PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Trst, nedelja, 17. junija 1945 - lelo 1. štev. 31 Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni st. 1 -1 Telefon st. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne vračajo. Cena 2,- liri Kdo) bodo kaznovani veliki zločinci? Te dni, ko po listih dan za dnem, srečujemo dolge vrste vrnem političnih ujetnikov in Prisilnih, delavcev, ki so le v f'aehau in po drugih taboriščih, 40 vedno polni stolpci s po-Uvedbami po nalih dragih, ko se kar vrste osmrtnice za umr-«#«, ki so izgubili svoje življenj B°g ve kje v Nemčiji, za-rr^Ln i£ ker nordijske rase res ni-bili° nobene9a razloga, da bi si sterit718* ?e^°j v taseh. Rund-eat pa je za spremembe vpil , ves glas, da ni nacist, da je , Poklicen vojak, da ga politi-_spZoh ne zanima ter da je **wikega poraza krivo nespo-6«o politično vodstvo nacio-^Socialistične stranke. Ne bi imelo smisla naštevati v»e mogoče izgovore, ki so jih ‘V krvniki Evrope imeli v zalogi fo skrajni primer. Zdi se nam, *a so deloma le uspeli. Toda ne PH Širokih množicah. Preproste ‘Judi tako postopanje z njimi Se Wiko bolj boli, ker so čez in ®* ie vidni Štrleči požgani zi-JQ-za?dejanih domov, ko ss t }n toliko vdov joka za sirot™* niožmi, toliko in toliko tol l *®man čoka svojega očeta, no *n toliko mater svoje sinod*’ ljudstvo dobro ve, kam . 1 s\ed za krivci in zato se VaSujg, kdaj se bo začela tudi , J deliti pravica. Predobro je Ifo*10 avetu, da so bile grabel-■ ® osvojevalne vojne operaci-od Hitlerja, v načrtu Prn ?ne vn do potankosti primi Jene pa od nemSkega gene-fa Pr0PQd Hitlerja tki obenem tudi propad nem-;e„!|a generalnega Štaba. Hitler-9ta atranka in generalni Hab opf^ledovala ene in iste cilje, »einii.tala en0 ‘n ™to delo za prit. imperializem, ki je hotel t* do oblasti nad celim sve- * zn ^^opati se do vlade sveta l**sulnjevanjem drugih naro- pa cel° z popolnim ^Jebljenjem. NemSki generalih, mora biti uničen in do-tnri^10 ietrebljen. Nobenega u-tijenja, nobenega spoštovala ne zaslutijo ti velezločinci 'rokavicah in frakih, z gene- * da prisilimo te zveri D polena f Neiteto tovariiev je Crbi z n.i^mi izgubilo svoje Jj°ecne življenje.» \ *rtve neštetih bitk z Nem-ij^fe VarSave, Rotterdama, - \Pr,adn, žrtve Buchenmalda, * ‘fza’ dlochaua in drugih \ /hlastnega spomina prote-^O)/0 Proti prizanesljivemu po-t^.nju e vojnimi krivci. Zah- pravico in naglo kazen. /e,p Zvaj° jp pa tudi sklepi kon-fono ,Ce v Jalti. Tam je bilo re-k)r/ ; *k'na naSih neomajnih na-9a lUJud' uničenje germanske- * in nacizma ter fija avitev garancije, da Nem-rusi(*e b° nikoli več sposobna Tu bj,’nv polom v Evropi omogočil posvetitev vseh naših sil nalogi, ki smo jo skupno z zavezniki postavili: uničenje napadalca na Daljnjem vzhodu. Težke žrtve, ki so jih morali doprinašati moji narodi in moji junaški zavezniki v teh dolgih letih vojne, ne bodo zaman, če bodo dovedle do vzpostavitve novega svetovnega Teda, ki naj sloni na pravici in na poskus rušenja svetovnega miru. V San Franciscu’ so se moji ministri zavzeli za osnovanje mednarodne organizacije, ki naj bi prihranila poznejšim rodovom grozote vojne.* Kralj je nato izrazil upanje, da bodo sprejeti angleški pogoji za rešitev indijskega vprašanja in da bo to dovedlo do tesnejšega angleško-indijskegn sodelovanja v vojni proti Japonski In v povojnih nalogah. Govoril je nato še o ukrepih, ki jih je Anglija izdala, da olajša pomanjkanje v svetovni oskrbi. Čestitke Firlingerja maršalu Titu Praga, 16. Ob tprIHki potrditve sovjetsko-jugoslovanske pogodbe je predsednik čehoslovaške vlade Ftriinger poslal maršalu Titu v imenu čehoslovaške vlade čestitko. V tej čestitki izraža predsednik čehoslovaške vlade svoje glo- boko zadovoljstvo, ker je Jugoslavija kakor tudi Cehoslovaška čvrsto odločena, da se nasloni na največjo slovansko silo, ki je pokazala pravo razumevanje in potrebo za najtesnejše sodelovanje med slovanskimi narodi za ohranitev njihove svobode. Bidault o Siriji Pariz, 16. R. Danca so se zbrali v palači senata delegati narodne posvetovalne skupščine, da bi razpravljali o vprašanju Sirije in an-glo-francoBklh odnošajih. Razpravo ja vodil zunanji minister George« B^ault. Med drugim Je dejal: N« bi hotel reči ničesar, kar bi moglo šaliti naše staro prijateljico Veliko Britanijo in stare angleške prijatelje, toda v tem sirijskem vprašanju Je šla Velika Britanija proko svojih pravic in njema intervencija je sedaj dobila take oblika da se slabo skladajo z Ede no vt ml izjavami v poslanski zbornici. Bidault je majbrše mislil na izjavo, ki jo je dal Eden o Levartu 31. maja v poslanski zbornici: »...Mieltm, da je veem dovoJj jasno, da že M mo umakniti svoje čete v trenotku, ko bo mogoče doseči sporazum*. Nihče ne zeli bolj kakor jaz, da W to vprašanje ne skalilo in resno omajalo angleško-frnnco-ske odnošaje. Zunanji minister Bidault je nadalje izjavil: J« pa še druga točka, na katero hočem obrniti britansko pozornost- Za časa okupacije sta Gocbbels in Vlehy vzstrajala pri dveh propagandnih dokazih: 1. da je hotela Velika Britanija spraviti Francijo 4z Levania, ta 2. da je bil de Ganile orodje Angležev. V interesu vseh bi bilo, da se prvi izmed obeh ovržev kar niajlbli i ji bodočnosti. London, 16. «TI mes* objavlja uvodnik o položaju v Italiji, ki v njem pravi: »Bonomijeva ostavka je imela svoj učinek, do katerega so privedle v prvi vrsti latentne politične težave, kisesnje morala zn j im 1 boriti njegova vlada. Te težave se pojavljajo zaradi tega, ker vztraja zavezniška komisija na tem, da je treba vztrajati pri določbah premirja v pogledu ustavne oblike države. To stališče je razumljivo, dokler j* polovica italijanskih pokrajin v zavezniški vojaški upravi Tako važno vprašanje kakor je bodoča oblika italijanske države, se da le s težavo rositi, dekler ni politično delovanje na vsem Apeninskem polotoku svobodno ita dokler še obstoja kontrola od zunaj. Svoboda političnega delovanja na noben način ne bo popolna, dokler so na italijanskih tleh znatnejše zavezniške sile. Vodja socialistične stranke Ple-tro Nenni je označil zavezniške zahteve tako da obvezujejo italijansko vlado, ne pa politikov izven vlade. V listu socialistične stranke so prišla ob,tem problemu do izraza prav razvneta čustva, Sam Nenni je bil ob priliki obiska na severu aretiran, ker je nastopil s političnim govorom v kraju, kjer je politično delovanje sploh prepovedano. Obvestil je kraljevskega namestnika, da namerava voditi republikansko kampanjo pred volitvami v ustavodajno skupščino. Zavezniška komisija ga je zaradi njegovega delovanja ostro posvarila. Naglasila je, da pričokuje od vsake vlade v Italiji, da bo zvesto izpolnjevala pogoje premirja in da ni drugega izhoda za vlado države, ki se je brez pogojev udala. Sedanja situacija je nastala zaradi slabosti rimske vlade, ki je Igrala po osvobojenju severa samo vlogo provizorične vlade in ji ni uspelo pripraviti poti za sestavo širše vlade. Dobro znamenje je v tem, da Milan priznava svojo odgovornost in da je gospod Parri, najbolj spoštovani in najznamenitejši član osvobodilnega odbora, prišel v Rim prepričan, da sestavi vlado. Predlog, ki se postavlja na drugi strani, naj bi noben strankarski voditelj ne vstopil v novo vlado, je manj prikladen. Nemogoče je namreč izogniti se dejanskemu sedanjemu položaju tako, da bi sestavila vlada, ki bi imela samo navidezno avtoriteto. Naloga vlade Je upravljati državo. Italijanska vlada, ki hoče to ime res zaslužiti, se mora pobrigati, da bo javnost spoštovala pogoje, ki so obvezni za vlado. Trenutno ni važno, ali se voditelj italijanske države imenuje kraljevski namestnik ali začasni predsednik. Obžalovanja vredno pa bi bilo, če bi politične stranke zavestno spovile Italijo s poti, po kateri jo vodi razum in veličina, končuje »Times* svoj uvodnik. O Rim, 16. NNU. — Danes je bila v Rimu seja posvetovalnega svet«, za Italijo pod predsedstvom Geor-gesa Ex in ta risa, ki je grški predstavnik v tem odboru. Predstavniki drugih pet zavezniških držav, ki so bili na seji, sodili Jacques de Beau-marchais za Francijo, general Ad-rijan Vasiljev za Sovjetsko zvezo, dr. Smodlaka za Jugoslavijo, Neli Charles za Veliko Britanijo in Ale-xander Kirk za ZDA. Vrhovni komisar kontraadmiral Stone je podal svetu porodilo o sedanjih političnih dogodkih v Italiji. London, 16. Reuter — »Petnajst državnikov, ki si lastijo, da bi oblikovali bodočnost Italije, je postavljenih zdaj na preizkušnjo,* pišejo današnje »Times*, komentirajoč učinek Bonomijeva ostavke. Naloga vlade je vladati in, če si bo italijanska vlada kdaj zaslužila to ime, bo morala skrbeti, da se spoštujejo pogoji, na katere je sama vezana. Trenutno je malo važno, ali se poglavar italijanske dežele Imenuje kraljevski namestnik ali začasni predsednik. Toda žalostno bo, ce bi nemirne politične struje zdaj potegnile Italijo iz toka, ki jo žcae v zdrave in urejene razmero. Vojna na Pacifiku New York, 16. NNU. — Največje japonsko industrijsko mesto Osa-ka je v plamenih od včerajšnjega silovitega napada letečih veletrd-njav, ki so ga napadle z zaiigal-nimi bombami. 520 trdnjav B29 je pričelo s tem napadom ofenzivo, ki ima namen v teku tega leta uničiti japonsko vojno Industrijo z dvema milijonoma ton bomb. Obramba sovražnih lovcev je bila prav šibka. Pri tem napadu je bila sestreljena ena leteča veletrdnja-va. Učinkov bombardiranja ni bilo mogoče natanko opazovati. Sir Arnold, ki je poveljnik ameriškega letalstva in poveljnik 20. skupine letečih veletrdnjav, je včeraj izjavil, da delovanje letečih veletrdnjav nima meje. Edina meja je popolno uničen je Japonske. Poročilo, ki ga je danes podal glavni stan admirala Niemitza pravi da so ameriške čete, ki delujejo v Južnem delu Okinawe, izvajale še nadalje pritisk na poslednje sovražnikove postojanke na visoki planoti Joju Dake, ki Jih Japonci trdovratno branijo. Oddelki ameriških pešcev, ki slede oklopnikom, napredujejo proti središču planote. Druge čete, ki o-pertrajo bolj proti vzhodu, tudi napredujejo in uničujejo glavne sovražne utrdbe. Na zapad nem odseku so ameriški mornariški strelci utrdili svoje postojanke pod silnim bočnim ognjem. Na otoku Luzonu so ameriške čete tudi napredovale, istotako na otoku Mindanau. Vojna v zraku na Pacifiku se na. daljuje z nezmanjšano silovitostjo. Sovražniku so bili prizadejani siloviti udarci. Letala s Filipinskih letališč pa podpirajo operacije na Kitajskem. Sovjetska ratifikacija sporazuma x Jugoslavijo Movska, 16. — Vrhovni sovjet je ratificiral sporazum o prijateljstvu in vzajemni pomoči, ki Je bH sklenjen med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. W « ■ okupaciji Splita so stopnjevali svoje sodelovanje s fašisti in njihove hiše so bile vedno polna fašističnih krvnikov dalmatinskega ljudstva. Prirejali so jim slavnostne pojedine, dočim so sl gladu joči Splitčani odtrgovali od svojih ust zadnji košček kruha za partizanske borce. Bonačiči so prostovoljno podpisali 965.000 tir fašističnega vojnega posojila. Kot fašistični zaupniki so prevzeli Bonačiči od italijanskih fašistov prehrano splitskega prebivalstva Zaradi večjega dobička so mešali kostanjevo in krompirjeve moko ■ pšenično. Pokvarjeno moko, ki je niso Ob kapitulaciji fašistične Italije so kupili bratje Bonačiči od bežečih fašistov za 5 milijonov lir nepremičnin ter jih prepisali na svoje ime. Za časa fašistične okupacije se poklanjali ob raznih naturalnih akcijah konzerve, živila, volno fašistom itd. Zato jih je splitski list omenil s posebnim člankom in postavil ostalim Splitčanom kot vzornike za sodelovanje s fašizmom, Zaman pa to se Obračali nanje v podjetju zaposleni domači delavci, katerim niso hoteli prodati niti kg hrane, čeprav so imeli polna sijati': šča. Odganjati so jih z besedami: »Vpišite se v Dopolavoro, JSh vam bomo dali živila.» Po prihodu Jugoslovanske armade v Split so bratje Bonačiči utajiti znaten del svojih zalog in Jih prodajali dalje na orni borzi. Pred sortiščem so bratje Bonačiči nastopali zelo cinično in valili vso krivdo na pokojnega brata, ki je baje vodil vse poale. Med zasliševanjem ae nt=o mogli spomniti ničesar In so vse dosledno tajili. Izpovedale pa so tem več priče v teku 11 ume razprave, katere se je udeležila ogromna množica Splitčanov. Po daljšem posvetovanju je sodišče obsodilo Prana Bonačiča na 15 let prisilnega dela in 15 let izgube narodne časti, Jovana Bonačiča na 15 let tegtube narodne čaati in lo let prisilnega dela. Nikolaja Bonačiča na 12 let izgube narodne časti in 8 let prisilnega dete. ter Mateja B<» načiča na 10 let izgube narodne časti in 4 leta prisilnega dela. Obenem je bilo vsem trem bratom zaplenjeno prmoženje. Bplit9p.nl so sprejeli obsodbo bratov Bonačičev v velikim zadovoljstvom, kateremu »o dajali duska tudi z demonstracijami po splitskih ulicah. Nov most preko Donave v Novem Sadu Beograd, 1«. Tanjug. Takoj po osvoboditvi je bila v Novem Sadu zgrajena velika motoma ladja, ki je v glavnem odgovarjala vojnim potrebam Kmalu po tem pa so pričeti graditi objekte, ki bi zadostili vsem prometnim potrebam. Nedavno je bil izr očem javnemu prometu novi začasni most če« Donavo v Novem Sadu. Most Je pri poskusih, pokazal odlične rezultate Posteljen je bil na trinajst velikih opomior, ki so pritrje in na dno in med seboj povezani. Večji del mosta sloni na dveh opornikih. Most j« širok 8 metrov in dolg nad 300 metrov. Predvidena obtežba mostu znaša 30 ton na kvadratni meter, toda poizkusi so pokazali, da je mogoča še mnogo večja obtežba. Pri gradnji mostu je sodelovalo 200 strokovnih delavcev, ostali 3000 so bili v glavnom prostovoljni člani sindikatov, mladinci in mladinke, ki so udarniško delali brez ozira na delovni Čas, tako da se sme upravičeno reci, da je bil most zgrajen z udarniškim poletom. Pri gradnji mostu je izkazala velike usluge bratska Rdeča armada, ki je ob vsaki priliki pomagala graditeljem, ki so se okoriščali a iskustvi sovjetskih inienjerjev. Bolgarska domo-vinsko-frontna armada je s tem, da je stavila na razpolago tovorne avtomobile za prevoz gradiva, mnogo pripomogla k rešitvi najtežavnejšega prometnega problema iz cele Vojvodine na mesto gradnje. Most je bil zgraJem v petnajstih dneh. Delo je vodil gradbeni oddelek uprave vojvodinskih Železnic z načelnikom inženjerjem Emilom Zamurovičem na celu Na predlog gradbenega tehničnega oddelka je bil osnovan odbor za gradnje mostu v katerega so vstopili predstavniki vojaških in narodnih oblasti, sindikatov in mladinskih organioacij. Ko je bil most v Novem Sadu izročen prometu, so se pri orla dela za gradnjo stalnega želeaobetoriškega mostu preko Donave. naka v oeovobodtlnl borbi. Pri izročitvi odlikovanj so bili navsoči: predsednik AVNOJ-a dr. Ivan Ribar, podpredsednik AVNOJ-a Maar-ko Vujačič, tajnik AVNOJ-a in ostali člani. Po iiročitvl odlikovanj Je predsednik AVNOJ-a dr, Ivan Ribar čestital Maršem Ratka Pavloviča in Stojana Ljubiča ter rekel, da so lahko ponosni na avoje otrok«, kateri «o dal) svoje življenje v borbi sa svobodo. V imenu odlikovanih se je zahvalila mati heroja Ratka Pavloviča In med drugim rekla: »Ratko Pavlovič in drugi so narodni sinovi in sinovi vsega poštenega človeštva, ki so «e bor Bi za splošno narodno pravico.* Na!« Jene v pr?stolnici Beograd, 18. —, Na prvi protifašistični kongres žena eo zadele prihajati žene iz vos Jugoslavije, pa tudi iz inozemstva. V Beograd so že prišle delegatke iz Francije, Italije in Albanije. Delegatke iz M"d-žsrske 90 prispele v Novi Sad. Jutri pridejo v Beograd delegatke iz Bolgarije in Sovjetske zveze. Iz Slovenije in Hrvatske eo pa prišle. V teku jutrišnjega dne bodo v Beogradu tudi že zss^pnice protifašističnih žena iz drugih federalnih edinlc. V soboto proti večeru bo velik miting n* Teranijah. zaueznisKi Komandi v Gorici Okrožni izvršni odbor sa Goriško smatra ga svojo dolžnost ob prevzemu vojaške oblasti s strani zaveznikov pri nas, da izrazi v imenu našega ljudstva kakor tudi v imenu predstavnikov narodne oblasti svojo globoko hvaležnost za vse vaše težke žrtve, za vse vaše ogromne napore, ki ste jih doprinesli za uničenje nacizma in fašizma ter za zmago demokracije v avetu kakor tudi pri nas. Vaša materialna in moralna pomoč je dajala našemu narodu oporo, da je vztrajal v tej težki skupni borbi in da je mogel sam osvoboditi svojo deželo. Ob tej priliki se čutimo tudi dolžne pojasniti vam nekaj temeljnih dejstev, na katere boste naleteli pri vašem delu na našem ozemlju. Iz skupnih razgovorov z vašimi predstavniki in iz odredbe, ki ste jo izdali, vidimo, da nameravate za civilno upravo tega ozemlja ponovno vzpostaviti upravni sistem in zakonodajo, ki sta bili v veljavi v Italiji do 8. septembra 1943. leta. Z ozirom na to vašo namero moramo ugotoviti, da je naše ljudstvo, prepojeno z narodno osvobodilno idejo, dne 8. septembra 1943. leta ob kapitulaciji Italije čez noč nasilno pomedlo z vsem tistim sistemom oblasti, ki naj bi se sedaj z vašim odlokom ponovno vzpostavil. Naše ljudstvo je tedaj postavilo svojo ljudsko oblast na široki demokratični osnovi na vsem ozemlju Slovenskega Primorja, razen v Trstu, Gorici in nekaterih manjših centrih, kjer so Nemci prevzeli oblast direktno iz rok fašistov, kjer pa so se volitve izvedle ob osvoboditvi teh krajev s trani Jugoslovanske armade. V teh centrih, ki so postali vojaške in gestapovske baze, je bilo preje praktično vzpostavljanje ljudske oblasti nemogoče. Naša ljudska oblast temelji na krajevnih narodno osvobodilnih odborih, ki nimajo nič skupnega z bivšimi osovraženimi italijanskimi občinami, ekspoziturami fašizma in ki so bili gospodarsko in socialno nemogoči stvori. Ti demokratično izvoljeni narodno osvobodilni odbori so obstajali ves čas do danes in so bili steber narodno osvobodilne vojske, katero so moralno in materialno podpirali. Prav zaradi tega je okupator uporabil vsa sredstva, da uniči narodno osvobodilne odbore, ker se je zavedal, da brez njih ne more biti narodnoosvobodilne vojske. Vsi obupni okupatorjevi poskusi vzpostaviti župane v stari obliki so propadli. Se manj pa mu je uspelo vzpostaviti celotni upravni sistem iz septembra 1943. leta in to zaradi nezlomljive volje ljudstva. da si obdrži svojo demokratično oblast. Dokaz te nezlomljive volje ljudstva je nad 5 tisoč porušenih in požganih domov, so desettlsočl pobitih in v Italiji in v Nemčiji interniranih ljudi. Vse to dokazuje, da je bila ta oblast demokratična in prav zaradi tega sposobna toliko žrtvovati. Kar se tiče predloga, ki je bil postavljen z vaše strani, da bi vam svetovali oziroma predlagali kandidate za profekta, vam moramo pojasniti naslednje: Mi smo izvoljeni od ljudstva in v njegovem imenu izvršujemo civilno oblast. Za svoje delo smo odgovorni ljudstvu in zato nimamo pravice pristati na val pravkar navedeni predlog, ker bi s tem poteptali tista demo- kratična načela, za katera je naš narod vodil štiriletno borbo. Z našim pristankom za postavitev prefekta in županov bi mi sami šli proti volji ljudstva, ki nas je postavilo, bi zavrgli cilje naše borbe: ljudsko demokratično oblast. Zaradi tega moramo smatrati, da bi nam z ime-|novanjem prefekta odrekli o-blast, ki nam jo je zaupalo ljudstvo. Enako stališče zastopamo v vprašanju Narodne zaščite, ki je izvršni organ narodne oblasti, ki je pravtako voljena od ljudstva in je zato od narodne oblasti neločljiva. Pravtako so Ljudska sodišča in vse ostale institucije izraz demokratičnih teženj in sistemov v celoti, zaradi česar ne morpmo pristati fia povratek sistema od septembra 1943., ki je plod fašizma in ki ga v vseh odtenkih preveva fašistični duh. Naše stališče j« popolnoma v soglasju- s stališčem, ki ga zastopa Pokrajinski narodno osvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst, ki je najvišji zakoniti predstavnik civilne obla- sti rja tem ozemlju. To stališče zastopa ves slovenski narod in vse italijanske antifašistične množice, živeče v Primorju in Trstu, ki so skupno s nami in vami v borbi prispevale k veličastni zmagi demokracije. Naše stališče ,je tudi izraz volje vseh narodno osvobodilnih odborov celokupnega okrožja z meetom Gorico vred. Izražamo svojo pripravljenost kot vaši zavezniki sodelovati z vami tudi v bodoče, kakor smo doslej, to je ob vpoštevanju demokratičnih pridobitev naše borbe. Zato moramo omeniti, da izvršujete oblast na ozemlju naroda, ki je vaš zaveznik, zaradi česar niso priporočljivi ukrepi, ki so bili primerni za pora-ženo in sovražno fašistično Italijo. Prepričani smo, da bi ob vpo-Stevanju teh dejstev našli način za tesno iniskreno sodelovanje, ki bi bilo v korist mirnega sožitja slovenskega In italijanskega naroda na tem ozemlju, za vzdrževanje reda in miru ter za čimprejšnjo gospodarsko obnovo. Moč ljudstva V petek ob 4. popoldan« so s* začel« zbirati po korzu majhno skupinice ljudi. Nahujskani od fa-šl stičnih elementov eo se otroci, razne mestne gospodične, ki jih le nikdar ni bilo nič prida, ter nekaj zagrizenih fašistov Zbrali na ulici, da bi demonstriram. Proti komu, vsak ve dobro, toda sa koga pa n« more nihče razumeti, ko pa trdijo da niso fašstš, pa nosijo na prsih ošabno in izzivalno tiste zastave, ki so za vsakega poštenjaka mak podlosti in v imenu katere so fašisti napovedali vojno vsem osvo-bodilufm narodom. Sedaj ko je meoto prevzela zavezniška vojaška upravo, mislijo da je čas za njihovo podtalno fašistično delovanje. Zopet hočejo zasejati razdor med Slovence in Italijane, ker vedo, da j« to naše najmočnejše orožje. Tudi ta njihova manifestacija, ki bi s« morala vr-litl, j« krnela namen pokazati, da so v Gorici prebivalci dveh narodnost^ Slovenci in Italijani, ki po njihovem m ne ju nimajo ničesar skupnega. Toda tl ljudje le vedno mislijo, da so v časih Mussolinija in njegovega fašističnega genija. Toda tl časi ao že minuti. To ae j« pokazalo tudi prt tej demonstraciji. Ko so za te zločinske namene zvedeli pošteni Italijani in Slovenci, meščani, delavci in mladino, so se takoj usuli na ulic«, da preprečijo vsako izzivanje. Pri tem jim j« pomagala tud« zavezniška policija, lei je do tedaj, ko so se pošteni Goričani vsuli na ulice, mirovala. Potem pa, ko Je opazite silen polet naših mnošic, Je tudi sama pripromogla k temu, da Je podprte večino. Volitve v Angliji London, 16. Reuter — Ministrski predsednik Wlndston Churchill je nocoj podal Izjavo, v kateri Je pojasnil svoj« stališče do Blndsirovih liberalcev. Nekaj liberalcev je pravilo, da glasovanje zanje pomeni glasovanj« za Churchilla. Ohurohill asm pa pravi, da glasovanje za. Sinclairove liberalce pomeni glasovanje za socialistično opozicijo. Se prei je sir Archilbald Sinclair izjavil, da nacionalni liberalci, ki podpirajo Ohurohilla.inmajopra-vioe, da bi se imenovali posebna stranka. To eo po njegovem mnenju ponižni zavezniki torryj~v. Sinclair se ni hotel izraziti, kaj bi storil, če bi bila konzervativna stranka izvoljena z majhno večino. »Vse bi odvisno od sestave nove zbornico, je dejal Sinclair. Liberalcem morajo po njegovem mnenju ostati roke proste, da se morejo potem svobodno odločiti, kaj bi bilo treba ukreniti. Nocoj je bil tudi objavljen razpust narodne delavske stranke. Njeni kandidatje bodo kot nacionalisti podlpiralt Churohillovo vlada Benei napoveduje volitve v CSR Plzen, 16. NNU. Praški radio je javil, da j« dr. Edvard Beneš, predsednik Cehnelovašk« v govoru, ki ga je imel na glavnem trgu v Planu rekel, da njegova vlada želi, da bi bite svobodne volitve v narodno skupščino še pred konoem lete, Bcneš je pozval ljudstvo, naj marljivo sodeluje pri obnovi dežele. Amerika In levantsko vpraianje Stokholm, 15. A as. Pr. — Obveščeni krogi zatrjujejo, da je francosko povabilo ameriškim Zedinjenim državam k sodelovanju pri reševanju libanonske krize ostalo doslej bre* uradnega odgovora, Truman Je novinarjem omenil, da n« odobrava predlaganega sestanka Združenih narodov. Pravijo, da je Bonnet sporočil Grewu o francoskem mišljenju, da j« Britanija nekoliko odgovorna za položaj v Le-vantu. Po britanski razlagi je francosko stališče tako, da je treba sestanka Združenih narodov, ker so levantske države sporočile Franciji, kako M se lahko kdaj prišlo do sporazuma. Nič uradnega doelej še ni bilo objavljeno o sestanku med Trumanom in De Gaulleom. Obveščeni krogi mislijo, da j« malo verjetnosti, da bi prišlo do takega sestanka prrd konferenco treh velikih velesil. Pontanjkanf« llvll ' | v Evropi Delna moblllsic|)a v Franclji London, 16. Reuter — Pariški radio j« otojavtl, da name rova Francija pozvati pod orožje trt nove letnike, In to letnike 1920, MCI, 1922, Faj- odstotkov novtaoev pride k letalstvu, diru go pa vse a pehoto in drugam. Izdane dobo posebne odredb« sa dodelitev k mornarici. IZ SOVJETSKE ZVEZE lldarniiko dalo v Zenici Beograd, 18. Tanjug. —■ Zeniške železarn« so deriej izdelale še celo vreto mostov. Z udarniškim delom vestnih delavcev, ki so delali dnevno po 10 do 12 ur, je bil izdelan v kratkem čaeu 38 dni nov žeUšntškl most, dolg 33 m. Za iz-d«Vavo mostu j« bilo potifebnih 8.740 delovnih ur. Novi most bo omogočil direktno žetoaniko sve-so Sarajevo-Zenico. Protifašistični raistava v Patrovaradlnu Beograd, 16. Tanjug. — V Pe-trovaradtnu so priredili protifašistično raastavo, ki je bila razdeljena v tri oddelke. Prvi oddelke predstavlja strahovlado fašistov, ki so jo ti izvajali nad našim narodom. Drugi del razstave ima namen seznaniti obiskovalce z dogodki iz narodno osvobodilne borbe. Tretji del pa prikazuje delavce pri njihovem delu za obnovo domovine. Od!lkov»n- — T"/"; 'v;v c----®® -prežel -vso Prtmorsko, -m‘Hvelre-'-la*ino kri- “ “ katera no * 4a MOiH/vlia /rt ATmmo/7 u i a., ofl Novi nomškl dnevnik v Berlinu Berlin, 16. NNU. Nemški radio j« objavil, da j« prlcri v Berlinu Izhajati nov časopis »Dle deutsche Volkszeltung* ki vsebuje mnogo člankov o enotnosti demokratičnih sil in poziv nemške komunistične stranko. Komunistični posiv pravi, da pušča v sedanji situaciji interes nemškega naroda Nemcem odprto eno samo pot: Ustvaritev demokratič-nega antifašističnega režima tn demokratične parlamentarne republike, ki M zagotovila narodu vse demokratične pravic« lo svobodo. Poziv nAvaja program dola v 10 točkah in zahteva uatanpvltev bloka antifašističnih demokratičnih strank, kakor so to komunistična socialistična stranka ln stranka sredine. je z delom in srcem v novi in junaški drlavi, po kateri je hrepenela le ves čas svojega obstoja. In zdaj? Kdo je kriv te nezaslišane krivice? Kdo je kriv, da se je morala iz Primorske umakniti ju• pretakala svojo kri na bojišči prenašala najstrašnejši bič o^ patorja in njegovih pomagal In tudi danes jim ni mar * kakšno drugo manjvrcdnin ljubezen mimo te velike ljubti ni do domovine, do naroda \ do tako priljubljene, tako dd go plačane, tako težko preisčti šene ljudske Titove vojske. ) Tudi mnogo pravih, človeftf in zdravih ljubezni se je v čN borbe razvilo na Primorskih Razvile so sc sredi borb in dozorevale in utrjevale so 1 sredi Iviiganja krogel in n<č tracijskem taborišču, ki jo na * lanskih tleh, hirajo sinovi Polj* ki si želijo povratka v svojo 1 movlno. To odkritj« Je snelo krinko I Ijskim faHstom. Vsi, ki so Jih f1 gsnjalt Nemci, se vračajo V S*1 domovino; i« Poljaki s« n« m®** vrniti domov zaradi »ločin«**1 delovanj« izvi-žkov poljskega " roda. Poljsko delovno ljudstvo J* zdavnaj odgovorilo na te in^ ln krvoločnosti te«- je podprl® ( časno poljsko vlado v Varšavi, tert popolnoma zaupa svojo Oddaja oroila , v NamtIJI ned sovje«1 oblastjo Berlin, 16. NNU. — Berlin**1 f 1 dto je objavil nared bo maršal* kov«, poveljnika na nemšk«01 »emlju, ki so ga zasedli RlI**V kateri odreja, da je treba orožje in vojaške naprave voJ*^ zasedbeni oblasti. Odredba pravi, da morajo stanove in krajevne upravne ■ ti n« htsmllu 1.1 j ...iHlft * ati na osemlju, ki ga je zasedla ča armada, izročiti vse oro*Je ničijo, vojaške naprav«, stenice, laboratorije Itd. kr»je' j vojaškim poveljnikom v c®*11 ,, 17. do 23. Junij«. Odredba vclJ% dl ca vse zasebnike tor PrlBtiV z da Je treba izročiti vse pndiF ln naprave nepoškodovane ln rabn«. (( Dalj« zapoveduje odredba kr»h nim upravnim oblastem, naj ?f skrb« vse informaolje, ki se Iz zadnjih manifestacij v Gorict skrb* vse ...----------------- y, navedenih predmetov in napr* ■ % gftu Le nikar ne jočite za nami, fene, matere, dekleta, jutri pademo v gramozni jami kakor dobra, zvesta četa. Le nikar ne jočite za nami, lepie nam bo pasti, če z rokami stisnjenimi v pest žalujete za nami Le nikar ne jočite za nami, Sene, matere, dekleta, jutri pademo v gramozni jami kakor dobra, zvesta četa. vfVf. ? ' j Glas tržaških demokratičnih množic Dovolj, dovolj, proč s Razkrinkani V Trstu, It. junija 19$!. ob 10. urt. 2 balkona tržaške mestne palače vUm* savojska zastava. Na trgu navdušeno ploska velika množica, ki ne ve, kaj hoče. Koliko znanth obrazov v tej mnoiioi! Zenske, ki so bile načelnic« fašistične stranke, *9. pomočnice republikancev, po-4etn agenti kvesture m karahinerji, kakšen uradniček, kakšen kramar ** najbolj gnili del študentov. Večina j« nepoznana: Otroci so. Demonstranti so isti, ki so 10. fartja 19$0. kričali svojo zvestobo Bibi-ju in zahtevali vojno proti svo-kofitrtm narodom, Predvčerajšnjim »Kolta in Diibutis, danes c Reka* 4,1 Dobrodošli osvoboditeljis. Toda včeraj, ko so nemške svin-č«nlte Iviigale po naših ulicah, in l> skupina pogumnih dvignila za-,tavo svobode, blagoslovljeno s krvjo preko 200 padlih, so bili ti 9-spodje dobro skriti po svojih kHah, srce teh bojazljioosv je trepetalo in buo polno žalosti, Bolikeri izmed njih so služili nemškim zatiralcem kot kvesturini, mestna garda, milica, Mas, republikanci in «brigate nerels Koli-keri izmed njih so se v istih uniformah stavili na razpolago lažne-rgu narodno osvobodllnegmu svetu, ki je izdal ljudstvo in je 29. aprila prosil pomoč nemško vojaštvo za borbo proti svobodi, proti vstaji ita-lijansko-slovenskih demokratičnih sil. Na žalost je mnogo pristnih dobrih Italijanov nasedlo in mislilo, da manifestira tvojo narodne zavest. Manifestirali pa so za korum-pirano in nezmožno monarhijo in za režim, o katerem noče ljudstvo ničesar slišati. Zakaj nismo videli na trgu pravega ljudstva, tistega, ki dela, ki trpi in kh se borit Ni moglo priti, ker matere, neveste, sestre in tovariši onih, ki se ne bodo več vrnili iz kraških gozdov ali iz koncentracijskih taborišč, niso mogle manifestirati za tiste, ki so povzročili vso njihovo bol. Tržaški Italijani, ali smo zato trpeli in s« borili t Ali smo zato izgubili naše najboljše sinove t Ah bome dovolili, krvnikom, ki so se včeraj hinavsko posluževali imena Italije, katero so oni vedno izdajali in sramotM, da nam vsilijo teroristični in *ro»*otn4 režim, katerega smo se rešili šele po 23 letih trpljenja t Pomislimo, da je po prvi svetovni vojni nastal v teh krajih fašizem pod krinko nacionalnega vprašanja. Bedaj skuta oživeti pod isto krinko. Dovolj nam je te sodrge in teh manevrov. Tržaški Italijani ne dovolimo, da nam uide prilika za dokončno uničenje faSČcma. Zasledujmo fašiste, kjerkoli so in pod katerokoli krinko se skrivajo. Združimo vse resnično demokratične italijanske in slovenske sile v protifašistični fronti pod vodstvom ljudske oblasti, ki smo jo mi želeli in ki jo bomo na vse načine podpirani! Samo tako bomo dosegli resnično demokracijo. Demokrntttnl Italijani Trsta. Prapor svobode Morje jih je, morje, ki je mir-in pokojno, ki nikomur nič jioce dokler ga ne začne dražiti lahen vetrič, ki pa se lahko spredeni v mogočen orkan in razlika morje tako, da »tre vse, *ap mu je na poti. Prav take *? naše množice. Dokler jih pu-na miru in jih ne dražiš, “odo mirne in nikomur ne bodo Tjre*ar storile. Toda gorje, če Jjh razdražiš. Danes niso več samo naši delavci, ne samo r4”® mladina in žene, dane« je ^ako vse »svobodoljubno ljud- , Morje Jih Je bilo predvčeraj-!“jlm, ko bo »e »brali na trgu da izrazijo svoje zaupa-v Mestni osvobodilni svet in svoje vodstvo. Bili so mirni, disciplinirani, a veseli in razigrani. Ta dan sem spoznal njihovo odločnost. Nosili zo zastave, stotine zastav, ki so izražale njihovo voljo in moč. In prav tako zastavo so hoteli dvigniti na drog, ki stoji na trgu. Spretno se je nekdo povzpel nanj in razvozlal vrv. Toda zastave ni smel razviti. Množica je vzvalovala kakor morje, ki ga poboža izzivalni vetrič, a vedela je, da se ne izplača, da ni vredno. Tedaj sem videl prizor, ki ga ne bom nikdar pozabil. Ena izmed številnih zastavic, ki jih je nosilo s svojimi ožuljenimi rokami delovno ljudstvo, se je zamajala, nagnila naprej in takoj nato je visela zataknjena na drugem drogu. Pod njo pa se je vstopila italjanska partizanka, razširila roke, pripravljena, da prepreči dostop vsakomur. S svojimi sokoljimi očmi je pogleda la na množico in policaje, nato pa vzkliknila z istim vzklikom, ki ga je bila vajena v borbi: »Tovariši, samo preko mojega telesa bodo prišli do zastave*. | Njene ostre poteze, poteze bor-j ke za svobodo, ki je pripravlje-i na žrtvovati vse za svobodo | ljudstva, so prikovale k tlom celo policaje, ki so hoteli prapor sneti z droga. Čeprav sem trd in me nobena stvar zlepa, ne gane, sem ob tem pogledu obstal. Zdela se mi je kot kip svobode, najlepši kip, kar sem jih kdaj videl. Dekle, borka, sama s svojo odločnostjo brani prapor svobode. Dvignimo jo visoko Vroče sonce je pripekalo, ko je bila združena na trgu Uni-ta silna množica tržaških delavcev. V ozračju nepopisnega navdušenja so plapolale zastave in blesteli napisi s tisoč transparentov. Iz tisoč grl se je dvigal val vzklikanja Titu, Stalinu, Mestnemu osvobodilnemu svetu,, iz tisoč in tisoč grl se je čulo: « Hočemo videti izobešene vse tri zavezniške zastave, hočemo videti izobešeno našo delavsko zastavo.* Sila in volja manifestno tov je bila tako velika, da je nihče več ni mogel zajeziti. Nenadno, nepričakovno se je na osrednjem drogu magistrata pojavi-la tržaška zastava. Toda množice še niso bite zadovoljne. Hotele so videti izvešeno na balkonu palače prefekture in na visokih drogovih ob morju še tržaško zastavo z delavskim simbolom. Trudile so se posebno, da bi razvile zastavo na prefekturi, toda vsi poskusi so bili brez uspeha. Ravno pri teh pa je vsak lahko opazil, da ni to samo želja delavcev, temveč želja vseh Tržačanov. Tik pred prefektura v prvi vrsti so stali delavci, mladinke, stare matere in otro-•t. Vsi so imeli v rokah delavske zastave, eni večje, drugi manjše. Na vse mogoče načine so dopovedovali vojakom, da jih želijo samo razviti, toda zaman. Med njimi, v prvi vrsti je ] stal tudi starček, majhen po postavi, belolas in že kriv pod I težo svojih starih let. Prisrčno ;»e je smejal in kakor malo de te držal tesno v rokah malo delavsko zastavo. Ker je videl, da nikomur ne uspe, je poskusil še sam. Z istim nasmehom, starčkom običajnim, se je napotil k zavezniškemu policistu. Lepo se mu je približal, mu položil desnico na ramo, pritegnil ga je k sebi in mu skoraj na uho pošepetal: »Slišite, boste vendar dovolili, da grem izobesit našo zastavo na balkon?* Vojak se mu je nasmejal in z nežnimi besedami odklonil ter ga odvrnil naznj množici. Star-ek je mirno ubogal in z istim nasmehom dvignil desno pest ter zavpil: »Živel Stalin!* Gromki trikratni »Živel!* je bil odgovor razigrane množice, ki se je z vsem ponosom ozirala na starčka. Navdušenje nad njegovo gesto se ni hotelo na noben način poleči. Ker so delavci videli, da ne bo mogoče ničesar opraviti, so se približali starčku in ga na rokoh dvignili visoko nad množico. Toda tudi straček se je znašel. Dvignil je svojo delavsko zastavo še višje in prisrčno z njo mahal množici, ki je z viharnim odobravanjem in vzklikanjem spremljala starčka kot neomajnega borca za svobodo po trgu UnitA. Tovariš , sporoči ladjedelnice sv. Marka »o precej porušen«. Kadar od daleč pogledaš obsežni proetor, kjer so vse mogoče naprave za gradnjo ladij, izgieda vse prazno, vse zapuščeno. Toda približaš se ln vidiš, da so te oči prevarale. Zavedlo te je dejstvo, da st lz dimnikov ne kadi, da še ne delajo na odprtem. Delajo pa ln še kako. Tu vidiš delavca, ki popravlja poškodovani stroj, tam drugega, ki čisti delno porušeno delavnico, dalje zopet druge, ki z vso energijo čistijo, popravljajo, obnavljajo. Ustavil sem »e pri delavcu, ki je ve« poten urejeval improvizirano delavnico. Opaz.l Je, da g*, gledam, nasmehnil se je in veselo dejal: »Clatimo In spravljamo v red, kar »o nam bombniki poškodovali. Precej j« porušenega, toda nič zato. V najkrajšem času bomo vse obnovili ln napravili lepše, kakor je bilo. Včasih — pod fašistično upravo — smo sabotirali ln več uničili kakor napravili. Sedaj pa je sabotiranja konec, sedaj delamo zase, za svoje družine, za zvoj narod la predvsem za našega predragega Tita in Jugoslavijo.* Tedaj j« bilo ie mnogo delavcev zbranih okrog mena Vsi »o hoteli kaj povedati, vsi so bili veseli, da zopet kdo beleži njihove izjave. Star delavec mi je dejal: »Sedaj bomo zopet fcli na ulice, da. pokažemo fašistom, za koga smo. Kvesturtnl in priseljeni juinjakl naj kar vpijejo »LTtalla č nel mio cuore,* mi pa bomo Že enkrat pokazali, da smo hvaležni ln da zaupamo samo naši oblasti — Mestnemu narodno — osvobodilnem svetu.* Komaj Je dobro končali, ko so že zatulile sirene. Na mah, kakor da bi se vlila voda, so s vseh koncev ladjedelnice prihitel« množice de- lavcev. V najkrajšem času je bila zbrana silna povorka, ki se Je vila daleč nazaj med delavnice. Zastave so zavifarale, na stotine transparentov se je dvignilo. »Vidiš, tovariš, to so naši naj-svestejši Tržačani*, mi je dejal član delavskega komiteja. Upiral je oči v silno povorko, zadovoljen se je nasmejal ln nadaljeval: »Sklenili smo prirediti manifestacijo in v to svrho smo povabili na ulice nase delavce. Nobenega nismo prishll, temveč smo pripomnili, da komur n. všeč lahko ostane pri delu. Toda njihov odgovor j« bil samo: »Gremo vsi*. Danes nas bo na tUoče, zadnjič jih pa ni zvabil klic reak-cionarcev, ki so predilag-ali, da j‘m bodo plačali vse ure, ki jih bodo izgubili pri iman.featiranju v faši-, stičnih povorkah. Tudi zadnjič smo delavcem dejali, da kdor hoče, lah- ko gre. Toda kakor da, bi jim zalepil usto, so se obrnili in nadaljevali z delom. Sedaj, tovariš, gremo, da pokaiemu vsemu svetu pravo lice Trsta.* Povorka je že krenila, ko se več delavcev zbere okrog mene ln me prosi: »Tovariš, povej svetu, kaj se prt nas dogaja sporoči v svet, da so naše pravice poteptane. Ml jih hočemo nazaj! S Slovenci smo se združili v borbi, skupno z njimi smo se borili v najtežjih prilikah ln pripravljeni smo boriti ae za te sedaj izgub'jene sadove »e dalje. Povej svetu, da hočemo in hočemo spadati v Titovo Jugoslavijo, ker samo v njenem, okviru lahko dobimo, kar pričakujemo ze dolga leto.* Obljubil sem jim, ko so vsi zadovoljni hiteli nazaj v povorko in na ves glas prepevali: »Avanti popolo, bandiara rossa*. 1944. pomešala kri talcev. 1» odprtih src je tekla kri, slovenska in italijanska. Pronicala je v naši kraško zemljo in jo napojila. Iz te posamezne krvi je zrasla čudovita roža. Kljub neugodnim vetrovom fašističnega in nacističnega terorja, ki je razpihoval strastno sovraštvo med obema narodoma na naših tleh je ta roža rastla in se v borbah za osvobojenje Trsta razbohotila. Roža slovensko-ita-lijanskega sodelovanja in na7 rodne strpnosti je na tržaških tleh pognala tako globoke korenine, da je ne izruje nihče več. Plemeniti sok krvi, krvi slovenskih in italijanskih talcev je o-mogočil njeno bujno rast. Spominu padlih mučenikov smo dolžni, da sledimo njihovemu vzgledu In kot so bili oni združeni v smrti, ostane italijansko-slovensko ljudstvo Trsta in Slovenskega Primorja združeno v novem življenju, v sreči in raz-cvitu naše nove dobe. P. D. Skoti pokol v življenje Med talci, ki so bili 3. aprila 1944. ustreljeni na Opčinah, je bil tudi Srb, ki so ga Nemci u-jeli, ko se je vračal ob kapitulaciji Italije iz italijanskega u-jetništva. Tudi on bi moral pasti kot talec. Ko so začeli Nemci talce pobijati, je zadet v nogo padel na tla. Na njega so se zvalila trupla mrtvih sotrpinov. Po končanem poboju so Nemci še pregledovali trupla svojih žrtev in tu in tam je počil še kak »milostni* strel. Ranjeni Srb pa je obležal pod tragičnim bremenom mrtvih tovarišev. Sele čez dolgo časa se je z veliko muko skopal izpod trupel in v noči, zaradi bolečin in iz opreznosti, počasi lezel z groznega mesta. 0-nemogel je na gmajni blizu Proseka. Ko so ga naši ljudje tu našli, so mu vrle Prosečanke iz- mile rane, ga obvezale, preoblekle in preskrbele, da so ga partizani odpeljali v svojo bolnico. Preživljal je grozo smrti talca, a usoda mu je življenje podarila, da se je mogel kot partizan maščevati fašističnim izrodkom. 2alna svečanost na Opčinah Danes bodo počastili na Opčinah spomin vseh žrtev, ki jih je obsodilo fašistično izredno sodišče, ki so padli kot talci pod streli hitlerjevskih SS-ovcev. Po maši, ki bo ob deseti uri v openski cerkvi,'bo komemoracija na strelišču, na mestu eksekucije. Pri svečanosti bosta sodelovala godba in pevski zbori. Pridite in počastite spomin žrtev, ki so nam s svojo krvjo odprle vrata v svobodo! UdarnJSko delo v Mariboru Delavci in uslužbenci ‘delavnic državnih železnic v Mariboru so at že prvi dan po osvoboditvi lotili udarniškega dela za obnovo delavnice in ao takoj pritell popravljati lokomotive ln vagone. Ker Je mogoč« sam j z večjim številom prevoznih sredstev zagotoviti redni promet, eo takoj pričeli popravljati poškodovan« lokomotive in vagone. Čeprav je delovni čas za večino mariborskih podjetij določen na 8 ur, delajo delavci ln nameščenci v železniških delavnicah 9 ur dnevno, razen tega pa še prostovoljno po 8 ur tedensko pri očiščevalnih delih. 280 strokovnih delavcev teh delavnic je sodelovalo tudi pri popravilu pesniškega mostu. V ostalem pa so delavci in nameščenci doslej zabeležili naslednje uspehe: Popravili so ln Izročili prometu 41 lokomotiv, 615 tovornih in 1T6 potniških vagonov. 851 tovornih vagonov so preuredili za prevoz živil, poleg tega so dvignili 22 Utirjenih lokomotiv, izmenjali v območju delavnic 560 m tračnic. Kulturni zapiski Primorski pevski zbori pred fašizmom Prva svetovna vojna j* konr s popolnim porazom Nemčije j® Avstrije. Tedaj smo zopet radi-Cez vno našo Primorsko > za-nova pomlad, pomlad dela, ve-ln pe.« ** začeli n^eitopati, prirejati ' ustanavljati vse mogoče 'l-‘ hr^rbo panoge, ki so s petjem v t Na tak način in v takem oa- f V J), ve*elja so po vseh vaseh ker ■f 'S U U nlli ’8rB^« čitalnice, knjlž-^ >tn ' au'Uirnl In drugi krožki. Veli-* >tak»elJe j6 bUo »*^*tl te ljudi, *' *’ov« vo,‘io *° na novo gradili \f bi