Sedem šol keršanskega nauka za otroke pa tudi za odrašene. Iz »Drobtinic" 1.1848. pomnoženo na svitlo dal in založil Amforo Pimfop. fajmoster v Zalem Logu. Z dovoljenjem visokočastitega Ljubljanskega knezoškofijstva. - V Ljubljani, 1876. Prodaja Matija Gerber, bukvovez. ■— Natisnil R. Milic. O /' O O OGOVOR _ ' troke keršanskega nauka prav po domače učiti, ^ lahko ni, pa močno, močno potrebno. Dobra mati svoje dete narpoprej — pa tudi narbolje v keršanskem nauku podučuje in po keršansko živeti privaja. Po materno tudi mi otroke keršanskega nauka učimo in izgotovljajmo, kar je skerbna mati pričela — nadomestimo, kar je zamudila. V sveti Božji hiši med otroci stati — in jim Je¬ zusove nauke čedno razlagati, je angeljsko delo; toda vsak tega opravila ne zna. Potreba je otroke vprašati, pa tudi pogosto za otroke odgovoriti, se pogovarjati z njimi po samem, pa hitro zopet z vsemi, tako, da bojo otroci vsi eno uho in eno oko, učenik pa solncu po¬ doben, ki sveti in ogreva, pa se tudi oblači vmes. Keršanskih resnic je veliko, zastopnost otrok pa še mala; — po malem moraš začeti, pa skerbeti, da bo spoznava svete vere pri otrocih z vsakem keršan- 1 * IV skem naukom veči. — Kakor podobar (malar) narprej poglavitne gube in osnutke naredi, kadar podobo dela, tako tudi ti ljubim otrokom narprej poglavitne resnice povej, ter z vsakem keršanskem naukom ponavljaj in dostavljaj, dokler čedno podobo keršanske vere otrokom za pamet izobraziš — za serce mlado in mehko pa oživiš. Tako se nam je tudi dobri Bog ra¬ zodeval od Adama do Kristusa — tako so nas modre matere keršanskega nauka učile. Pri keršanskem nauku moramo otrokom modre matere biti; kadar odrastejo, bodimo jim očetje. Ne razlagaj otrokom na enkrat ne preveč, ne premalo. Ako jim preveč in prenagosto poveš, ne bodo kaj zapomnili; če jim premalo razložiš, jim bo dol¬ gočasno, in ti poprej odrastejo, kakor se potrebnega keršanskega nauka izučijo. Za poskušnjo sem torej sedem šol keršanskega nauka napravil, kakor sem učiti sam poskušal. Opraviti ene cele šole v enem keršanskem nauku sicer ni mogoče, pa tudi ni po¬ treba. To pa je potrebno, da otrok v drugo šolo ne peljaš, dokler jih veči del perve šole dovolj ne zna. Vsaka šola naj bo otrokom terdna stopinja v veči spoznanje Božje in keršansko življenje. Kar je v teh sedmih šolah z debelejimi čerkami natisnjeno, so poglavitne resnice za otroke, da se jih dobro naučijo. Kar je pa z drobnejimi čerkami na- v tisnjeno, je navod za učenika, kako naj otroke privaja pogovarjati se od božjih reči, da se jim nauk svete vere prav razjasni. *) Perve tri šole so za otroke, ki začno v cerkev ali pa v šolo hoditi, in so keršanskih mater dolžnost. Veči tri šole se prilegajo za keršanski nauk v cerkvi posebno otrokom, ki v šolo ne hodijo, da se prav po keršansko izrejajo. Sedma šola pa naj bo priprava za pervo spoved in sveto Obhajilo otrok (in za sveto birmo), pa tudi vernim, ki niso v šolo hodili, za ve¬ likonočno spraševanje. Tako jaz mislim. Pa tudi vem, da nismo vsi ene misli, in ne bomo. Da nam je pri keršanskem nauku vodila potreba — to vsi vemo, pa tudi lahko spoznamo, da za podu- čevanje otrok še nobenega pravega vodila nimamo. Ne zamerite mi torej, častivredni bratje, da se zlobim, Vam ponuditi svoje vodilo prav iz dobrega serca. Poskusite; in kar Vam ne vstreže, popravite, ter mi kaj boljega povejte. Le pridno sejmo in polivajmo nebeško seme božjega nauka posebno na rahlo zem¬ ljo mladih ljudi; Bog pa bo dobro rast dajal. Slomšele. *) V pričujočem ponatisnjenem in pomnoženem „YODILU“ je to tako vredjeno, da je za poglavitno resnico precej zadevno pojasnilo ali navod za učenika; ker se za rabo tako priročniše in primčmiše kaže. yi Z vredjenjem in oskerbljenjem novega in pomno¬ ženega natisa pričujočega „Vodila“ ali „ Sedem šol ker- šanskega nauka za otroke“ sem želel postreči zlasti svojim duhovnim tovaršem na kmetih, kjer otroci ne morejo celo leto in redoma kot v mestih v šolo hoditi, in je torej treba v krajšem času za potrebo v keršan- skem nauku jih podučiti in za vredno prejemo svetih Zakramentov pripraviti. To „Vodilo“ pa utegne služiti tudi odrašenim, zlasti za velikonočno spraševanje, pa vstreči tudi staršem in vsim tistim, kteri otroke v keršanskem nauku podučujejo, da bodo to s pridom delali, ter jim Jezusov nauk živo vtisnili v um in serce, in jih prav napeljevali, po njem ravnati se vse dni svojega življenja, ter s tem pravo srečo doseči časno in večno. V to pomozi Bog! — Ob enem naj bo to delce posvečeno blagemu spominu slavnega sloven¬ skega rodoljuba rajnega škofa Lavantinskega Antona Martina Slomšeka. —Vsem pa, kteri bodo to knjižico rabili, se tudi jaz v pobožin spomin priporočim. A. P. L Od spoznanja Božjega. 1. Koliko je bogov? — En sam Bog je. Kdo daje, da solnce sije? — da dež gre? — da travica raste? — da rožice cvetijo? — Kdo nam daje jesti? — piti? — da živimo? — Bi zamogli vi to storiti? — Ali bi mi vsi to premogli napra¬ viti? — Kdo pa zamore storiti vse sam? Bog. 2. Koliko je božjih oseb (peršon)? — Tri. 3. Kako seimenujejo tri božje osebe (peršone)? — Bog Oče — Bog Sin — in Bog sveti Duh. Ste že slišali, kdo nas je stvaril? Bog Oče, perva oseba, je stvaril telo iz zemlje, in nam je dal dušo z nebes. — Veste, ktera človeka je Bog perva stvaril? Adama in pa Evo. — Kdo mi ve povedati, kam je Bog Adama pa Evo postavil? V lep vert, ki se mu je raj ali paradiž reklo. — Kako se jima je v raji godilo? Prav dobro; vsega sta imela dovolj, le enega drevesa sad jima je Bog prepovedal jesti; če bota jedla, jima je rekel, botaumerla. 8 Jedla sta, ter sebe in nas, njune otroke, nesrečne storila. — Koga je Bog Oče poslal nas te nesreče odrešit? Svojega Sina, Jezusa Kristusa, ki je druga božja oseba. Bog Sin je človek postal, in na križu za nas umeri, nas več¬ nega pogubljenja odrešiti. — Koga je Bog Sin poslal, da bi nas odrešene posvetil v Božje otroke ? Boga svetega Duha, kije tretja božja oseba (peršona). — Koliko je tedaj bogov? — koliko pa božjih oseb? 4. Kdo nas je stvaril? Bog Oče. — Kdo nas je odrešil? Bog Sin. — Kdo nas je posvetil? Bog sveti Duh. Zdaj mi pa povejte: Kaj nam je storil Bog Oče? — kaj pa Bog Sin ? — kaj Bog sveti Duh ? Ko smo bili keršeni, nas je Bog sveti Duh posvetil pri svetem k er s ti. 5. Po kteri podobi nas je Bog Oče stvaril? Po Božji podobi. Kdo nam je dušo dal? — kdo pa telo? Kadar je Bog Adama stvaril iz ila, je bilo truplo še mertvo. Bog je Adamu dušo vdihnil, in Adam je oživel, kakor mi živimo. — Od kod je tedaj naša duša? Od Boga, po Božji podobi stvarjena. — Od kod pa je telo? Iz zemlje; zato se bo spet v zemljo povernilo, kadar umerjemo. 6. Zakaj nas je BogOčesKvaril? a)Da bi Boga prav spoznali, b) da bi Bogu slu¬ žili, in c) da bi kdaj v nebesa prišli. Ker nas je dobri Bog tako lepo stvaril, kaj ne, da bi ga radi spoznali? Le zvesto poslušajte keršanski nauk, v kterem se od Boga učimo. — Ker nam vse dobro daje, bi mu kaj radi služili? Le radi molite, 9 pa vbogajte in pridni bodite; to Bogu dopade. — Ker je Bog toliko dobrotljiv, bi kaj radi k njemu prišli? Zato nas je Bog stvaril, naj bi njega spo¬ znavali, Bogu služili, in enkrat k njemu v nebesa prišli. 7. Kje nasje Bog Sin odrešil? Na sve¬ tem križu. Kaj sta pa Adam in Eva storila hudega? Storila sta, kar je Bog prepovedal, prelomila njegovo zapo¬ ved; in to je greh. — Je njun greh tudi nam škodoval? Tudi nam je škodoval, da smo toli¬ kokrat lačni, žejni, bolni, in da moramo umreti, ker smo od pervih staršev Adama in Eve greh podedovali (poverbali). Tudi v pekel bi bili za- verženi, ako bi nas ne bil Jezus na križu večnega pogubljenja odrešil. 8. česa (koga) nas je Bog Sin odrešil? Večnega pogubljenja. Ste že slišali, kaj je Bog Sin, usmiljeni Jezus, storil nas odrešiti? Bil je malo dete, veliko ter- pel, in se dal Judom umoriti, da bi mi večno ne umerli in ne Kili pogubljeni. 9. Kje nas je Bog sveti Duh posvetil? Pri svetem kerstu. Ste že keršeni? — Kdo vas je pa kerstil? — Kdo vas je pa pri svetem kerstu posvetil? Pred svetem kerstom niste Bogu dopadli; imeli ste izvirni (poverbani) greh. Bog sveti Duh vas je greha očistil, vam posvečujočo gnado Božjo dal, in tako ste postali Božji otroci, ktere Bog za ljubo ima. 10. Čemu nas je Bog sveti Duh po¬ svetil? Da smo otroci Božji in dediči (verbi) nebeškega kraljestva. 10 Kaj nam Bog sveti Duh stori pri svetem kerstu? Dušo nam greha očisti, da Bogu dopademo, nam posvečujočo gnado Božjo da, in tako nas Bog sprejme za svoje otroke, da smo dediči (verbi) nebeškega kraljestva, ter bomo v nebesa prišli, ako v gnadi Božji umerjemo. 11. Kako se pokrižaš? V imenu Boga -j* Očeta, ino -f Sina, ino svetega -J- Duha. Amen. Srečni so otroci po svetem kerstu, dokler so ne¬ dolžni; ljubeji Božji so. Vsakemu Bog angelja varha da, ki ga varuje, v nebesih pred Bogom stoji, in za otroka prosi. Ako tak otrok nedolžen umeije, v ne¬ besa med angeljce pride, in se tam lepo veseli. Oh, otroci, bodite pridni in nedolžni tudi vi! Od presvete Trojice. 1. Kdo je Bog? Bog je čist duh, sam od sebe od vekomej narbolj popolnoma bitje. Kdo je vse stvaril? — Kdo vse živi? — Kje je Bog? — Ali vidimo Boga? Zakaj ga ne vidimo? Ker je čist duh. — Od kod smo mi? Bog je nas stvaril. Od kod pa je Bog? Sam od sebe. — Kako dolgo je že Bog? — Je Bog kdaj začel biti? — Bo 11 kdaj nehal biti? Nikoli. Zat6 pravimo, da je Bog od vekomej narbolj popolnoma bitje. 2. Od kod je Bog Oče? Bog Oče je sam od sebe od vekomej. — Od kod je Bog Sin? Bog Sin je rojen od Boga Očeta od vekomej. — Od kod je Bog sveti Duh? Bog sveti Duh se izhaja od Boga Očeta in od Boga Sina tudi od vekomej. Kako se imenuje perva božja oseba (persona)? — Je Boga Očeta kdo stvaril? Ne. Od kod je pa Bog Oče? Sam od sebe od vekomej. — Kako se imenuje druga božja oseba? — Je Boga Sina kdo stvaril? Tudi ne. Od kod je pa Bog Sin? Je rojen od Boga Očeta od vekomej. — Kako se imenuje tretja božja oseba? — Je Boga svetega Duha kdo stvaril? Tudi ne. Ali je rojen? Tudi ne. Bog sveti Duh se izhaja od Boga Očeta in od Boga Sina od vekomej. 3. Koliko natur ima Bog Oče? Eno samo, božjo naturo; on je le Bog. — Ko¬ liko natur ima Bog Sin? Dve: eno božjo, in eno človeško naturo; on je Bog in človek skupaj. — Koliko natur ima Bog sveti Duh? Eno samo, božjo naturo; on je le Bog. Ktera božja oseba je človek postala nas odrešiti? — Ktera je Bog in človek skupaj? Bog Sin. Ktera ima dve naturi: božjo in človeško? Bog Sin ima kakor Bog božjo naturo, kakor človek pa človeško naturo. — Bog Oče ima le božjo naturo, in tudi Bog sveti Duh ima samo božjo naturo. 12 4. Ima Jezus očeta? Po božji naturi ima očeta, mater pa nima. — Kdo je oče Jezusa, Sina Božjega? Bog Oče po božji naturi. — Ima Jezus mater? Po človeški naturi ima mater, očeta pa ne. — Kdo je mati Jezusova? Marija, prečista Devica. — Kdo p a j e bil s veti Jožef? Bednik Jezusov. Od kod je Bog Sin? Eojen je od Boga Očeta od vekomej. Bog Oče je njegov oče po božji na¬ turi. Kakor Bog ima Jezus očeta, mater pa nima. Ko je kakor človek na svet rojen bil, si je Marijo Devico za mater izvolil. Kakor človek ima torej mater, pa očeta ne. Marija je bila zaročena Jožefu, in sv. Jožef je skerbel za Jezusa. Jožef pa ni bil pravi oče Jezusov, ampak le njegov rednik. 5. Od koga jeMarijaJezusa spočela? Od Boga svetega Duha. — Kje je Marija Jezusa rodila? V Betlehemu v enem hlevci. Kdo je bila Marija? Uboga, pa poštena devica v mestu Nazaret. Bog jo je zmed vsib žen svojemu Sinu za mater dal. — Kdo je pa Marii oznanil, da bo mati Božjega Sina? Veliki augelj Gabriel je Marijo pozdravil rekoč: »Češena si Marija, milosti polna. Sveti Duh te bo obsenčil, od svetega Duha boš spočela, in sinka rodila, ki bo Sin Božji imenovan. Ime Jezus mu daj (kar pomeni Odrešenik in Zve¬ ličar). On bo ljudi rešil od njih grehov.« — Ste slišali, kje je Marija Jezusa rodila? Ne v Nazaretu. Po zimi je morala iti s sv. Jožefom v Betlehem k popisovanju. Ondi je bilo vse polno ljudi. Ker sta bila uboga, jih nikjer niso pod streho vzeli. Šla sta 13 torej v reven hlevec ali štalico; in tam je bil Jezus, Božji Sin, rojen na svet. 6. Kako se vse tri božje osebe (per- šone) skupaj imenujejo? Presveta Trojica. — Koliko bogov je — koliko oseb v presveti Trojici? Le en sam Bog v treh osebah. Kaj je storil Jezus, ko je odrastel ? Šel je k reki Jordan, kjer je sv. Janez Kerstnik kerševal, in se je dal tudi kerstiti. ■—■ Kaj se je zgodilo čudovitega prikerstu Jezusovem? Bog Oče se jez nebes oglasil rekoč: Ta je moj ljubeznjivi Sin, kteri mi čez vse dopade. Bog sveti Duh se je pa nad Jezusom prikazal v podobi golobca. Tako so bile vse tri božje osebe vpričo: Bog Oče je dal glas slišati, Bog Sin je bil v vodi Jordanu keršen, Bog sveti Duh je nad-nj prišel kakor golobec. In vsem tem trem božjim osebam (peršonam) se pravi presveta Trojica, 7. Kaj je presveta Trojica? En Bog v treh osebah. Velika in čudna je skrivnost presvete Trojice. Naša slaba pamet te skrivnosti ne more spreumeti. Tako se je svetemu Avguštinu godilo, dasiravno je bil vi¬ soko učen. Za morjem je hodil in skrivnost presvete Trojice je premišljeval. Na bregu morja ugleda sv. Avguštin mladenčeka sedeti, ki je z žličico vodo iz morja v jamico plal. Kaj pa delaš? popraša sv. Av¬ guštin fantiča. Morje bom v to jamico preplal, deček odgovori. — To ni mogoče, pravi sv. Avguštin; kako bi nezmerno morje v to malo jamico pa s to žlico prelil! — Mladenček mu odgovori: Poprej bom jaz celo morje v to jamico pospravil, kakor boš ti pre¬ čudno skrivnost presvete Trojice s svojem umom spre- umel. — Kdo je bil ta mladenček? In kaj je hotel 14 svetega Avguština učiti? — Le moliti in hvaliti smo dolžni presveto Trojico. 8. Kdaj imenujemo presveto Trojico? Kadar se pokrižamo. Kako se pokri¬ žamo? Z desno roko storimo po našem križ na čelu, na ustih in na persih. Kje nas je Bog Sin odrešil? Na kaj nas torej sv. križ opomni? Da nas je Jezus na križu odrešil. — Kako se pokrižujemo? — Koga imenujemo, kadar se pokrižujemo? Enega Boga in vse tri božje osebe. — In kako se imenujejo en Bog pa tri božje osebe (peršone) z eno besedo? Presveta Trojica. 9. Na kaj naj nas pa znamnje svetega križa opomni? Da nas je božji Sin Je¬ zus Kristus na križu odrešil. Ste vidili podobo križa Jezusovega? —• Kakšen je bil križ, na kterem je Kristus umeri? Velik križ je bil. Kakšino mora biti znamnje križa, ki ga de¬ lamo, malo ali veliko? 10. Koga imenujemo, kadar sv. križ delamo? Boga -j- Očeta, ki nas je stvaril, na čelu, — Boga -j- Sina, ki nas je odrešil, na ustih, — Boga -J- svetega Duha, ki nas je posvetil, na persih. Na to moramo vselej misliti, kadar se pokrižujemo. Po naši domači šegi narejamo tri križe, kadar se pokrižujemo; kadar se po latinski križ dela in po nekterih krajih storijo le en velik križ od Čelana persi, in od leve na desno ramo. Eno je ravno tako prav, kakor drugo; le prav in spodobno naj se stori. Sveti križ je mogočno znamnje božje moči in naše pomoči. Zat<5 so pervi kristjani se pokrižali, kadar 15 so vstali, ali se k počitku ulegli, tudi prej, ko so jedli ali pili, tudi kadar so z doma šli in k domu prišli. Pokrižali so malo dete, ko so ga v zibel položili, pa tudi mertvemu so križ postavili na grob. Križe so postavljali ob potih, pa tudi na visoke zvonike (turne), naj bi to ljudi spominjalo, da je Kristus na svetem križu svet odrešil. Kadi se torej pokrižajmo tudi mi, in kadar mem križa gremo, počastimo Jezusa rekoč: Molimo te, o Kriste 1 in te hvalimo, ker si s kri¬ žem svojim svet odrešil! -—65s$ £S> - III. Od stvarjenja. 1. Kdo je vse stvaril? Bog je stvaril nebo in zemljo in vse, kar je. — Iz česa je Bog vse stvaril? Iz nič; le rekel je, in je bilo. — Kaj se pravi „stvariti“? „Stvariti“ se pravi, iz nič kaj storiti; kar le Bog zamore, ker je vsegamogočen. Kadi bi slišali, kako čudno jo Bog vse stvaril, kaj ne? — V začetku je Bog stvaril nebo in zemljo. Zemlja je bila pusta in temna, globoke vode so jo pokrivale. V šestih dneh je Bog vse tako lepo stvaril, kakor je zdaj. Pervi dan je stvaril svit- 1 obo, da se je vidilo; — drugi dan nebez ali podnebje (firmament); — tretji dan suho zemljo 16 in želiš a, pa morje in vode; — četerti dan s o 1 n c e, da sije po dnevu, mesec in zvezde, ki svetijo po noči; — peti daii ptice pod nebom in ribe v vodah; — šesti dan živino in vse iazijoče živali — in poslednjič človeka. — Kako je Bog človeka stvaril? Ko je bilo že vse lepo pripravljeno, je Bog Adama stvaril. Iz česa je truplo naredil? Iz ila. Kaj pa je truplu vdihnil? Dušo. — Adam pa ni imel ne tovarša ne tovaršice; dolgočasno bi mu bilo. Bog mu da sladko spanje, mu vzame eno rebro, in iz njegovega rebra stvari Evo, in jo Adamu to- varšico da, ju blagoslovi, in v narlepši kraj postavi, ki se mu raj (paradiž) pravi. — Bog ni imel ni¬ česar; le rekel je: Bodi! in je bilo; to se pravi st var iti; in to samo Bog zamore, ki je vsega- mogočen. 2. Ktere so nar imenitneji stvari Božje? Angelji in človek. Veste, koga je Bog še poprej kot človeka stvaril — v nebesih? Angelje je Bog stvaril v nebesih, pa veliko bolj popolnoma, kakor človeka na zemlji. 3. Kdo so angelji? Angelji so čisti duhovi, ki imajo um in voljo, telesa pa nimajo. — Zakaj je Bog angelje stvaril? Bog je angelje stvaril, da bi njega spoznali, njemu služili, in nas varovali. Ste že vidili podobe angeljev? Poglejte jih po cerkvi. Ali so taki ? Veliko lepši so, pa jih ne vidimo, ker so čisti duhovi. — Kaj pa delajo ? Boga spozna¬ vajo, ker imajo um in pamet, pa Bogu voljno služijo, nas pa varujejo in nam pomagajo, ker imajo voljo popolnejši kakor mi. — Kako pa pravimo tistim an- geljem, ki nas varujejo? Angelji varhi. —Kaj pa moramo zato storiti, ker nas varujejo? Pridni biti in 17 vbogati, pa častiti jih in vsak dan se jim zvesto priporočati. 4. So vsi an ge ljivgnadi Božji ostali? Ne vsi; veliko angeljev seje prevzelo; zato jih je Bog v pekel zavergel. — Kako se pravi zaverženim angeljem? Hudi duhovi (hudiči). Kakor niso otroci vsi pridni, tudi angelji niso vsi dobri ostali. Veliko se jih je prevzelo, in so hotli biti kakor Bog. Zato so se Bogu hudo zamerili, so zgubili gnado Božjo, in Bog jih je v pekel pahnil. Pravimo jim hudi duhovi (hudiči), ker le hudo želijo. 5. Kako je bilo našim pervim staršem ime? Adam in Eva. — V kakem stauu sta bila perva človeka? V gnadi Božji in vsa srečna sta bila. —■ Kaj je Bog Adamu pa Evi prepovedal? Enega drevesa sad jesti; ako bi jedla, bi umerla. — Sta bila perva človeka Bogu pokorna? Nista bila Bogu pokorna in sta grešila, ker sta prepovedani sad jedla. — Kdo ju je zapeljal? Kača. — Kdo pa je bil v kači? Hudi duh. Kdo je naše perve starše zapeljal? Zaverženih angeljev eden, ki je podobo kače oblekel. — Kako se je to godilo? Eva se je po vertu prehajala. Kača (hudi duh v kačji podobi) jo s prepovedanega drevesa popraša: Zakaj ne jesta tega sadu ? Eva je rekla: Bog nama je prepovedal; ako bi jedla, bi umerla. Kača (hudoba) pa je djala: Ne bot a u- merla ne; saj bota le kakor Bog, — Eva se da Slomšek, vod. 2 18 zapeljati in je, in da Adamu, ki tudi je. Tako sta grešila, pervi greh storila, iu zgubila gnado Božjo. 6. Kaj sta Adam in Eva po pervem grehu zgubila? Posvečujočo gnado Božjo sta zgubila, njuna pamet in volja ste osla¬ bele, njuno truplo pa bolehno in umerljivo postalo. Ali je Bog vedil, da sta Adam in Eva prepove¬ dani sad jedla? Bog vse ve, on je vsega vedoč, je tudi to precej vedil. Sram je bilo Adama in Evo; skrila sta se, kakor hudobni otroci. Bog ju je za¬ klical: Adam kje si? Zakaj si jedel od sadu prepo¬ vedanega? Adam se je na Evo izgovoril: Žena, ki si mi jo dal, mi je dala. Eva je rekla: Kača me je zapeljala. — Tako znajo slabi otroci vse le na druge zvračati. Ali so ti izgovori kaj pomagali? Nič; Bog je zažugal Adamu rekoč: V potu svojega obraza boš jedel kruh; ternje ti bo zemlja rodila; v prah se boš premenil, iz kterega si vzet. — Evi je djal: Ti boš z otroci veliko terpela, in možu boš v strahu. — Kači je rekel: Po trebuhu se boš plazila in prah jedla, dokler ne bo prišel nekdo, ki ti bo glavo st eri, to je, ti bo oblast vzel, — in on ho odrešenik. — Velika nesreča je po grehu zadela perve starše in njih otroke; le obljubljenega odreše¬ nika so se veselili. 7. Kako se pravi pervemu grehu, ki sta ga perva človeka storila? Izvirni ali poverbani greh, ker se iz pervih staršev v nas vse izvira, in smo ga vsi od njih poverbali. — Kaj nam je poverbani greh škodoval na duši? Na duši nam je škodoval, da imamo slab um in pamet 19 pa spačeno voljo (k hudemu nagnjeno). — Kaj nam je škodoval na telesu? Da smo 'slabotni in bolehni, in poslednjič umerjemo. Žalostna se je Adamu in Evi hitro po grehu godila. Iz lepega raja iztirana sta morala težko delati. Kajn, hudobni sin, je svojega brata, pridnega Abeljna umoril in zbežal. Več ko je bilo ljudi, manj so Boga spoznali, in hujše so Boga žalili. Zato jih je vse potopil, le pravičnega moža N o e t a in njegovo ženo, tri sinove in njih tri žene je ohranil. Vse to je iz¬ viralo iz pervega greha. 8. Je Bog človeka zavolj greha za- vergel kakor prevzetne angelje? Ne; ampak je obljubil Odrešenika poslati. — Kdo je obljubljeni Odrešenik ali Mesija? Jezus Kristus, Sin božji, je naš Odrešenik in Zveličar. Kaj je Bog prevzetnim angeljem storil ? — Kaj pa je Bog človeku po grehu storil? Usmilil se ga je, ker je neskončno usmiljen, in je obljubil od¬ rešenika poslati, ki bo hudemu duhu vzel oblast, ljudem škodovati. Koga pa je za to poslal? Svojega lastnega Sina Jezusa, ki se mu tudi Kristus ali Mesija pravi. — Kako dolgo so pa čakali na obljub¬ ljenega Odrešenika? Štiri tavžent let. 9. Po kaj je prišel Sin božji na svet? Nas grehov odrešit in z Bogom spravit. Noben angel j ni mogel ljudi odrešiti, tudi noben človek ne, ampak le Bog in človek skupaj. Zato je Sin božji človek postal, da bi mi Božji otrOci bili, naj bi nas z Bogom spravil. 2 * 20 10. Kaj je storil Jezus, nas grehov od¬ rešiti in z Bogom spraviti? a) Nas je učil Boga prav spoznati in njemu služiti, b) Je za nas terpel in na križu umeri, ter nam posvečujočo gnado Božjo zopet za¬ služil, da smo otroci Božji. Kaj nam je poverbani greh na duši škodoval? Da smo bili brez gnade Božje, da smo slabe pa¬ meti, in radi Boga pozabimo. Neznabogi (ajdje) so živino, oginj, les, kamne in take stvari molili; zato jim pravimo malikovavci. — Našo voljo je nam poverbani greh popačil, da smo k hudemu nagnjeni ter radi hudobni. Takih Bog noče imeti. — Kaj nam je izvirni greh škodoval na telesu ? Da smo b o- 1 e h n i (nadložni, boleznim podverženi) , in da po¬ slednjič moramo umreti. — Bili bi tudi vekomej pogubljeni, ako bi nas Jezus ne bil rešil večnega pogubljenja. Žalostno je bilo svoje dni za otroke, dokler Jezusa ni bilo na svet. Morili so jih, pa tudi žive pekli gerdim malikom. Takih malikov eden je bil Mol o h. — Žalostno je še sedaj po tistih krajih, kjer Jezusa ne spoznajo. V nekterih krajih, kakor v Afriki, kjer prave vere ni, odrašene polovijo in v sužnjost poprodajo, kakor pri nas neumno živino. — V drugih nevernih krajih, kakor v Azii na Kitajskem, pa po tavžente otrok na svet rojenih v vodo pomečejo, ali jih pa psom ali svinjam raztergati dajo. Zato se misijonarji, pobožni duhovni, in blage duše, usmiljene sestre, v tiste kraje podajo, da tam otroke odkupujejo, keršujejo, oskerbljujejo, podučujejo in po keršansko izrejajo. Pri tem jim pomaga družba svetega detinstva Jezusovega, po kteri dobri otroci z naših krajev za uboge ajdovske otroke vsak dan eno 21 »Češena si Marija« molijo, in vsak mesec dva solda ali pa za celo leto 24 soldov njim v pomoč darujejo (Glej Drobtinice leta 1847 stran 183). Otročiči! ali bi ne hotli tudi vi v to lepo družbo pristopiti, doma te solde si izprositi, in jih. za uboge ajdovske otroke darovati? Tisti usmiljenja vredni otrOci, po vaši molitvi in milovšini rešeni, keršeni in zveličani bodo hvaležni in veseli v nebesih za vas prosili. Usmiljeni Jezus pa vas bo še toliko raji imel, in bo vse to tako sprejel, kakor bi bili njemu samemu dali in storili; ker je sam rekel: »Kar ste kteremu nar- manjšemu svojih bratov storili, ste meni storili«. — Kako srečni ste vi, otročiči! keršeni Jezusovi ljubeji. Le radi imejte Jezusa, radi se keršanskega nauka učite, in pa pridni in usmiljeni bodite, da vas bo usmiljeni Jezus vesel! Od nauka Jezusovega. 1. Kdo nas je odrešil? Jezus Kristus, druga oseba v presveti Trojici, nas je od¬ rešil. Koga je Bog poslal, nas odrešit? Sam božji Sin je iz pokoršine do nebeškega Očeta in pa iz ljubezni do nas prišel svet — to je ljudi na svetu — odrešit. IV, 22 2. Kdo je Jezus Kristus? Bog in človek skupaj, naš učenik, odrešenik in zveličar. Je zamogel Bog Sin po božji naturi nas odrešiti? Kakor sam Bog ni zamogel, ker Bog — čisti duh — ne more terpeti, ne umreti. Kaj je zato nase vzel? Človeško naturo, in je človek postal. 3. Kdaj je Jezus človek postal? Od tega časa, ko je Marija ga od svetega Duha spočela. Kako dolgo je že Jezus božji Sin, kakor Bog? Od vekomaj; Bog ni nikdar jel biti, ker je večen. Kdaj je Jezus človek postal? Ko ga je Marija od svetega Duha spočela. — Kdo pa je bila Marija, Jezusova mati? Bogaboječa, nedolžna devica v mestu Nazaretu. — Kdo je Marii oznanil, da bo rodila Sina božjega ? Gabriel, nar imenitnejih angeljev eden. — Kaj je Marija angelju rekla? »Glej, dekla sem Gospodova; zgOdi se mi po tvoji besedi!« Ko je Ma¬ rija to izrekla, je mati Božja postala, in Beseda (Očeta nebeškega) se je včlovečila, to je, Sin božji je človek postal. — Kdo je bil sv. Jožef? Mariin mož, bogaboječ tesar, Jezusov rednik. 4. Kje je bil Jezus rojen? V Betlehemu v enem hlevci. — Kdo je narpervo zvedil, da je bil Zveličar rojen? Pastirci po angelju — modri po zvezdi — Herod in Judovski pismarji po modrih — Simeon in Ana po svetem Duhu — boga¬ boječi ljudje po Simeonu in Ani. Kam sta morala iti Marija in sv. Jožef, ko se je rojstvo Jezusovo bližalo? V mesto Betlehem na popi¬ sovanje, ki ga je bil Rimski cesar ukazal. — Kako 23 se je Marii in sv. Jožefu v Betlehemu godilo? Strehe nista v nobeni hiši dobila, in tako sta morala v nekem hlevci prenočiti, kjer je bil Zveličar naš rojen. — Kako se je pa razvedilo Jezusovo rojstvo? Ang el j je pastirjem na polji oznanil, ki so hitro šli gledat in počastit novorojeno Dete; čudovita zvezda se je modrim v Jutrovi deželi prikazala, ki so v Jeruzalem prišli, in kralju Herodu pa pismarjem povedali. Modri so Jezusa molili, in mu narlepši darf — mire, kadila in zlata — prinesli. — Marija je Jezusa v tempeljnu Bogu darovala, kjer sta ga Simeon in Ana —• dva stara in sveta človeka — po svetem Duhu raz- svitljena — spoznala — in to drugim pravila. 5. Kje je bil Jezus vzrejen? V mestu Nazaretu. — Kako se mu zato pravi? Jezus Nazareški. Kaj je kralj Herod hotel storiti? Umoriti je hotel dete Jezusa. — Kdo je malo dete Jezusa Herodu otel? Angelj je ukazal Jožefu, naj z Jezusom in Ma¬ rijo beži v Egiptovsko deželo. Ko je Herod umeri, je zopet angelj Jožefu ukazal, naj gre v svoj kraj nazaj; in je prišel v Nazaret z Jezusom in Ma¬ rijo. — Kaj pa še vemo od Jezusa v njegovi mladosti? Vemo, da je rad Bogu služil, starše vbogal, molil in delal. Ko je bil dvanajst let star, je šel s svojimi starši k prazniku v Jeruzalem. Ko so službo Božjo opravili, so se starši domu po- vernili, Jezus je pa še v tempeljnu zaostal med uče¬ niki. Marija in Jožef sta ga iskala, in tretji dan v tempeljnu našla, kjer je učenike poslušal in popraševal in jim tako modro odgovarjal, da so se mu vsi čudili. Potem je šel nazaj v Nazaret, in je bil svojim staršem pokoren, ter je svojemu redniku delati pomagal. 24 6. Koliko je bil Jezus star, ko je sam učiti začel? Trideset let. — Kdo je ljudi priprav 1 j al na Jezusov nauk? Sveti Janez Kerstnik jih je opominjal po¬ boljšati se, in jih je v reki Jordanu kerševal. On je tudi Kristusa kerstil. — Koliko si je izvolil Jezus učencev? Dva in sedemdeset. Koliko si je izbral apo- steljnov? Dvanajst. — Kteregaje med aposteljni poglavarja postavil? Svetega Petra. — Kod je Jezus učil? Po Judovskem je hodil od kraja do kraja, in učil. Po kaj je prišel Jezus na svet? Ljudi učit, in pa zanje terpet in umret. — Kdaj je začel učiti? Tri¬ deset let star je šel k svetemu Janezu Kerstniku, se je dal kerstiti, potem se je v pušavo podal, kjer se je postil 40 dni in noči'; potlej je začel učiti. Kaj je zatd storil Jezus, ko je iz pušave prišel? Poiskal si je tovaršev 72, ki se učenci imenujejo; med njimi si je 12 narsvetejših izvolil, ki se jim apo¬ steljni pravi. Pervega ali poglavarja med vsemi je postavil svetega Petra. — Učenci so hodili za Jezusom po Judovski deželi, po mestih, na gore, po morji, in so vse slišali, kar je lepega učil, pa tudi vse vidili, kako čudovito je lačne nasitoval, po morji hodil, bolnike ozdravljal, merliče k življenju obudil, in s tem pokazal, da je on res Sin božji od Boga poslan, in da je njegov nauk res božji nauk. — Ste že slišali, kako je mladenča v Najmu — pa mertvo Jajrovo hčer k življenju obudil? 7. Kaj je Jezus učil? Boga prav spo¬ znati, ki je naš dobrotljivi Oče, pa Bogu lepo služiti, in tako v nebesa priti. 25 Ali so ljudje Boga prav spoznali ? Niso ga • mnogi so ga celd pozabili. Jezus je učil, da je Bog naš nar boljši oče, ki za vse skerbi. Naučil je apo- steljne moliti prelepo molitev rekoč: »Tako le molite: Oče naš, kteri si v nebesih i. t. d. Kaj je rekel mladenču, ki ga je vprašal, kaj naj stori, da bo zve¬ ličan? Djalmuje: »Spolnuj zapovedi (Božje), in boš živel.« 8. Kako je Jezus svoje nauke po- terdil, da so mu verjeli? Velike ču¬ deže je delal — in prihodnje reči je pre¬ rokoval, kar nihče ne more, kakor sam Bog, ali komur Bog da. Kako se pravi takim čudnim delom, ki jih človek ob svoji mčči ne more storiti? Čudežj. — Kdo pa je dal Jezusu tako moč? Sam iz sebe jo je imel; ker je Bog in človek. — Kdo pa je aposteljnom dal moč čudeže delati? Jezus Kristus. Zakaj pa je ču¬ deže delal? Da bi ljudem pokazal, da je on Bog. »Ako meni ne verujete, je djal, verujte delom, ki jih opravljam!« — Kaj je Jezus prerokoval? Kar se bo godilo, in kar nobeden drug ni mogel vediti, po¬ stavim: da bo na križu umeri, tretji dan od smerti vstal, da ga bo Juda Iškarijot izdal, Peter trikrat zatajil i. t. d. — Kako pa je vedil Jezus vse to? Ker je bil Bog; Bog pa vse ve. 9. Ali so vsi ljudje verovali, kar jih je Jezus učil? Veliko jih je verovalo, in Jezusa rado imelo; veliko pa jih ni ve¬ rovalo, in ti so iskali Jezusa umoriti. Kaj pa so rekli ljudje, ki so Jezusa poslušali, in njegove čudeže vidili? Pridni so ga radi imeli, in vse sprejeli, kar jih je učil. Hudobni so ga pa so- 26 vražili, toževali, preganjali in iskali umoriti. — Kaj pa jim je storil Jezus? Njih hudobije jim je očital, svaril jih je in na dobro opominjal. Ker so ga dobri ljudje radi imeli, so ga pa oni čertili. 10. Kaj pa je storil usmiljeni Jezus sovražnikom? Svaril jih je, ker so hu¬ dobno živeli; očital jim je, ker mu niso hotli verjeti; jezilo jih je, ker so drugi ljudje Jezusa radi imeli, in za njim hodili. — Kaj so sovražniki zato sklenili? Jezusa umoriti. Kakšni ljudje so bili Jezusovi sovražniki? Farizeji hinavci, ki so se pobožno nosili, skrivaj pa gerdo ži¬ veli. Terdovratni grešniki so bili, ki se poboljšati niso dali. Kajši so Jezusa krivo tožili, ga preganjali in umorili, kakor da bi se bili spreobernili. Strašno gerdo in hudobno je to! Jezus je vse dobre ljudi rad imel, tudi grešnike, ki so se spokorili; na hinavce pa je bil nar huji, ker so narveči lažnjivci. Laž je Jezus narhuje sovražil, in je djal, da so vsi, ki lažejo, otrflci hudega duha; zakaj on se je Evi, naši pervi materi, zlagal, ko jo je zapeljal. — Naj rajši je dobrotljivi Jezus imel nedolžne otroke, ki še lagati ne znajo, ter je djal, da takih je nebeško kraljestvo. — Ko so mu matere otroke pripeljale, jih je objemal in blagoslovljal rekoč: »Pustite malim k meni priti, in nikar jim ne branite; ker takih je nebeško kraljestvo. Kdor sprejme kte- rega tacega otročiča v mojem imenu, mene sprejme. Kdor pa pohujša kterega teh malih, ki v me verujejo, bi bolje mu bilo, da bi se mu mlinsk kamen na vrat obesil, in ga bi potopil v globočino morja!« Oh otroci, bodite resnični, pridni in nedolžni, da vas bo Jezus ravno tako rad imel! 27 V. Od Jezusove smerti. 1. Zakaj je hotel Jezus umreti? Da bi nas večnega pogubljenja odrešil. — Komu je povedal Jezus, kako bo umeri? Svojim aposteljnom je povedal, da bo izdan in križan, pa tretji dan zopet od mertvih vstal. Kje nas je Kristus odrešil? — Kaj je storil na križu za nas? — Ali je vedil Jezus, da ga bodo umorili? Vedil je; djal je svojim aposteljnom: »Glejte, gremo v Jeruzalem; tam se bo vse dopolnilo, kar je od mene prerokovanega, da bom izdan in križan; pa tretji dan bom od mertvih vstal.« Aposteljni so mu branili; ali Jezus se ni dal uderžati, da bi ne bil v smert šel. 2. Kako se je Jezus k smerti pri¬ pravljal? Pri zadnji večerji je slovo vzel od svojih aposteljnov in presveto Rešnje Telo postavil; potem je na Oljski gori molil, in v smertnih brhkostih kervav pot potil. Kaj je želel Jezus z aposteljni imeti, predin je umeri? Zadnjo Večerjo. Žalostni šobili aposteljni; Jezus jih je pa tolažil, jim iz ljubezni noge umival, in potem presveto Kešnje Telo postavil. — Kako je po¬ stavil presveto Kešnje Telb? Vzel je kruh v svoje presvete roke, ga posvetil, in djal: »Vzemite in jejte, 28 to je moje Teld, ki bo za vas dano.« Potem je vzel kelih z vinom, ga posvetil, in djal: »Pite vsi iz njega, to je kelih moje kervi, ki ho za vas in druge prelita v odpušenje grehov. To delajte v moj spomin«. — Kam je po večerji Jezus šel? Na Oljsko goro v vert Getzemani. Ondi je molil: »Oče, če je mo¬ goče, naj gre memo ta kelih terpljenja; pa ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi!« Od smertne brit- kosti je začel se potiti, in kervave kaplje so na zemljo kapale. Angelj je prišel iz nebes, in ga je poterdil. 3. Kdo je Jezusa sovražnikom izdal? Juda Iškarijot ga je izdal za 30 srebernikov. — Kako ga je izdal? Pripeljal je so¬ vražnike na vert Getzemani, ter je Jezusa kušnil, da so ga spoznali, zvezali in na sodbo gnali. Kaj so aposteljni delali, ko je Jezus na vertu molil? Pospali so. Jezus jih je izdramil, ko je Juda izdajavec prišel, Jezusa kušnil, in sovražnikom znamnje dal, da so ga zvezali in pred sodnike peljali. — Kaj so apo¬ steljni storili, ko je bil Jezus vjet? Zbežali so; Peter je tiho za Jezusom šel, pa ga je iz strahu trikrat zatajil. — Kam so Jezusa narprej peljali? Pred Judovske poglavarje Ana in Kajfa, kjer je bil v smert obsojen. — Kaj je storil Juda izdajavec, ko je slišal, da je Jezus v smert obsojen? Denarje je Judovskim poglavarjem nazaj prinesel, potem pa se v obupnosti obesil. — Kam so od Kajfa Jezusa gnali? K Rimskemu poglavarju Ponči ju Pilatu, da bi sodbo poterdil, in Jezusa svojim vojakom križati dal. — Kaj je storil Pilat? Spoznal je, da je Jezus nedolžen, in je iskal ga izpustiti. Jude utolažiti je vender ukazal Jezusa bičati (gajžlati). Vojaki so ga 29 kervavo raztepli, potem mu iz ternja krono spletli in na glavo pritisnili, pa star rudeč plajš ogernili. Tako neusmiljeno raztepenega in zasramovanega je Pilat Judom pokazal, naj bi se jim usmilil. Judje so pa le vpili: Križaj gal Pilat je potem razbojnika Baraba in Jezusa Judom na prebiro dal rekoč: Kte- rega teh dveh hočete, naj vam izpustim? Kričali pa so: Baraba izpusti, Kristusa križaj! 4. Kdo je dal Jezusa bičati (gajžlati)? Ponči Pilat, ter ga mislil potem izpustiti, ker je vidil, da je nedolžen. Kdo ga je s ternjem kronal? Sovražni rabeljni, ki so ga zasramovali kakor Judovskega kralja. Zakaj ni Pilat Jezusa izpustil? Ker se je Judov bal, ki so vpili: Križaj ga, križaj ga! 5. Kdo je Kristusa k smerti obsodil? Pilat ga je obsodil, da naj bo križan. — Kaj so Jezusu potem naložili? Težek križ, da ga je moral na goro nesti. Kaj je Pilat na zadnje storil z Jezusom ? K smerti na križu ga je obsodil, tor si je roke umil rekoč: »Jaz sem nedolžen, da bo kri tega pravičnega prelita.« Judje pa so vpili: »Njegova kri naj pride nad nas in nad naše otroke!« — Kam so potem Jezusa peljali? Zadeli so mu težek križ, in ga peljali na goro Kal¬ varijo ali Golgato križat ga. Jezus od tepenja ves kervav in oslabljen je po poti večkrat padel pod križem; zato so Simona Cirenčana prisilili, da mu je pomagal križ nesti. 6. Kje je bil Kristus križan? Na gori Kalvarii, ki se ji tudi Golgata pravi ali gora 30 mertvaških glav, zunaj mesta. Jeruzalema. — Kdo je bil še z Jezusom križan? Dva razbojnika: eden na desni, drugi na levi, Jezus pa v sredi. — Za koga je molil Jezus na križu? Za svoje so¬ vražnike, ki so ga križali, rekoč: „Oče, od¬ pusti jim; saj ne vejo, kaj delajo!" — Komu je s križa sveti raj obljubil? Spokornemu desnemu razbojniku, rekoč: „Še danes boš z menoj v raju." — Komu j e svojo mater sporočil? Svetemu Janezu, rekoč: „Glej, tvoja mati! Marii pa je djal: „Glej, tvoj sin!" — Kako je klical Je¬ zus v svojih narhujših britkostih? „MojBog! moj Bog! zakaj si me zapustil?" — Kako je Oče nebeški pokazal, da svojega ljubega Sina ni zapu¬ stil? Tema je zemljo pokrila. — Kaj je občutil Jezus še poslednjo uro na križu? Veliko žejo, rekoč: „Žejin sem!" Nekdo gobo v jesih pomoči, in Jezusu k ustam poda. — Kaj je na to Jezus z velikem glasom zavpil? „Dopolnjeno je!" Na to je še glasno izdihnil, rekoč: „Oče, v tvoje roke izročim svojo dušo!" Potem je glavo nagnil, in umeri. Kako so Jezusa križali? Z žeblji so mu roke in noge na križ pribili, potem križ postavili, in v zemljo zasadili. — Obkorej so Jezusa križali? Ob desetih dopoldne. In obkorej je umeri ? Ob treh popoldne. Kteri dan je bilo to? V petik pred 31 veliko nočjo, ki mu sedaj pravimo veliki peti k. Zato se moramo še posebno tisti dan, pa tudi v petik vsakega tedna priserčno spominjati Jezusovega brit- kega terpljenja in njegove smerti, in ga zahvaliti za narveči dobroto, da nas je večnega pogubljenja od¬ rešil. — Kdo je bil pod križem Jezusovem ? Marija, mati Jezusova, sv. Janez apostelj in evangelist, in pa nekoliko bogaboječih žen, ki so se za Jezusom jokale. Pa tudi veliko Judov je bilo, ki so se Jezusu posmehovali. — Koliko besed je govoril Jezus na križu? Sedem. Ktere? — Kaj se je zgodilo, ko je Jezus narhujše bolečine terpel? Solnce je merknilo in tema je postala. — Kaj se je zgodilo, ko je Jezus umeri? Zemlja se je tresla, skale so pokale, grobi so se odpirali in mertvi se prikazovali. Ljudje so strahu na persi se terkali, in poglavar Rimskih vojakov je očitno spoznal rekoč: »Resnično, ta je bil božji Sin!« Kaj se je ločilo, ko je Kristus na križu umeri? Duša se je ločila njegovega telesa, in pred pekel šla stare očake, duše ranjkih bogabo¬ ječih, obiskat in o veselit. Njegovo truplo pa sta dva pravična moža, Jožef iz Arimateje in Nikodem, s križa snela, in v nov iz skale izsekan grob Jožefov položila. 7. Po kteri naturi je Kristus terpel in umeri? Po človeški naturi; po božji ni mogel terpeti, ker je Bog čisti duh. — Kaj je terpel Jezus na duši? Veliko žalosti in zasramovanja. — Kaj je Jezus terpel na telesu? Lakoto in žejo, hude bolečine in nar grozovitnejši simert. — Kam se je duša Jezusova po smerti po¬ dala? Pred pekel je šla, kjer so duše ranj¬ kih bogaboječih očakov Odrešenika čakale. 32 — Kam so pa truplo Jezusovo po¬ ložili? V nov iz skale izsekan grob. — Kako so sovražniki zavarovali Jezusov grob? Velik kamen so nanj za¬ valili, da bi kdo trupla ne vzel. Od koga sta Jožef in Nikodem truplo Jezusovo izprosila? Od Pilata, ki se je čudil, da je Jezus tako hitro umeri. Vojaki so razbojnikom kosti polomili, da sta umerla. Ko so pa do Jezusa prišli, so vidili, da je že mertev; vender mu je eden s sulico stran prebodel, iz ktere se je vlila voda in kri. Jožef in Nikodem sta potem njegovo truplo v tančico zavila in v grob položila, ki si ga je bil Jožef izsekati dal. — Kaj so storili sovražniki Jezusovi po njegovi smerti? Pilata so naprosili, da jim je dal stražo ali varhe, ter so šli, kamen na grob zavalili, grob zape¬ čatili, ter vojake postavili, da so ga varovali. 8. Kdaj je Jezus od mertvih vstal? Tretji dan po svoji smerti, neumerljiv in častitljiv. — Kdo je povedal, da je Jezus od mertvih vstal? Vojaki so povedali sovražnim Judom, angelj bogabo¬ ječim ženam, in žene aposteljuom. — Komu se je Jezus prikazal po svojem vstajenji? Marii Magdaleni in drugim ženam, aposteljnom, dvema učencema, ki sta v Emavs šla, še posebno Tomažu, in enkrat več kot pet sto ljudem. Kaj se je zgodilo tretji dan po Jezusovi smerti? Zgodaj še pred solnčnem vzhodom se je zemlja po¬ tresla, angelj je z nebes prišel, kamen odvalil, in v veliki svitlobi je Jezus s častjo iz groba vstal. 33 Vojaki so zbežali, in tekli pravit Jezusovim so¬ vražnikom. Žene pridejo ob solnčni zčri, in najdejo kamen odvaljen, pa angelja v grdbu, ki jim je djal, da Jezus zopet živi. Žene gredč aposteljnom pravit, in grede se jim Jezus prikaže. Magdalena seje na vertu jokala, in Jezusa vidi, pa misli, daje vertnar, dokler se ji spoznati ne da. Učenca sta v terg Emavs šla, in po poti se jima Jezus pridruži, gre z njima v hišo, kjer sta ga spoznala, ko je kruh posvetil in jima podal. Potem pri zapertih vratih med aposteljne stopi, rekoč: »Mir vam bodi!« To¬ mažu, ki poprej ni verjel, reče perst v njegovo desno stran položiti, in mu pokaže znamnja ran. Potlej se prikaže več kot 500 ljudem oh enem, še 40 dni z učenci živi, z njimi je, in se od božjih reči pogovarja. Ukaže jim v Jeruzalemu ostati, dokler jim ne pošlje svetega Duha. 9. Kdaj je Jezus v nebesa šel? Štirde- seti dan po svojem vstajenji. Kje je Je¬ zus v nebesa šel? Na Oljski gori vpričo svojih aposteljnov in veliko drugih vernih. — Kje je sedaj Jezus Kristus? V ne¬ besih, sedi na desnici Boga Očeta. Kaj to pomeni, da sedi na desnici Božji? To pomeni, da ima Jezus vso narveči oblast v nebesih in na zemlji — kakor Bog Oče. Kam je peljal Jezus štirdeseti dan po vstajenji svoje aposteljne in učence? Na Oljsko goro, kjer jih je blagoslovil, in se pred njimi v nebesa vzdignil. Učenci so za njim gledali, dokler jim ga ni svetel oblak zakril. 10. Kdaj bo Jezus zopet prišel? Sodnji dan bo Jezus zopet prišel, z veliko častjo JBomšek. vod. 3 34 in oblastjo, sodit žive in mertve. — Kdo je po vsem tem Jezus Kristus? Jezus Kristus je: 1) Edinorojeni Sin Boga Očeta, 2) Bog in človek skupaj ; 3) naš Gospod, učenik in zapovedovavec; 4) naš Odrešen ik in Zveličar; 5) naš prihodnji sodnik. Kdo se je učencem prikazal po Jezusovem vnebo¬ hodu? Dva angelja, ki sta jim rekla: »Kaj gledate žalostni v neb<5? Kavno ta Jezus bo enkrat spet prišel«. Kdaj bo prišel? Sodnji dan, sodit žive in mertve, pravične in hudobne. — Aposteljni in učenci so se z Oljske gore v Jeruzalem povernili, in tam v molitvi čakali svetega Duha, kterega jim je Jezus poslal deset dni po svojem vnebohodu, na binkoštno nedeljo. Kako močno nas je Jezus ljubil, da je zavolj nas nebesa zapustil, človek postal ter kot malo dete v revnem hlevci rojen bil, da je potem zavolj nas to¬ liko terpel, in na križu za nas kri prelil, naj bi mi časno srečni in večno zveličani bili! Kako močno nas je ljubil, da nas je s svojim britkem terpljenjem in grozovitno smertjo na križu večnega pogubljenja od¬ rešil, nam nebesa odperl, ter pred nami šel v Oče¬ tovo hišo, tudi nam mesto pripravljat! Zopet bo pri¬ šel, tudi po nas, in nas bo k sebi vzel, ako bomo vredni, ter ga ljubili iz celega serca in zvesto mu služili. — Oh ljubimo torej Jezusa, živimo po naukih njegovih, in pridni bodimo, da srečno za njim v ne¬ besa pridemo! 35 VI. Od Boga svetega Duha. 1. Kdaj je poslal Jezus aposteljnom svetega Duha? Binkoštno nedeljo, 50 dni po svojem vstajenji, in 10 dni po svojem vnebohodu. — Kako je prišel sveti Duh čez aposteljne? V podobi ognjenih jezikov se je nad njimi prikazal, in bili so polni svetega Duha. — Kaj je prinesel aposteljnom Bog sv. Duh? Razsvitlil jim je um in pamet, da so lahko vse pom¬ nili in razumeli, kar jih je poprej Jezus učil. Poterdil jih je, in jim serčnost dal, da se nič več niso bali sovražnikov Jezu¬ sovih. Dal jim je tudi dar, čudeže delati, in mnogotere jezike govoriti. Uje so čakali aposteljni svetega Duha? V Jeruza¬ lemu v hiši zaperti so molili, ker so se Judov bali. — Na binkoštno nedeljo ob devetih zjutraj vstane velik šum kakor piš nad tisto hišo. Iz vsega mesta Jeruzalema prihitijo ljudje pred tisto hišo. Ognjeni jeziki se nad aposteljni pokažejo, in sveti Duh jih napolni z nebeškimi darmi. Vzdignejo se aposteljni, in se brez vsega strahu pred ljudi prikažejo. Začeli so učiti, in govorili tudi vse ptuje jezike. Sveti Peter je pervi začel od Jezusa križanega Judom pridigovati, in na pervo pridigo njegovo se jih je dalo tri tavžent kerstiti. Vse to je storil sveti Duh. 3 * 36 2. Kdo je sveti Duh? Tretja božja oseba v presveti Trojici, pravi Bog. Kaj nam Bog sveti Duh stori? Nas posvečuje, ter nam posvečujočo gnado Božjo in svoje darove deli. Ktera božja oseba v presveti Trojici je Bog sveti Duh? Tretja božja oseba, ki se izhaja od Boga Očeta in Boga Sina od vekomaj. Kakor aposteljne — sveti Duh tudi nas posvečuje pri .sv. kerstu, in pri vsih drugih svetih zakramentih, ter nam gnado Božjo vnovič podeli, ali nam jo pa pomnoži. 3. Kaj so aposteljni po prihodu sve¬ tega Duha storili? Učili so Jezusov nauk v Jeruzalemu, po Judovskem in po vsem znanem svetu. — Kaj so aposteljni delali, da so jim ljudje verjeli? V imenu Jezusovgm so čudeže delali in prihodnje reči prerokovali. — Kaj so sto¬ rili z ljudmi, ki so Jezusov nauk sprejeli? Kerstili so jih v imenu Boga Očeta in Sina in svetega Duha. Kaki so bili aposteljni pred prihodom svetega Duha? Boječi, in v veri ne še dosti razumni in ne dosti vterjeni. — Kaki pa so bili, kadar je sveti Duh k njim prišel? Serčni, razumni in vneti za Je¬ zusov nauk. Nič se niso bali, povsod so od Jezusa učili, bolnike ozdravljali, in mertve oživljali v imenu Jezusovem. Veliko Judov in nevernikov je verovalo, ki sojih aposteljni kerstili, kakor jim je Kristus naročil. 4. Kdoje učil veroJezusovo po smerti aposteljnov? Njih nasledniki, Rimski 37 papež, škofje in mašniki. — Kdo jih pa uči in varuje, da se v veri ne zmo¬ tijo? Sveti Duh, ki je aposteljne razsvitlil, tudi škofe in mašnike, in še posebno papeža razsvitljuje in poterjuje, da se ne zmotijo v nauku Jezusovem, in čisto resnico oznanujejo. — Kako se pravi škofom in maš- nikom pod vidnem poglavarjem Rimskem papežem z vernimi, ki ene nauke verujejo in ene zakra¬ mente imajo? Sveta mati katoliška Cerkev. — Kaj je sv. mati katoliška Cer¬ kev? Vidna družba vseh pravovernih kri- stijanov pod vidnem poglavarjem Rimskem papežem, ki vsi ravno tiste nauke in za¬ kramente imajo. — Ktere ude ima sv. mati katoliška Cerkev? Pravoverne kristjane na tem svetu, na unem svetu pa izvoljene v nebesih in verne duše v vicah. •—.Zakaj smo dolžni vbogati sveto mater katoliško Cerkev? Zato, ker je Jezus zapovedal, in djal, da kdor Cerkve (to je cerkvenih učenikov) ne posluša, ga imej za nevernika in očitnega grešnika. Kako se je godilo aposteljnom? Preganjali so jih, terpinčili in morili zavolj nauka Jezusovega. Sveti Peter je bil križan, sv. Andrej tudi; sv. Pavl ob glavo djan, sv. Jakop starji ravno tak6; sv. Janez je bil v kotel vrelega olja verzen, sv. Jakop mlajši z verh tempeljna pahnjen in kamnjan; sv. Tomaž je bil preboden, sv. Simon prežagan, sv. Jernej živ 38 odert, i. t. d. — Koga so pa aposteljni na svoje mesto postavili? Svoje naslednike. Na mestu svetega Petra so Rimski papež, na mestu drugih apo- steljnov so š k o f j e, na mestu Jezusovih učencev so mašniki. Prejeli so po aposteljnih ravno tisto ohlast, kakor so jo dobili aposteljni od Kristusa. Prejeli so ravno tako svetega Duha, ki jih uči in poterjuje, da se v naukih svete vere ne motijo. Ysim skupaj se pravi sveta mati katoliška Cerkev, ki skerhi za verne kristjane, kakor dobra mati za svoje otroke. — Kdo je matere katoliške Cerkve nar- viši poglavar? Narviši nevidni poglavar je Jezus Kristus, vidni pa Kimski papež; za njim so škofje, za temi pa mašniki. Le verni pod vidnem poglavarjem Rimskem papežem zbrani, ki ravno tiste nauke verujejo, ki jih je Kristus učil, in ravno tiste zakramente imajo, ki jih je Kristus postavil, so pra¬ voverni kristjani. Njih družba se imenuje sveta mati katoliška Cerkev, in ima svoje brate in sestre na tem svetu, v nebesih in v vicah. Pogubljeni so iz te družbe odverženi vekomaj. — Kar nas sv. mati ka¬ toliška Cerkev uči, smo dolžni verovati, in kar nam zapove, smo dolžni radi vbogati, kakor otroci svojo mater. Kristus je svojim aposteljnom djal: »Kdor vas posluša, mene posluša . . . Kdor Cerkve (to je njenih učenikov) ne posluša, ga imej za neznaboga ali nevernika in očitnega grešnika«. 5. Kaj je nam k zveličanju posebno potrebnega? Posvečujoča gnada Božja. — Kdo nam je posvečujočognado Božjo zaslužil? Jezus Kristus s svojo smertjo na križu. — Kdo nam pa po¬ svečujočo gnado Božjo deli? Bog sveti Duh, ki nas pri svetem kerstu in potem v vsih drugih zakramentih posvečuje. 39 Kaj smo zgubili s poverbanem grebom? Posve¬ čujočo gnado Božjo, brez ktere Bogu ne dopa- demo, in v nebesa priti ne moremo. K a j p a j e posvečujoča gnada Božja? Poseben dar Božji, ki nas Bogu prijetne stori — posebna božja pomoč, ki nam pomaga v večno zveličanje. Kristus nam je posvečujočo gnado Božjo s svojo smertjo zaslužil, in sveti Duli nam jo deli v svetih zakramentih, ktere je Kristus postavil v naše zveličanje. — Ko¬ liko je svetih zakramentov? Sedem: 1. sv. kerst, 2. sv. birma, 3. sv. Bešnje Telo, 4. sv. po¬ kora, 5. sv. poslednje olje, 6. sv. mašnikovo posveče¬ vanje, 7. sv. zakon. 6. Koliko imamo svetih zakramentov? Sedem. Kteriso? — Kdo jih je po¬ stavil? Jezus Kristus jih je postavil v naše zveličanje. Kako nam deli sv. Duh posvečujočo gnado Božjo v svetih zakramentih? Pri sv. kerstu nam jo vnovič da, ker je poprej nismo imeli. Ako posvečujočo gnado Božjo po kerstu zgubimo, jo v zakramentu sv. pokore vnovič dobimo. Pri druzih zakramentih nam pa sv. Duh posvečujočo gnado Božjo pomndži ali povikša. 7. Kteri zakrament je najpervi in najpotrebniši? Sv. kerst; kdor ni keršen, ne more drugih zakramentov prejeti, in tudi ne zveličan biti. — Kaj nam bo zbri- sanegapri svetem kerstu? Poverbani greh, in — ako je odrašen keršen — mu bodo zbrisani tudi vsi drugi grehi, kar jih je pred kerstom storil. — Kaj zadobimo pri sv. kerstu? Posvečujočo gnado Božjo. 40 — Kaj postanemo, kadar smo ker- šeni? Otroci Božji, in dediči (verbi) ne¬ beškega kraljestva. Čigavi otroci postanemo, kadar smo keršeni? — Čigavi udje? — Čigavi bratje in sestre? — Čigavi dediči ali verbi? — Brez svetega kersta ne more nihče zveličan biti, tudi ne drugih zakramentov pre¬ jeti; zato se pravi, da je sv. kerst pervi in naj potrebniši zakrament. 8. Kteri zakrament je narsvetejši? Sveto RešnjeTelo. — Kdo je v presve- temRešnjem Telesu pričujoč? Jezus Kristus, ki ima sam v sebi vso svetost, in vsim drugim zakramentom svetost daje. Kteri zakrament je Kristus pri zadnji večerji po¬ stavil ? Presveto Reš nje Tel 6. — Koga je zapustil v presvetem Rešujem Telesu? Svoje presveto Telo v podobi kruha, in svojo presveto kri v podobi vina. Zato se presveto Rešnje Telo imenuje nar sve¬ tejši zakrament. 9. Za ktere je potreben zakrament svete pokore? Za tiste, ki po svetem kerstu smer ten greh storijo. — Kteri grehi nam bodo v sveti pokori od- p uš eni? Lastni grehi, ki jih po svetem kerstu storimo. — Kako se posveču¬ joča gnada Božja v sv. pokori za- dobi? Vnovič ali popolnoma. S čim so zgubili pervi starši posvečujočo gnado Božjo? Z grehom. — V kterem zakramentu jo mi vpervič zadobimo? V sv. kerstu. — S čim pa tudi mi posvečujočo gnado Božjo zgubimo? Z grehom. — 41 Y kterem zakramentu pa jo zopet prejmemo, ako jo po svetem kerstu zgubimo? V zakramentu sv. pokore se nam posvečujoča gnada Božja zopet podeli. 10. Koliko zakramentov se imenuje me rt vi h? Dva: sv. kerst in sv. pokora. — Zakaj se imenujetazakramenta mer t vi h? Ker sta za take, ki so brez posvečujoče gnade Božje mertvi na duši. Po sv. kerstu in sv. pokori pa na duši spet oživijo, ker posvečujočo gnado Božjo vnovič prejmejo. — Koliko zakramentov se imenuje živih? Pet: sv. birma, presveto Rešnje Telo, sv. poslednje olje, sv. mašni- kovo posvečevanje, in sv. zakon. — Zakaj se jim pravi zakramenti živih? Ker morajo tisti, kteri hočejo zakrament živih vredno prejeti, posvečujočo gnado Božjo že imeti — na duši živi biti. — Kako se gnada Božja pri teh zakramentih prejme, ki se živih imenujejo? Po¬ svečujoča gnada Božja se pomnoži ali po- vikša. Da se nam more pomnožiti, jo mo¬ ramo že imeti. Kakšno je truplo brez duše? Mertvo. — Kakšna je pa duša brez posvečujoče gnade Božje? Tudi mertva. — Kako se tedaj imenujejo grešniki, kteri posvečujoče gnade Božje na duši nimajo? Mertvi na duši. — Ktera dva zakramenta sta za take na duši mertve, da gnado Božjo vnovič prejmejo? Sv. kerst in sv. pokora. Kako se imenujeta sv. kerst in sv. pokora, ker sta za dušno mertve? Zakra¬ menta mertvih. — Kako so pa tisti na duši, ki 42 so v gnadi Božji — živi ali mertvi ? So živi na duši. — Koliko je zakramentov za dušno žive? Pet Kteri so? — Kaj morajo na duši imeti, kteri jih hočejo vredno prejeti? Posvečujočo gnado Božjo morajo imeti, da se jim potlej pomnoži. Ni je lepši stvari, ne lepši reči, kakor posvečujoča gnada Božja; ona nas Bogu ljubeznjive stori, in an- geljem Božjim podobne. Zato Bog otroke najrajši ima, ki so še nedolžni — v gnadi Božji; sveti an- gelji v nebesih so jim prijatli; pa tudi vsi dobri, pošteni ljudje take nedolžne otroke najrajši imajo. —• Kadar pa otrdk greh stori, gnado Božjo zgubi, gerdo, odljudno postane, se Bogu hudo zameri, ni več njegov ljubi otrok, in zasluži, da bi ga zavergel na večno! Angelji bi se zanj jokali! Oh otroci! le greha, greha varujte se! Kratka so stava vsega nanka Jezusovega, zlasti v pripravljanje za svete Zakramente. Kdo je Bog? Bog je čist duh, sam od sebe od vekomaj nar popolnejši bitje. Ktere lastnosti Božje imamo so- sebnovediti in spoznati? Lastnosti Božje, ki jih imamo sosebno spoznati, so te: VIL A. Od včre, 43 1. Bog je večen: je vselej bil, je, in bo vselej; njemu se moremo vselej in popolnoma zaupati. 2. Bog je zgolj duh: ima nar bolj popol¬ noma um in nar boljši voljo, telesa pa nima; v duhu in resnici ga molimo. 3. Bog je vsegaveden: ve vse, kar je bilo, kar je sedaj, in kar bo; ve tudi naše nar skrivnejši misli in želje; nič mu ne moremo prikriti, tudi ne ga goljfati. 4. Bog je neskončno moder: vse tako stori in oberne, da svoj cilj in konec do¬ seže; v njegovo previdnost vse izročimo. 5. Bog je vsegamogočen: stvaril je nebo in zemljo, in vse, kar je; njemu ni nič ne¬ mogoče storiti. 6. Bog je vsegapričujoč: je povsod v nebesih in na zemlji; njemu se nikjer ne moremo skriti. 7. Bog je neskončno svet: hoče in ljubi vse dobro, in sovraži vse hudo; greha se moramo varovati. 8. Bog j e neskončno resničen in zvest: vse, kar reče, je res, in kar obljubi ali za- žuga, gotovo spolni; resnični moramo biti tudi mi •— brez laži in gerde hinavšine. 9. Bog je nespremenljiv: je od vekomaj o» vekomaj ravno tisti. 10. Bo