegov lastnik ne bi odšel v tujino, kjer si je prislužil denar za ureditev in opremo stanovanja. Ko bodo prijazne vasice povezovale asfaltne ceste, bodo dani pogoji za razvoj turizma tudi na vasi. Marsikdo bi v urejenem stanovanju lahko nudil turistom prenočišča. K. O. Za spomin so se tečajniki — gasilci še slikali s predavatelji in z vodstvom tečaja. 22 novih strojnikov Poprečna ocena tečajnikov — gasilcev: dobro prav Občinska gasilska zveza Ribnica skrbi za vzgojo gasilskih kadrov. Tako je letos spomladi organizirala strojniški tečaj, ki se ga je udeležilo 22 gasilcev tečajnikov iz‘področnih sektorjev Loški potok in Sodražica. Tečai ie bil vse nedelje v aprilu in Mladina želi delati! SREČKO VRBINC je predsednik mladinskega aktiva Dolenje vasi pri Ribnici. Letos je odslužil vojaški rok in se zaposlil pri RIKU kot ključavničar. - Koliko časa deluje vaš mladinski aktiv? „Delamo šele nekaj mesecev. Prva naša naloga je že uresničena: v naših vrstah je vse več mladine, ki se v glavnem zanima za šport. Prav šport nam pri delu pomaga, saj bomo z njim mladino usmerili še v druge dejavnosti. Strokovno in materialno nas podpira za sedaj mladinski komite občine Ribnica. Poudariti moram, da ne prosimo samo pomoči, temveč si tudi sami pomagamo. Glavno je, da je mladina pripravljena in tudi želi delati.44 — Načrti? „Pri nas sta združeni mladini iz dveh vasi: iz Prigorice in Dolenje vasi, pridružili pa se nam bodo še mladi iz Lipovca in Blata. Zdaj gradimo kosarkarsko igrišče, ki žal ne bo asfaltirano. Ko bomo igrišče dokončali, bomo organizirah zanimiv košarkarski turnir, ki naj bi postal tradicionalen in naj bi enkrat na leto zbral okoliško mladino.44 - Zelje? „Da bi se kar najbolje povezali z drugimi aktivi, izmenjavali izkušnje in da bi z delavsko univerzo in občinskim mladinskim aktivom organizirali nekaj zanimivih predavanj, ki smo jih želeli imeti, pa nam je delavska univerza žal postavila nesprejemljive P°g°je“ J. PEZELJ ________________________________________J maju po 5 ur dnevno. Vodil ga je gasilski častnik in sektorski poveljnik Ignacj Gačnik, predavatelja pa sta bila Adolf Ustnik iz Ljubljane in Franc Sojar iz poklicne gasilske brigade Ljubljana. Vsi tečajniki so bili prizadevni, saj so zaključili tečaj poprečno s prav dobrim uspehom. Pridobljeno znanje bodo s pridom uporabili v gasilskih enotah. Po zaključku tečaja so šli udeleženci tečaja s predavatelji in v družbi s poveljnikom obč. GZ Antonom Šobarjem, predsednikom gasilskega društva Sodražica Mirkom Miheličem in predsednikom gasilskega društva Mali log Francetom Knavsom na izlet po Dolenjski in Beli krajini. Obiskali so Mokronog, Zbure, Šmarješke Toplice, Novo mesto in Metliko. V Metliki so si hoteli ogledati gasilski muzej. Muzej je bil na razočaranje obiskovalcev zaprt, čeprav je bila nedelja. Šele po daljšem trudu so dobili ključ oziroma osebo, ki jim je muzej odprla. Obiskovalci so menili, da bi moral biti gasilski muzej v Metliki vsaj ob nedeljah odprt. -r DOBRA LETINA Vse kaže, da bo letina v Ribniški dolini dobra. Žitarice bodo dale dober pridelek, koruza lepo uspeva, prav tako tudi druge poljske kulture. Tudi krompirjeva letina obeta zelo dobro. Slabše kaže za drugo košnjo. -r Častitljiv jubilej Za občinski praznik bodo 105-letnico delovanja pihalne godbe počastili s koncertom in revijo pihalnih godb — Slavje 15. avgusta Uradni zapiski o delovanju pihalne godbe v Črnomlju obstajajo za 105 let nazaj, medtem ko ustno izročilo pravi{ da je godba še starejša. ZnartoJe, da je bila svojčas to ena najmočnejših in najboljših pihalnih godb v gloveniji, saj se je pred vojno na nekem tekmovanju uvrstila celo na prvp mesto v Sloveniji. PREMALO USLUŽBENCEV Na občinski upravi v Črnomlju je zaposlenih skupno s krajevnimi uradi in geodetsko službo 51 ljudi, medtem ko predvideva sistemizacija 55 delovnih mest. Podatki kažejo, da je premalo uslužbencev z višjo izobrazbo in preveč z nepopolno srednjo šolo. Prav tako vedno znova ugotavljajo, da delovni prostori niso v redu. KJE JE KOPALIŠČE? Mesec dni je minilo od otvoritve Iskrinega kopališča v Primostku, že se je dober glas o njem razširil. Ker je povsod ob Kolpi letos precejšnja gneča, bi marsikateri Iskraš od drugod rad obisial Primostek, a ga ne najde. Ob cesti ni nobenega znaka za odcep,'kar je zaenkrat edina pomanjkljivost tega rekreacijskega središča. Črnomaljska godba je znana tudi po tem, da je v času NOB sprejela delegate, ki so se vračali z zasedanja AVNOJ v Jajcu, leta 1944 pa seje več godbenikov priključilo godbi Glavnega štaba NOV in POS. Takoj po vojni so godbeniki nadaljevali delo na starih instrumentih, leta 1948 pa so ustanovili tudi samostojno mladinsko godbo, ki jo je izučil kapelnik Franc Milek. Prav ta bo vodil godbenike tudi na proslavi častitljivega jubileja, ki bo 15. avgusta v Črnomlju. Vse do 1968 je godba delovala brez vsake finančne pomoči, iz instrumentov, starih nad 100 let, pa gotovo ni bilo mogoče izvabiti ubranih in kvalitetnih glasov. Godba je doživljala večje in manjše krize večkrat, najhujšo pa leta 1968, ko je ostala brez prostorov, razen tega tudi igrati ni bilo mogoCe, Ker so KDAJ BO OTVORITEV? Gradnja radenske ceste napreduje in se bliža koncu. Vaščani so na njej pustili skoro vse moči. Vsako gospodinjstvo, že tako obremenjeno s kmečkim delom, je dalo doslej več kot 20 delovnih dni za gradnjo ceste. Pred kratkim so pomagali tudi voiaki. Na cesti je potrebnih še več zaključnih del. Ko bo prvi avtomobil zapeljal po „cesti žuljev44 v kanjonu Kolpe, bo za tamkajšnje prebivalce pravi praznik. R. K. Manj blišča, več uspehov Letošnji občinski praznik črnomaljske občine, ki ga slavijo 12. avgusta v spomin na prvi oborožen napad v Beli krajini na vlak in italijansko postojanko v Vranovičih, ne bo imel toliko zunanjega blišča zaradi vrste proslav, ki so jih pred kratkim imeli, pač pa bodo praznik skromno počastili v nedeljo, 15. avgusta. Slavje se bo začelo že na predvečer s koncertom pihalne godbe, ki praznuje 105-letnico delovanja, v nedeljo dopoldne pa bo parada godb skozi mesto, zatem pa revija pihalnih orkestrov. V okviru praznovanja so bolj pomembni gospodarski uspehi, ki jih letos ni malo. Pred kratkim je kolektiv Rudnika odprl novi obrat za proizvodnjo marmornih plošč, podjetje Belt je začelo z rekonstrukcijo, medtem ko opekarna razširitvene načrte že zaključuje. Poleg tega je bila v Semiču zgrajena samopostrežna trgovina, v gradnji je tudi novi gostinski objekt, v Črnomlju pa gradijo dve novi stolpnici. REŠETO 685 milijonov: dobra tretjina več V 14 industrijskih podjetjih novomeške občine je zadnjega junija delalo 8.907 ljudi, kar je za 12 odstotkov več kot je bilo lani v poprečju zaposlenih delavcev v industriji. Na območju občine zaposluje največ delavcev Industrija motornih vozil, ki ima 2.373 zaposlenih. Krka ima 1.532 delavcev, Novoles iz Straže 1.486, Novoteks šteje 1.193 zaposlenih. Spodbudno je, da so industrijska podjetja ob polletju presegla svoje proizvodne načrte. Ob začetku leta so namreč pričakovala, da bodo naredile za eno milijardo in 334 milijonov dinarjev različnih izdelkov, ob polletju pa je bila njihova proizvodnja vredna skoraj 684 milijonov dinarjev, kar je za 1,3 odstotka več od pričakovanega. V primerjavi z lansko polletno proizvodnjo je skok v rasti še bolj očiten, saj je industrija novomeške občine naredila za 36. odstotkov več izdelkov kot lani v enakem obdobju. Po vrednosti proizvodnje sta rekorderja še vedno Industrija motornih vozil in Krka: prva je naredila za 307 milijonov izdelkov, vrednost proizvodnje v Krki pa je dosegla blizu 173 milijonov dinarjev. Novoteksova proizvodnja je presegla 73 milijonov dinarjev, Novolesova 59 in Labodova 39 milijonov dinarjev. Industrija je na domačem trgu v šestih mesecih prodala za več kot 647 milijonov dinarejv izdelkov, izvozila pa je za skoraj 16,5 milijona dolarjev. Industrija motornih vozil, Krka, Novoteks, Labod in Novoles so najmočnejši prodajalci na domačem trgu: IM V s 131 mili- JE KONČNO REŠITEV LE NA! VIDIKU? Ciganske otroke v šolo! TIS Novo mesto skupaj s Centrom za socialno delo pripravlja šolanje ciganskih otrok V novomeški občini je po najnovejšem popisu 85 ciganskih družin s 407 člani, kar je 0,82 odstotkov vsega prebivalstva v občini. V teh družinah je 199 otrok, starih do 15 let, od tega 98 šoloobveznih otrok, v zadnjem šolskem letu pa je obiskovalo šolo le 14 otrok- Med Cigani je 190 dela zmožnih (94 moških in 96 žensk), stalno zaposlenih pa je le 16 (14 moških in 2 ženski). Ugotovitev, da je pereči problem ciganskih družin rešljiv edinole z zaposlovanjem Ciganov in s šolanjem ciganskih otrok, ni nova. Zlasti šolanje otrok, ki naj omogoči poznejšo zaposlitev, je zelo pomembno. Toliko bolj smo torej lahko veseli razmišljanj v TIS Novo mesto o tem, da bi že v letošnji jeseni zagotovili šolanje vseh ciganskih otrok. Glede na to, ker je mlade Cigančke, ki so zelo neenake starosti ki so nekateri izmed njih doslej zelo neredno obiskovali pouk in imajo vrhu vsega tudi povsem druge življenjske navade, treba za redno šolanje posebej prilagoditi, so se pri TIS odločili urediti v prehodnem obdobju šolo samo za ciganske otroke. Videti je, da bo ta šola v Mirni peči. V njej bi imeli ciganski otroci prehrano (dvakrat na dan malico in kosilo), brezplačno bi dobili vse učne pripomočke, v šoli pa bi imeli tudi enotne halje. Učne pripomočke in halje bi puščali v šoli, k pouku pa bi jih "vozili z avtobusom iz Pogancev, Žabjeka in Šmihela. Ce bodo zadeve stekle tako kot so zdaj zastavljene, lahko upamo, da bo v kakšnem desetletju začel ciganski problem izginjati, saj hkrati, ko razmišljajo o šolanju ciganskih otrok, razmišljajo tudi o tem, kako bi Cigane zaposlili. črnomaljske godbe nekaj najbolj pomembnih instrumentov pokradli. Do 1. maja 1969 so si godbeniki opomogli in prvič spet javno nastopili, hkrati pa je začela delati tudi mladinska pihalna sekcija pri glasbeni šoli. Sledile so znane razprtije, ko je šlo za financiranje, vmes pa so bili tudi osebni obračuni. Duhovi so zdaj pomirjeni in za jubilej se bodo ,22 sedanjim godbenikom pridružili tudi 4 člani podmladka. Obletnico bodo počastili s samo-;tojnim koncertom, sledila pa bo ČRNOMALJSKI DROBIR OD 1. AVGUSTA DALJE so vstopnice za kino predstave dražje za dinar Odslej veljajo vstopnice od 1. do 15. vrste 4 din, od 16. do 24. vrste 4,50 din, za balkon pa 5 din. PRODAJALNA KRUHA IN PECIVA se je preselila v prejšnje skladišče, kjer bo odslej poslovala. Novi prostori so modernejši in lepše urejeni. V bivši prodajalni pa bo odslej clf la A V MLEČNI restavraciji prodajo v poletnih mesecih veliko lučk in sladoleda. Sladkosnedneži imajo najrajši kornete, sladoled „Pika Nogavičkah in lučke. Na dan prodajo približno 300 lučk in sladoledov. PRVI DAN POUKA bo v osnovni šoli sejem starih šolskih knjig po znižanih cenah. Sejem bo prišel prav predvsem učcncem, katerih starši nimajo dovolj denarja za nakup novih knjig. V KNJIGARNI IMAJO NA ZALOGI že skoraj vse šolske knjige za leto 1971/72. Kupccv je žc sedaj veliko, posebno pa bo naval po 10. avgustu, ko ljudje dobijo plače. Tudi šolske torbice gredo dobro v prodajo, saj jih imajo veliko in za različne okuse. PREJŠNJI TEDEN je bilo na letovanju na Debelem rtiču 25 gasilcev - pionirjev v starosti od 7 do 14 let. i Umrli so: Marija Ulašič iz Zastave, (86) in Marija Turk iz Črnomlja (65). tudi revija gostujočih pihalnih godb pred Prosvetnim domom. Ob tej priložnosti bodo podelili Gallusova odličja godbenikom, ki sodelujejo po 10, 15 in 20 let. Pokrovitelj slavja je občinska skupščina Črnomelj. POD TERŽOKOVIM SLAPOM Kolpa ob Pobrežju pri Adlešičih je letos veliko bolj obiskana, saj ob delavnikih naštejejo po 40 osebnih avtomobilov, ob nedeljah pa še dosti več. K sreči je krajevna skupnost lani odkupila zemljišče, da izletniki lahko parkirajo, škoda pa je, da za kopalce ni organizirana preskrba. Bite zares pogrešajo. NAJLEPŠE OKRAŠENO Sekcija za turizem pri krajevni skupnosti Dragatuš je pred kratkim prvič podelila nagrade za naj lepše urejene in z rožami okrašene hiše. Prvi dve nagradi sta dobili Marija Gregorič in Francka Bahor, nagrajeni pa so bili šq: Evgen Cestnik, Marija Mušič in Kristina Brodarič. Pohvale so zaslužili: Marija Fink, Anica Panjan, Frančiška Stefanič, Marija Barič, Ema Držaj, Olga Mušič, Kristina Simonič in Cita Matkovič. T. F. 8. avgusta v Adlešiče ' Vaške organizacije adlešičke-ga predela organizirajo 8. avgusta že tradicionalno srečanje internirancev. Slavnostni spored s kulturnim programom se začne ob 15. uri na prostem. Ob tej priložnosti bo tudi gasilsko društvo dobilo novo brizgalno, najbolj zaslužnim gasilcem pa bodo podelili odlikovanja. Iz adlešičkega konca je bilo v koncentracijskih taboriščih čez 200 ljudi, v spomin na tri velike aretacije, od katerih je bila zadnja 6. avgusta 1942, prirejajo vsako prvo nedeljo po tem datumu srečanje internirancev. Letošnje slavje bo združeno še s 30-letnico vstaje. Na slovesnost v Adlešičih vabijo internirance, borce in aktiviste ter prijatelje Bele krajine! A. C. joni dinarjev je slejkoprej krepko na prvem mestu — predvsem po zaslugi obsežne prodaje osebnih avtomobilov, saj prikolice skoraj vse izvozi na konvertibilni trg. ČETRTKOV INTERVJU Življenjski prostor Opraviti imamo z nasledki navzkrižja med voljo in močjo, med mislijo na jutri in ne le na danes, med daljnovidnim in kratkovidnim ocenjevanjem položaja Prejšnji teden je predsednik ObS Novo mesto Franci Kuhar zaželel, da bi znani novomeški rojak, profesor arh. Marjan Mušič, povedal, kako bi kazalo uskladiti nadaljnji urbanistični razvoj Novega mesta. Profesor Mušič je bil tako ljubezniv, da je ria predsednikovo vprašanje odgovoril z naslednjim sestavkom, ki ga zaradi pomembnosti objavljamo v celoti. Vizije prihodnosti ni brez pogleda v preteklost in ne brez kritične ocenitve sedanjosti. To velja prav gotovo tudi za naš primer, čim je stekla beseda o spreminjajoči se strukturi in podobi novomeškega naselitvenega prostora v njegovem širšem, regionalnem in ožjem, urbanem ob- močju. Zato mi dovolite, da osvetlim to, kar je bilo izrečeno na začetku, s tem pa, tako vsaj upam, tudi že odgovorim na zastavljeno vprašanje. Na določeni stopnji našega družbenega razvoja so se nujno morali izraziti tudi daljnosežni posegi v ožjem in širšem naselitvenem prostoru; še več, zaustavili se niso niti pred tistimi področji, ki so ostala doslej, vsaj kar zadeva preobrazbo, zunaj dosega naše misli in roke. To so dejstva, ki jih sprejemamo kot nadvse utemeljena in sama po sebi razumljiva. Vendar je ta do kraja utemeljeni razvoj s svojo dinamiko prehitel dosedanji način usklajevanja raznih družbenih dejavnosti v prostoru. Zato prihaja vedno bolj do izraza neskladnost med splošnim načelom načrtnega usmerjanja razvoja našega družbenega življenja in pa načrtnim urejevanjem prostora, v katerega se vključujejo naselja in njihov pokrajinski okvir. Prav gotovo je v tem neka nedoslednost, ker se ta razvoj ni izrazil premišljeno tudi pri urejevanju naselij in večjih 'teritorijev, čeprav bi bilo takšno miselno in načrtno urejevanje ravno na sedanji stopnji razvoja poglavitna osnova ne le za rast družbenega in osebnega standarda, marveč prav tako tudi za pospešen razvoj gospodarstva samega. Neločljivo je eno od drugega in anarhija v enem območju mora neizbežno izzvati nesoglasja v drugem. Današnja struktura in podoba novomeškega naselitvenega prostora je nasledek raznih objektivnih in subjektivnih faktorjev. Zaradi neupoštevanja širšega regionalnega obravnavanja je postalo torišče vedno bolj zahtevnega in dinamičnega razvoja ožje mestno področje s staro prometno mrežo ter s komaj še ustrezno kanalizacijo in oskrbo s pitno vodo. Zaradi omalovaževanja neobhodnosti glede nujno potrebnih obvoznih oziroma tangencialnih cest, v začetku z enim, kasneje z dvema novima mostoma, je prišlo do skrajno kritične situacije v samem starem mestnem jedru in pri vstopu vanj. Zaradi trenutnih težav s kanalizacijo in vodovodom, pa tudi zaradi nerazumevanja ter često nestrokovnega obravnavanja urbanistične problematike je bila opuščena zamisel notranje dobro organiziranih satelitnih naselbinskih enot. Za prvo obdobje bi zadoščala ena takšna z intenzivno zazidavo na širšem bršljinskem in marofskem področju, druga pa v smislu izrazitega vrtnega stanovanjskega naselja (garden city) na jugo- vzhodnih pobočjih Božjega groba in Grma z možnostjo razširitve v smeri proti Gorni vasi, na predelu torej, ki je pravkar pod udarom silne ekspanzije tovarne IM V. Za začetek in za manjše industrijske obrate je bil določen predel nad Bršljinom, za kasneje pa, ko bi se pojavili večji in razvojno potentni obrati, prostrana prečenska in Straška ravan. Vse druge, danes do kraja in nesistematično zazidane površine, ki imajo vrhu vsega sorazmerno nizko gostoto, pa bi bile vključene v širši gradbeni okoliš oziroma v bolj ali manj zaščiten pas, namenjen prvenstveno rekreaciji in športu. Takšna je bila vizija smotrno zasnovanega in prostorsko skrbno oblikovanega novomeškega naselitveega prostora ob kraju prvega desetletja po osvoboditvi, ko je postalo moje sodelovanje nezaželeno in se je Novo mesto začelo nenačrtno širiti po načelu najmanjšega odpora, tja pač, kjer so bile na voljo lažje dosegljive površine in podedoyana skromna komunalna oprema. Namesto današnjih razpršenih in nehomogeno zazidanih površin, ki so tudi v funkcionalnem in estetskem oziru neustrezne, bi bila po predstavi harmoničnega mesta vsaka stvar na svojem pravšnem mestu in v ustreni medsebojni povezavi, skratka v celoti in delih racionalna in ekonomična, pa prav tako tudi estetska in humana tvorba. Vendar se vse to, Kar je bilo navedeno, nanaša zgolj na urbanistično problematiko novomeškega naselitvenega prostora, na problematiko torej, ki jo obremenjujejo že omenjena izhodišča, nikakor pa ne na veliko hotenje in ogromne dosežke pri krepitvi materialne baze, ki jo predstavlja predvsm industrijska dejavnost, saj pa je končno od nje odvisna tudi kulturna prosperiteta kraja in njegovega širšega zaledja. Obe veliki in po svoji specifičnosti atraktivni industriji sta iz najskromnejših začetkov, takorekoč iz niča, le z veliko voljo in s predanim delom dorastli do vsega upoštevanja vrednih dejstev. Zato je razumljivo, da je njun sunkoviti vzpon prehitel občasna prognoziranja, kar se da razbrati na genezi in strukturi njunih zgradb. To, kar je danes pred nami in je boleče, je nasledek navzkrižja med voljo in močjo, med daljnovidnim in kratkovidnim ocenjevanjem položaja, med mislijo na jutri in ne le na danes, med materialno - funkcionalnimi in estetsko-etičnimi vidiki, skratka, nekaj lahko oblikujemo, negujemo in varujemo šele tedaj, če tudi vemo, s čem imamo opravka. Najprej pa je treba spoznati življenjski prostor: njegovo materialno vsebino, njegovo funkcionalno vsebino in ne nazadnje tudi njegovo duhovno in etično vsebino. Cim više se bo civilizacijsko povzpenjala družba, tem bolj bo potrebovala kulturno vsebino in kulturno okolje; pri tem pa pripada važen poudarek smiselnemu varovanju in vključevanju naravnega potenciala, ki se bo v procesu preobrazbe vedno bolj krčil, ter hu-maniziranju naselitvenega prostora, pri čemer pa ima določeno mesto tudi ohranjevanje in vključevanjekultumega izročila preteklih dob. Vendar tudi ta ugotovitev dejanskega stanja ne sme končati v malodušju ali celo v obupu, ampak mora postati smerokaz k novemu, pravilnejšemu in neutrudnemu iskanju daljnjega cilja. Potegniti moramo črto med tem, kar je bilo, in tem, kar žeUmo s skupnimi napori doseči. Kako pa bo mogoče to tudi doseči, naj odgovori arhitekt Vladimir Mušič-Braco kot prevzemnik naloge, ki je bila zaupana Urbanističnemu inštitutu Slovenije. MARJAN MUŠIC IZOBRAŽEVANJE ZA ODRASLE Ekonomsko administrativni šolski center Novo mesto bo tudi v novem šolskem letu organiziral vpisovanje v oddelke za odrasle. Kandidati se bodo lahko vpisovali v 1. letnik ekonomske srednje šole in v 1. letnik upravno administrativne šole. Šolanje na obeh oddelkih bo trajalo štiri leta, pouk pa bo v popoldanskih urah do trikrat na teden. Zainteresirani morajo poslati kolkovano prošnjo za vpis najkasneje do konca avgusta, prošnji pa morajo priložiti spričevalo o končanem 8. razredu osnovne šole, izpisek iz rojstne matične knjige ter dopisnico z naslovom za odgovor. Prvi sestahek novo vpisanih slušateljev bo 10. septembra. j. p. NEPOŠTENE STRANKE Uslužbenke na novomeški pošti se pritožujejo nad nepoštenimi strankami, ki so odnesle iz pisalnih mizic vse črnilnike, peresa in na vrvicah privezane svinčnike. Tako ne morejo ustreči strankam, ki bi rade na pošti napisale pismo, a nimajo pri sebi pisala. Pomagajo si tako, da ima vsaka naprodaj kemične svinčnike. Mnogi ljudje so tako prisiljeni večkrat kupiti razen pisma tudi kemični svinčnik. Suhokrajinski drobiž PRIREDITELJI PIKNIKA NA VALOVIH KRKE NA DVORU, ki je bil preteklo nedeljo, $o poželi velik uspeh in priznanje. Kljub slabemu dopoldanskemu vremenu je prireditev obiskalo okoli 2000 ljudi. Organizacija in postrežba sta bili brezhibni. V bodoče bi prireditelji morali imeti na razpolago večji prostor za prireditev in parkiranje. LEP PRIDELEK ZGODNEGA KROMPIRJA SORTE VESNA so dosegli kmetovalci iz območja žu-žemberške zadruge. Največji pridelek,'ki je enak nadpoprečnemu pridelku poznega krompirja, sta dosegla Domine Grčar s Cviblja in Ciril Zajc iz Prapreč. Nekateri gomolji iz njune njive so tehtali tudi več kot pol kilograma. MEHANIZACIJA KMETIJSTVA V SUHI KRAJINI se kljub neprimerni oblikovitosti tal le uveljavlja. Kmetovalci imajo razmeroma veliko število motornih kosilnic BCS, pa tudi že več žetvenih naprav. Traktorjev imajo sedaj 14, medtem ko so jih lani imeli šele 4. Podatki veljajo za območje kmetijske zadruge Žužemberk. M. S. r-------------------------------> MINI KRONIKA Počitnice Cas počitnic, Novomeški mladinci, tako kot vsi mladi, jih preživljajo različno. Povprašali smo jih nekaj, kako preživljajo svoj prosti čas ter kako se zabavajo. MAK POTOČNIK je Novo-meščan in dijak tretjega letnika ESŠ: „Trenutno je motor moja najljubša zabava. Rad imam hitrost, potovanja. Zahajam tudi v novomeški mladinski klub, ki je po preureditvi boljši, glasba pa je odlična. Včasih obiščem kakšno kino predstavo, žal je večina slabih. Kavbojke, same kavbojke ...“ SLAVICA JAKLIČ je doma iz Brusnic. Dela v kavami na Glavnem trgu: „Po službi največkrat in najraje berem. To me umiri po precej napornem delu v vročih dneh. Proti večeru, ko se shladi, se sprehaja s fantom po metu, če pa imava več časa, greva kam na ples.“ ANICA RAJH iz Straže je dijakinja drugega letnika gostinske šole: „Delam v šolski restavraciji na Bregu. Po popoldanskem počitku najraje prebiram romane ali pa grem s prijateljico v kino. Ob nedeljah hodimo v Dolenjske Toplice, kjer je živahno in vedno zanimivo.41 MARKO VRHOVNIK je letos odslužil vojaški rok in ima sedaj še počitnice. Doma je iz Regerče vasi: „V Novo mesto pridemo s prijatelji vsak dan. Tu je veliko živahneje kot pri nas doma; Popoldan se sprehajamo in beremo različne časopise, zvečer gremo navadno v kino. Pogrešam plese, na katerih bi igrali kakšni kvalitetni ansambli." MILENA WARTO iz Novega mesta bo jeseni obiskovala drugi letnik ESS: „Sedaj delam na počitniški praksi v tovarni zdravil Krka. Popoldan pomagam mami, nato igrava s kolegico badminton ali gremo na Krko, kjer se vozimo in kopamo ali rešujemo križanke 44 MIRAN JENKO je gimnazijec in navdušen novomeški tabornik: „V glavnem se dolgočasim. Zjutraj iščem delo, vendar mi povsod samo obljubljajo. Prosti čas, ki ga imam veliko, zabijem v čolnarni pri popravljanju čolnov, ter na Krki. Kopam se bolj malo, saj je reka letos preveč umazana. Na počitnice ne bom šel, ker bom šele v avgustu dobil delo. J. PEZE L'J Novomeška kronika ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Mirana Jarca je za obiskovalce že dalj časa odprta samo do 14. ure in šele z začetkom novega šolskega leta bo odprta tudi v popoldanskih urah. Knjižnico obišče na dan do deset študentov, ki pripravljajo seminarske naloge. VSAK TOREK organizira novomeški RK na transfuzijski postaji krvodajalske akcije. Organizator akcij želi, da bi se zaradi številnih nesreč in potreb prijavljalo prav zdaj čim več krvodajalcev. PO MESTU in okolici so izobešeni plakati, ki vabijo na revijo bratskega sodelovanja folklornih skupin DRUŠTVO UPOKOJENCEV NOVO MESTO V petek, 13. avgusta, bo na Mrvarjevem hribu družabno srečanje članov društva upokojencev Novo mesto. Srečanje se začne ob 15. uri, z novomeške avtobusne postaje bo peljal avtobus ob 15.20, vrnil se bo okrog 20. ure. Za hrano in pijačo je preskrbljeno, prijave sprejemajo v društveni pisarni od 6. do 11. avgusta. Pretekli teden so v novomeški Porodnišnici rodile: Ana Mašera iz odrebri - Denisa, Adela Poljane iz Slovenske vasi - Damjana, Štefka Bizjak iz Krškega - Sandija, Fani Modic iz Breške vasi - Janeza, Marija Krušeč iz Nove lipe - Franca, Malči Hribar iz Družinske vasi -Polonco, Ljudmila Virant iz Zloga-nja Bojana, Sonja Cikič iz Metlike - Karin, Magda Smrke iz Žužemberka - Matejo, luvla Rozman iz Gornjega Globodola - dečka, Marija Grabrijan iz Črnomlja — 2 deklici, Antonija Stopar iz Orehovca -dečka, Ljudmila Vene iz Podlipe -dečka, Jožefa Verbič s Trebanjskega vrha - dečka, Brigita Šlejkovec iz Regrče vasi - dečka, Anica Šterk iz Črnomlja - dečka, Ana Papež iz Retja - deklico, Kristina Švirt iz Jelš - deklico, in Marija Gole s Krsi-njega vrha - dečka. - Čestitamo! Hrvatske in Bele krajine, ki bo na Loki v Novem mestu, 8. avgusta. Pokrovitelj revije je Dolenjski list. V TEM MESECU so v obeh novomeških kino dvoranah poskrbeli za pester spored. V kinu Krka bodo prikazali 13 Filmov najrazličnejšega žarna, prav tako v domu JNA, tako da bodo imeli ta mesec novomeški obiskovalci kino predstav precej izbire. ČLANI AMATERSKEGA novomeškega gledališča tudi v teh dneh pridno delajo in sodelujejo pri različnih proslavah in programih. Razen tega pripravljajo za otvoritveno predstavo gledališke sezone - Antigono. NA TRŽNICI je bil trg tudi ta ponedeljek dobro založen, tako da so imele novomeške gospodinje obilo izbire: cvetača 8, čebula 3,5, česen 10, fižol - stročji 6, krompir 2, koleraba 4, korenje 4, kumare 3, ohrovt 4, pesa 5, peteršilj 10, paradižnik 4, paprika 5, solata - endivija 5, zelje 2, zelena 4, breskve 8, borovnice 6,5, grozdje 4 in 9, hruške 6, jabolka 8, limone 7, lubenice 3, marelice 8, slive - sveže 6, banane 7, jajca 0,80 din. RODILE SO: Marija Ravter iz Ljubljanske 20 - deklico, Marija Strajnar iz Adamičeve 65 - Roberta, in Marija Jerman z Mestnih njiv 5 - Natašo. UMRLI SO: Blagoje Jovanovič iz Novega mesta - Zagrebška ulica (49); Marija Brulc iz Novega mesta - Paderšičeva 10 (77); Franc Primc z Broda (89), in Marija Pungerčič z Brega št. 24. — Ena gospa Je rekla, da so po mestu zato postavili toliko košev za odpadke, da lahko ljudje bolj brezskrbno smetijo Kettejev vodnjak in Glavni trg . . . 'N 13 ’etek, 6. avgusta - Vlasta Sobota, 7. avgusta - Kajetan N'edelja, 8. avgusta - Miran \medeljek, 9. avgusta - Janez Torek, iO. avgusta - Lovrenc Sro.da, 11. avgusta - Suzana ”Lirtek, 12. avgusta - Klara BREŽICE: 6. in 7. 8. ameriški ilm „Napadalno dekle". 8. in 9. 8. un er iški barvni film „Afera metro-joliten policije". 10. in 11. 8. itali-anski barvni film „Da, gospod**. CRNOMEU: Od 6. do 8. 8. mgleški barvni film „Tekma za 'ias“. 10. 8. italijansko-ameriški >arvni film „Boljše vdova kot...“ KOSTANJEVICA: 7. 8. itali-anski barvni film „Nuna iz Monze**, /i. 8. ameriški barvni film „Na obali :eke“. 11. 8. ameriški barvni film ,Zakon nezakonitosti**. KRŠKO: 7. in 8. 8. ameriški barv- ni film „Zakon brez zakona**. 11. 8. francoski barvni film „Ujetnica strasti METLIKA: Od 6. do 8. 8. francoski barvni film „Dve vozovnici za Meksiko**. Od 6. do 8. 8. ameriški barvni film „Obramba obtožuje**. 11. in 12. 8. japonski barvni film „Z lepoto in otožnostjo**. MIRNA: 7. in 8.8 francoski barvni film „Neukrotljiva Angelika4*. MOKRONOG: 7. in 8. 8. mehi-ško-ameriški film „48 ur do smrti**. NOVO MESTO: Od 6. do 8. 8. francoski barvni film „No, pa posodi prijatelju ženo .. .“.9. in 10. 8. nemški barvni film „Življenje v dvoje**. 11. in 12. 8. angleški barvni film „Dr. No“. RIBNICA: 7. in 8. 8. ameriški barvni film „Goloroki šerif*. SEVNICA: 7. in 8. 8. angleški film „Meja y plamenih**. SODRAŽICA: 7. in 8. 8. ameriški film „Počitnice v Kaliforniji**. ŠMARJEŠKE TOPLICE: 11. 8. španski barvni film „Lepi spomini**. ŠENTJERNEJ: 7. in 8. 8. „Re-dovnica**. TREBNJE: 7. in 8. 8. ameriški kriminalni film „Izpovedujem se...“ SLUŽBO DOBI GOSPODINJSKO pomočnico sprejme takoj 4-članska družina. Javite se pismeno ali osebno vsak dan od 8. do 12. ure. Dobovšek, Mestne njive, blok 10, Novo mesto. VZAMEM v uk dva vajenca avtokle-parske stroke z dokončano osemletko. Milan Žnidar, Ločna 16, Novo mesto. DEKLE, ki ima veselje do dela v gostilni, sprejme gostilna „Pod Sto-lom“, Moste, Žirovnica. ( TAKOJ SPREJMEM v uk 2 vajenca za avtoličarsko stroko. Pogoj: končana osemletka. Jože Hočevar, avtoličarstvo Senovo 39. SPREJMEM ŽENSKO za varstvo 17-me seč nega otroka v dopoldanskem času na domu. Olga Golob, Mestne njive blok 10, Novo mesto. STANOVANJA IŠČEM prazno sobo, najraje v mestu. Za uslugo pazim enega otroka. Ponudbe na upravo lista pod „September ali oktober41. IŠČEM neopremljeno sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Nudim posojila. Ponudbe pod „Gotovi na“. IŠČEM neopremljen^ sobo v J'Jovem mestu. Sonia Šafar, pri Bučar, Otočec ob Krki 44. IŠČEM enosobno stanovanje v Žabji vasi. Naslov v upravi lista (1645/71). IŠČEM opremljeno, ogrevano sobo s souporabo kopalnice v centru mesta. Jožica Frbežar, Mala Bučna vas 9 (pri Hrastar), Novo mesto.' USLUŽBENKA nujno išče sobo s posebnim vhodom, garsonjero ali stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (1649/71). Motorna vozila PRODAM ali zamenjam fiat 850, letnik 1969 za fiat 750. Irča vas 65. PRODAM fiat 600 in klavirsko harmoniko. Deanovič, Novo mesto, Partizanska 11. PRODAM fiat 750. Tramte, Bršlin 52, Novo mesto. SPACKA, prevoženih 22.000 km, firodam. Ogled možen vsak dan. van Kievelj, Senovo 193. PRODAM odlično ohranjen fiat 750, letnik 1966, prevoženih 45.000 km, za 11.500 din. Cvetko Sever, Kočevje, Kidričeva ulica, blok TRGOPROMET. PRODAM motorno kolo - prima 750 c cm po zelo ugodni ceni. Vprašati na naslov: Stane Doltar, Črnomelj, Pod smreko 4. PRODAM rumen fiat 850, šport spi-der, letnik 1970, v odličnem stanju. Naslov v upravi lista (1644/71). Informacije na naslov: Marija Zore, Šolska 7, Novo mesto. PRODAM nov stroj za oblačenje gumbov. Vprašati v gostilni Kerin, Grič pri Krškem. PRODAM skoraj nov gumi voz 16 col. Vinko Plat, Visejc 17, Hinje. POCENI prodam novo trodelno okno z roleto, okno za kopalnico, vrata 80 širina in dve rabljeni postelji. Rudolf Jakelj, Ragovska 30, Novo mesto. PRODAM nov gumi voz 14 in 15 col, sod za gnojevko ter motor na črpalko. Žitnik, Babna gorica 2, Škofljica pri Ljubljani. TAKOJ prodam rezervne dele za tovornjak MAN po ugodni ceni. Jože Avbar, Nad mlini 18, Novo mesto. Telefon 21-606. PRODAM psa, čistokrvnega ovčjaka. Bršlin 48, Novo mesto. PRODAM ročni voziček na 4 kolesa. V Ragov log 4, Novo mesto. PRODAM kozolec, dvojnik in sod 400 litrov. Irča vas 22, Novo mesto. PRODAM 10 popolnoma novih AŽ čebeljih panjev, 10 satnic. Nace Starc, Hrovača 2, Ribnica na Dolenjskem. KUPIM KUPIM rabljeno žensko kolo. Naslov v upravi lista (1619/71). POSEST PRODAM posestvo na Dolenjskem, traktor Ferguson . 35, motorno kosilnico, gumi voz in fiat 750, vse v zelo dobrem stanju. Naslov v upravi hsta (1618/71). PRODAM enonadstropno hišo, primerno tudi za obrt v Brežicah, Milavčeva 31. Albin Šiško, Brežice, Milavčeva 31. PRODAM enostanovanjsko hišo z vrtom 1000 kvadratnih metrov v Ponovi vasi pri Grosupljem. Milan Praprotnik, Ljubljana, Zgornji Rudnik 1/17 a. PRODAM lušo s sadnim vrtom na Čatežu 7 pri Trebnjem, dve njivi, tri senožeti in več ha gozda skupaj ali posamič. Zglasite se do 12. septembra na Čatežu 7, kasneje na naslov: Egidi Vršaj, Oude Hayde Mentenland 20, Nueven-hagen - Holand- PRODAM takoj vseljivo komfortno stanovanjsko hišo pri Novem mestu. Informacije se dobe: Muzejska 8, Novo mesto. UGODNO PRODAM enostanovanjsko hišo mešane gradnje z urejenim vrtom, telefonskim priključkom in centralno kuijavo. Stane Pustavrh, Novo mesto, Pot na Gorjance 15 (Žabja vas). Ogled vsak dan popoldne po 15. uri. PRODAM zazidljivo parcelo na zelo ugodni legi v Dolenji vasi. Vodovod in elektrika v bližini. Naslov v upravi lista (1638/71). PRODAM zazidljivo gradbeno parcelo 4 km od Novega mesta. Naslov v upravi lista (1655/71). prodamHr a z n o resnici, neuglednemu in nevarnemu spoznavanju na cestah in po lokalih? Pišite nam ali pa nas obiščite! Morda bomo pomagali tudi vam. Tajnost vam je zajamčena. Pri odgovorih na kuverti ni oznake našega podjetja. POSREDOVALNICA ZA ZAKONSKE ZVEZE, Ljubljana, Pleteršnikova 24 a, blizu Gospodarskega razstavišča. POROČNI prstani! - Želite trajen in lep spomin? Poročne in okrasne prstane ter druge zlate izdelke dobite pri Otmarju Zidariču, zlatarju na Gosposki 5, Ljubljana (poleg univerze). — Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! Dragemu atu Ludviku Kozolcu iz Mirne želita za minulo praznovanje za njegov 66. rojstni dan še obilo zdravih in zadovoljnih let Milan in Jožica z družinama. mm® UGODNO prodam kosilnico Alpina z žetveno napravo. Naslov v upra- vi lista (1603/71). PRODAM malo mlatilnico, elektro motor, bencinski motor in mlado brejo kravo. Naslov v upravi lista (1604/71). UGODNO prodam kompletno spalnico, skoraj novo, zaradi selitve. FANT srednjih let, dobro situiran, želi spoznati dekle, ki bi hotela iti z mano v Kalifornijo za dobo šestih let. Ponudbe pod šifro „KR 675“. IMATE resen namen, da si poiščete ženo, moža? Ste osamljeni, pogrešate družino? Se želite izogniti avanturam, izkoriščanju, ne- Milka Rukše, Dol Maharovec 29, Šentjernej, prepovedujem pašo in vožnjo po mojih travnikih na Pra-prečah in v Otavnem. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Ladislav Vidmar, Srednik 5, Šentjanž na DoL strogo prepovedujem pašo kokoši na mojem travniku v Sredniku. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Podpisani Janez Cvar iz Brega 12, Ribnica na Dolenjskem, preklicujem vse neresnične in žaljive besede, ki sem jih govoril v gostilni Frančiške Dejak v Dolenjih Lazih „Pri šerifu“ proti Emilu Turku iz Dolenjih Lazov 55 ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Antoniji Petrina iz Ločne 14 prepovedujem jemati vsakogar na stanovanje, ker sem sam lastnik hiše. Opozarjam jo, da od premoženja ničesar ne prodajam in jo bom za obrekovanje sodno preganjal. Jože Petrina, Med vrti 5, Novo mesto. ^OBVESTILA I IZOLACIJO centralne kurjave in antikorozivne izolacije vam izdelamo hitro irK kvalitetno: Slavko Markovič, Metlika, kako gleda na prihodnost,/Franc Dragan goji veliko zaupanje v socialistično humonost, znanstveno sposobnost in ustvarjalno kritičnost mlade generacije. Prepričan je, da bo od starejših povzela vse, kar je dobro in napredno, odvrgla spone birokratizma in drugih škodljivih pojavov. Prav nič ga ni strah, da bi mladi rod zanikal revolucionarne pridobitve NOV, saj bi s tem porušil temelje svojega lastnega narodnostnega in državniškega obstoja. JOŽICA TEPPEY Otroci tretje izmene počitniške kolonije novomeškega Rdečega križa v Fazanu pri Portorožu so preživeli dva lepa tedna na sončni obali. Med 80 udeleženci je bilo tudi precej takih, ki so morje videli prvič. Njim so omogočile bivanje v koloniji novomeške delovne organizacije, ki so tudi letos pokazale veliko razumevanje. V Fazanu bo letos letovalo 350 otrok iz novomeške občine. Na sliki: otroci iz tretje izmene (Foto: S. Dokl) Milijoni in zlatnina med travo Poštenje sobarice Milke Kartalja in receptorke Anice Varga je pomenilo srečo in prijeten oddih belgijskih zakoncev, ki sta letos že tretjič na dopustu v Jugoslaviji — »Najsvetlejši spomin ...« * To sta pogledala belgijska turista inž. Marcellin Verhoeven in njegova žena Katarina, ko sta na poti med Karlovcem in Rovinjem nenadoma ugotovila, da jima v avtomobilu manjka torbica, v kateri sta imela ves svoj denar in ženino zlatnino. Zdaj sta bila že tretjič v Jugoslaviji, zaradi prometne nesreče ob prvem obisku pa sta imela s seboj več denarja. Toda - „sreča v nesreči“ bi lahko rekli tudi za njun primer: Še ko sta gosta opazila, kaj sta izgubila, je bila njuna torba že na V neurju trije mrtvi V četrtek popoldne se je na Dolenjskem pri belem dnevu zmračilo, klestila je strela V četrtek, 29. julija, so se popoldne ponekod še kopali, okrog 16. ure pa je teman in grozeč oblak naznanjal hudo uro. Ob 16.30 je strela ubila najprej Darinko Us, 32-letno kmečko delavko iz Gor. Jesenic pri Mokronogu. S sosedi je na njivi pobirala krompir, ko je vanjo nenadoma treščilo in se je mrtva zgrudila. Četrt ure zatem se je podobna nesreča primerila v Beli krajini. Zvonko.Veselič iz Fučkov-cev je na travniku hitel spravljati seno, a dela ni končal, ker ga je prav tako ubila strela. Po nevihti je žena prišla na travnik pogledat in je našla poleg kopic mrtvega moža. Domnevajo, da je neurje botrovalo tudi smrtni nesreči, ki se je zgodila okrog 17. ure na avtocesti pri Podborštu. Turški državljan Ergin Varol, ki je začasno na delu v Nemčiji, je vozil proti Ljubljani, ko je nasproti pripeljal Zagrebčan Ibro Djaferagić. Turkov avto je bil na levi, zato je prišlo do silovitega trčenja. Zagrebčan je bil takoj mrtev, hudo ranjenega Turka in njegovo ženo pa so od- peljali v novomeško bolnišnico. Gmotno škodo cenijo na 30.000 dinarjev. upravi javne varnosti v Karlovcu. Sobarica Milka Kartalja je v hotelu Korana s petega nadstropja Korana, slučajno opazila, da je za avtomobilom obeh Belgijcev ostal na tleh v travi nekak zavitek. Šla je na parkirišče in opazila rjavo torbo. „Bila je precej težka in ustrašila sem se, če ni v njej kakšna bomba ali kaj takega . . .“ je pozneje Milka pripovedovala kolegicam. Torbo je oddala v recepciji hotela službujoči Anici Varga, ta pa je takoj obvestila upravo javne varnosti o najdenem predmetu. Popoldne je že zvedela, da je bilo v torbi precej kozmetičnih pripomočkov (zato tudi taka teža), predvsem pa pribl. 2 milijona deviznih dinaijev in zlatega nakita v vrednosti 3 milijone starih dinarjev. Takrat so se dekleta v hotelu tudi spomnile „pozabljivega14 gosta, kije med drugim dejal, da bo z ženo odpotoval v Rovinj. Zvečer istega dne je že zazvonil telefon iz enega izmed rovinjskih hotelov, nasKdnji dan okoli 14. ure pa seje razburjeni belgijski par vrnil v Karlovac. Inž. Verhoeven je med drugim povedal, da je njegova žena padla v nezavest, ko sta opazila, da nimata s seboj torbe, v kateri sta imela ves denar za počitnice na Jadranu. Pošteni Kadovčanki je belgijski turist nagradil vsako s 150 starimi tisočaki, hkrati pa je dejal, da bo njuno dejanje zanj najsvetlejši spomin na Jugoslavijo. Za „Karlovački tjed-nik“ sta nagrajeni hotelski uslužbenki izjavili, da je darilo Belgijca prišlo kot ,dar z neba“ ... BREZ PREDSTAVNIKOV Novomeški upokojenci so pred dnevom vstaje bbiskali grob narodnega heroja Milana Majcna in njegovega soborca Jančeta Mevžlja. Na gon»Uo so položili venec, imeli govor in zapeli nekaj pesmi Poslušali so jih le pionirji iz odreda Milana Majcna, ki so upokojence tudi pričakali. Predstavnikov družbeno političnih organizacij in društev ni bilo blizu. Zakaj ne? Kot da bi imel privezanega prašička Ribič iz Novega mesta Nikola Djuraševič je v nedeljo na Loki ujel 12,05 kg težkega krapa — Z ribo sta se borila več kot 20 minut V zadnjih tednih je nizek vodostaj Krke povzročil, da so velike jate rib priplavale na površje. Lepo je bilo opazovati lene ribe, ki so se grele na soncu in hlastale po kisiku, ki ga je primanjkovalo. Iz globin pa se niso pokazale večje, ki so bolj oprezne; _ni bilo na spregled somov, sulcev in krapov. Tokrat nas zanimajo krapi. Redki so ribiči, ki se jim je nasmehnila posebna sreča. Vemo za nekaj primerov. Eden takih srečnežev je Rudi Mraz iz Bršlina, ki je pred leti plaval za velikim krapom, ki gaje po gEE|g|5|515|gl5iq MARKET na Kristanovi cesti MARKET na Cesti herojev in DELIKATESA na Glavnem trgu 3SSSSSSSB® „Prihajajo!44 se je zadrl sosedov fantalin, ko se je z vratolomno vožnjo na kolesu pripeljal mimo prve hiše v ulid. Gospodinji v pritličju zelene hiše, ki se je vneto sukala okrog štedilnika, je padla pokrovka iz rok, ker je čakala goste iz Beograda: „Ježešna, iz Beograda prihajajo!44 jo je oblil pot in komaj slišne besede presenečenja je slišala le starejša sosedova hčer, ki je na vrtu obirala ribezov nasad. Ker je bilo v beograjski družini, ki so jo čakali v zeleni hiši, tudi nekaj njenih prijateljev podobne starosti, je veselo vzkliknila: „Iz Beograda prihajajo vsi!44 Prav tedaj je šel po poti mimo vrta star upokojenec, ki je iz mesta nesel časopis in mleko. Bil je tudi malce naglušen in samodejno je začel ponavljati stavek, ki ga je slišal z vrta. „Iz Beograda prihajajo Rusi.. ,44 si je ponavljal v brk, besedam ni dajal nobenega pomena — govoril jih je, ker pač ni imel kaj početi, premišljal pa je ta dan že dovolj, saj mu gre spanec z oči že takrat, ko se na vzhodu komaj začne svitati. ščeče krike stare klepetulje: „Rusi prihajajo, so že tukaj!44 V sosednji hiši, kjer se je družina spravljala na morje — otroci so že sedeli v avtomobilu, ki ga je poglavar družine vžgal, da bi se malo ogrel za naporno pot, je Panika: »Prihajajo!« Zato pa je stavku dala pravi pomen klepetulja, ki ie s sosedo malce poklepetala na križišču. Ko je starček drsal mimo, je slišala besedi: „Prihajajo Rusi.. ,44 Njunega pogovora je bilo konec, ker sta jo obe jadrno popihali - obvestit ostale. Na koncu ulice, za staro jablano, ki rodi samo še nekaj lesnik, je bilo slišati vre- žena kot brez uma na množico kovčkov vrgla še nekaj zimskih plaščev, potem pa je avto potegnil, kot bi imel namesto bencina v motorju vraga. Ko se je oblak prahu za avtomobilom malce polegel, so bili skoraj vsi prebivalci na cesti, in najbolj obveščeni so že vedeli, kje so Rusi ta hip. Ta čas je začelo iz nekaterih hiš smrdeti po prežganih pečenkah, po skipelem mleku in iz rumene hiše je začela teči voda, ki so jo pozabili zapreti v kopalnici v pritličju. Sosedov fantalin, ki je v tem času prevozil na svojem kolesu še en krog, se je spet pokazal izza ovinka in se drl na ves glas: „So že tu!44 Da gre zares, so vsi opazili le trenutek pozneje, ko so sosedovi pritekli iz hiše. Nekaj najbolj obupanih prebivalcev ulice se je pokrižalo, drugi so zbegano, gledali, kako bi utekl^. Na ulici je bilo videti le še izbuljene oči in odprta usta ... Izza ovinka pa se je tedaj prikazala najstarejša sosedova hčer, ki je od matičarja dostojanstveno pripeljala pravkar uradno potrjenega moža... J. SPLICHAL nesreči zapel in se mu je zapletel v veje. Splačalo se je, dobil ga je na suho. Čeprav je krapov - velikanov v Krki precej (nekateri v domišliji ali pa zares vidijo celo velike črede) so redki ribiči, ki so se okitili s trofejo krapa. Med take štejemo od nedelje, 1. avgusta dalje tudi Novomeščana Nikolo Djuraševič a. Nikola je znan ribič. Pred leti je iz Krke potegnil 24 kg težkega soma, da o manjših ribah sploh ne govorimo. V nedeljo zjutraj se je Nikola odpravil lovit ribe. Ker nima prevoza, se je napotil na Loke, kjer se da ujeti lepo platnico, klena, linja ali mreno. Nikola je vrgel na ,,grunt“ velikega deževnika. Precej časa ni pocukalo potem pa je le začutil rahel poteg, ki ga navadno povzroči mala platnička. Vendar tokrat ni bilo tako! Naylon 0,25 mm, je začel ,,peti“, ribič je vedel, da vleče nekaj večjega. Takoj je pomislil na soma. Po 20 minu tali utrujanja in živčne napetosti se je iz vode pokazala velika krapova glava, seveda ko je že podpisal predajo. Krap je tehtal 12,05 kilograma inje eden večjih, ki so bili ujeti v Krki. Nikola je vso nedeljo razkazoval lepo in redko trofejo. SLAVKO DOKL Nikola Djuraševič s krapom velikanom (Foto: Slavko Dokl) DOLENJSKI LIST UST AN O VITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica ln Trebnje. . . IZDAJATELJSKI SVET: Franc Beg, Viktor DragoS, Inž. Janez Gačnik. Janez Gartnar (predsednik sveta). Tone Godnik, Jože Jeke, Franc Lapajne, Lojzka Potrč, Slavko Smerdel. Franc Staj-dohar ln Ivan Zlvlč. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnlk (glavni ln odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Doikl, Marjan Legian, Jože Primc, Jože Spllchal, Jožica Teppey In Ivan Zoran.. Tehnični urednik: Marjan Moškon. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka l dinar — i^etna naročnina 4» di^rjev, polletna 24,50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 100 dinarjev ali 6 amertSklh dolarjev (ali ustrezna druga valuta v vrednosti 6 ZDA dolarjev, pri čemer Je že vfttet 10-odst. popust, ki pa velja samo za tiste, ki plačujejo naročnino v devizah). NaS devizni račun: 52J-620-1-32002-10-8-9. OGLASI: 1 cm viSine v enem stolpcu (45 mm oz. 10 cicero) 33 din, l cm na določeni strani 45 din, 1 cm na 1., srednji ln zadnji strani lista: 66 din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja beseda l din. Za vse ostale oglase ln oglase v barvi velja do preklica cenik At. 4 od 6. I. 1971 — Za oglase odgovarja Mirko Vesel. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 — PoStnl predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov ln fotografij ne vračamo — Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani. n