št. 46. V Gorici, dne 18. aprila 1901. izhftjs trikrat na teden r Šestih lzdanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, ajatranje iz-danje opoldne, večerno izdani« pa ob 3. uri popoldne, in stana z arednififeimi izrednimi prilogami ter s , Kažipotom* ob novem letu vred po pošti prejemaj« ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta........6 , 60 , , , 330 četrt leta . „ . . . . . 3 -,JW;»^ „ Wo Posamične številke stanejo 10 vin. *.— ¦«-••*« " Naročnino sprejema upravnižtvo v Gosposki ulici Siv. 11 v Gorici v «Gorifiki Xiskarni» A. GabrSček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer-, ob nedeljah pa od "i. do 12. ure. >'a naročila brez doposlane naročnine *« ne oziramo. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od «Soče» vsak petek in stane vse leto* 3*1f-3©-lt adi-gld. .1-60. «SoČa» in «Primoreo» se prodajata v Gorici v to-bakarni Schvarz v šolski ulici in Jellersitz v Jfnuski nUci; — v Trstu v tobakarni LaTrenCi* na trgu delta Ca^erma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA ..............""T Tečaj XXXI. Večerno izdanje.) Iredništvo se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Dpravnifitvo se nahaja v Gosposki ulici 5L 11. l)oplsl naj se pošMjajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge rečj, katere ne spadajo v delokrog vjedništva, naj se pošiljajo le upravuiStvn. Oglasi in poslanice se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi.— večje črke po prostoru. Naročnino hi oglase Je plačati ioco Gorica, „«oriSka TIskarna" A. GabrSček tiska in zalaga razen *Soče» in »Primorca* še »Slovansko knjižnico*. katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petir-vrstioa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog Jn narod! Tretji shod slov. avstro-ogerskib Časnikarjev v Dubrovniku. (Kcnee.) III. Urednik »Dzienttika Polskiego" dr. O s t a s k c \v s k i - H a r a ii s k i je poročal o H. shodit v Krakom. Pravi, da zborovalci imajo v rokah obširno tiskano porodilo. — Krakovski shod je protesloval proti odredbi ogcrsko vlade, ki je zabranila Slovanom druge državne polovice sodelovanje na shodu. Protest je dosegel zaželjen vspeh, ker zdaj se smejo udeležiti našega shoda. — Delovalo se je tudi v smislu sklepov II. shoda o ustanovitvi slovanske korespundenčnc pisarne in druUva slovanskih Časnikarjev, o čemur bosta poročala gg. A n v ž in II o v o r k a, Urednik .Narodnih Listov* iz Prag'' g. Anyž poroča o koiespondenčni pisarni. Na sedanji vladni ,i!.-H.4 se Slovani ne smemo zanašati, poroč.la niso točna, niso nepristranska. Dovolj smo Slovani močni, da osnujemo samostaluo pisarno. Predlaga resolucijo v tem smislu, ki je bila sprejela. Predlaga pa dalje, naj ee osnujejo po vseh deželah posebni odbori kol središča za ko-respoudenčne službe. Urednik .Illasu Naroda" g. Ilovorku poroča o društvu slov. časnikarjev Avstro-Ogerske. Nemci imajo svoje društvo, ki brani in podpira delavec na časnikarskem polju; isto osnujemo vsi slov. časnikarji, - -Predlaga podobno resolucijo in odbor tr« h urednikov v Pragi, da izdelajo načrt, ki se vpoMje na pogled vseim uredništvom. Do prihodnjega shoda bodi vse pripravljeno. Po tr-jurrr-ni zbjrovanju predsednik pretrga isto na 15 minut. Ko je zborovanje zopet pričelo, je bilo na vr?ti poročilo in resolucija dr. Marijana Zdriechowskega, prof. Jagiel-Iciiskega vscučiii^a, o slovanski vzajemnosti. Tuje visel nad shodom l)au:ok!e;ev meč. Predsednik Cii}\in-ki ni hotel voditi te pereče razprave in je odstopil predsedstvo podpredsedniku A. Gabršc«' ku. Prof. Zdzicchouski je deloma čital in deloma govoril obširno, učeno utemeljevanje svoje resolucije o slovanski vzajemnosti, ki se glasi: .III. shod slov. časnikarjev priznava, da je od zadnjega shoda nastopil nekak prc- Gor. Tiskarna> A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. obrat na bolje v področju literarne in politike vzajemnosti, in ponavljaje sklepe po-prejinjega shoda glede na temelje za vzajemnost slovanskih časnikarjev vroč# priporoča zastopnikom slovanskega časnikarstva, da obračajo posebno pozornost na medsebojne odnošaj«. slovanskih narodov, presoje-vaje jih s stališča enakopravnosti v vsem področju življenja, v soglasju z duhom in tradicijo največjih genijev Slovanstva Mi-ckievvicza, Palackega, Mažuraiiiea i. dr. — in v soglasju z obsegom in rezultatom novejših raziskovanj najglobljih mislecev, ki so se ba-vili s slovansko stvarjo : Vladimira Solovjeva in Borisa ('Hčerina". Poročilo učenega slavista je bilo sicer krasno, ali z onimi imeni v resoluciji je dobila resolucija t reveč lendencijozno lice ; zašla je preveč v podrobnosti, v katerih se je danes Se težko složili vsem Slovanom. Zato je počela prav burna debata, ki je trajala nad dve uri. Urednik Anyž se je ogle.sil k besedi, da bi preprečil debato, ki je grozila. Dejal je; tJovoril sem z g. poročevalcem, in on je privolil, naj se iz resolucije črtajo imena; ako se lo zgodi, n;tj se sprejme brez debate. • - Toda ni slo. Poljaki so se upirali in zahtevali, da mora priti cela resolucija na glasovanje. Po precej živalmi kontroverzi odredi podpredsednik (»abrVek najprej generalno debato, kar je večina živahno odobrila. (Jovorili so : Rus Vergun, Hrvatje dr. Radie, dr. Tresič-Pa\iA;c\ dr. Mazzura, več Čehov, znani pater Stojalmvski, dr. Lampe, in končno v imenu Poljakov urednik .Glos Narodu* g. Kar. Ehrcnberg, ki je izjavil: Poljaki ostanemo pri resoluciji, kakor je podana. Ako bi prijateljski predlagal preincmbo kateri na§:h bratov Slovanov, bi se morda udali, ali ker vsa akcija prihaja od korespon-denta .Novega Vremena* dr. Verpuna itd.: I ostajamo pri resoluciji, kakor se glasi, in 1 bomo od glasovanja znali uredili svoje daljše ! pohlopanje. - - Predlaganih je bilo različnih ! do-davkov. -- Dr. Tre sir* predlaga, naj bi J se najholji spisi vseh slov. narodov prevajali v druge slovanske jezike; v ta namen naj bi se sestavil poseben odbor. — Podpr. (iabršeek izjavi, da o tem važnem predmetu se danes ne more sklepati, pač pa naj pride kot posebna točka na dnevni red prihodnjega shoda. Naloga predlagatelja pa bodi, da ptpfjNfti. To storimo i v »Soči«, Govorniku so pra\' poročilo in poskrbi, da pride gol prinmlnjič v razpravo. Dr. Tresič, zadovdrJi^I,,' s tem odgovorom, odtegne svoj predlog. — Sprejet je bil tudi predlog dr. Radiča, da shod sprejema v svrho pravičnega presoje-vanja na znanje izjavo bosensko-hercegovskih Hrvatov: da njihovo teženje meri na zjedl-njenje z ostalimi hrvatskimi zemljami ter da odločno izjavljajo, da se njihove težnje no protivijo slovanski misli, (Izjava je bila predložena od strani mostarskega ,0 s vita".) Po važnih burnih prizorih — n. pr. Srb Fabris je s protestom zapustil shod in poslal podpredsedniku še posebno pisano izjavo itd. — je podpredsednik zaključil debato ter naglasa! dvoje: prvič, da je tovariš Anyž predlagal resolucijo brez imen, a njemu da so se le pridružili dr. Vergun, dr. Radič, dr. Tresie, Stojalovvski i. dr„ drugič pa, da ostajajo poljski tovariši odločno pri celem besedilu resolucije. Ker so je pridružil temu sklepu Poljakov i sam poročevalec, pride torej na glasovanje najprej resolucija, kakor je predložena itd, — Na to se oglasi v formalnem oziru h glasovanju g. Anyž, ki izjavi to-le: Uvidcvši odločno- stališče Poljakov izjavljam v sporazumljenju vseh čeških tovarišev, da odtegujem svoj predlog, ker nam Čehom jo do slovanske vzajemnosti več nego za besedi lo kake resolucije. ~- Podpr. GabrSček izjavi: Ker je bil protipredlog edino od tovariša Anyža, kateremu so se drugi govorniki le pridružili, odpade ta predlog z dnevnega reda. Dajem torej na glasovanje resolucijo, kakor je predložena. — Sprejeta z veliko večino. — Viharna živahnost v celem gledališču. Predsedstvo je prevzel zopet g. Ghy-1 i n s k i. Po kratki a rezki kontroverzi med dr. Vergunom, predsednikom in dr. Mazzuro pride na vrsto resolucija urednika »Dubrovnika" g, Fabrisa zastran odlegnjenega poštnega dobila nekaterim srbskim listom v Bosni in Hercegovini. Ker je Fabris zapustil shod, odpade ta točka. Urednik dr. Vlad. Lcvicki (Poljak) je na to podal zares krasno poročilo, na-dahnjeno z iskreno slovansko ljubeznijo, o slovanski nalogi proti Balkanu. Njegovo poročilo zasluži, da bi ga priobčili vsi slovanski cesto viharno pritrjevali. Na koncu pa je žel zares odlično pohvalo svojih slovanskih tovarišev. Urednik ftyba iz Prage poroča o nameravani premembi kazenskega in tiskovnega zakona. V resoluciji, ki je bila soglasno sprejeta, se z zahvalo naglasa nameravana odprava objektivnega postopanja In dovoljenje kolportaže, aH protestuje se proti nameri, da bi se razni tiskovni delikti, zlasti razžaljenje Veličanstva, odvzeli kompetenci porotne sod-nije, in proti poostrenju konflskacijske prakse. Konečno je bilo določiti čas in mesto prihodnjega shoda. Pri tej točki je podpreds. Gabršček prefiilal brzojavni pozdrav župana ljubljanskega Ivana Hribarja, ki vabi na čel rti shod prihodnje leto v — Ljubljano, kar jo' bilo soglasno in z oduševljenjen sprejeto. — Predsednik Cbvlinski zaključi shod in pravi med drugim: Težko doseči spora-zumljenje jedne same deželo, kamo li med možmi tolikih krajev, AH vspeh shoda Je krasen, in dal Bog, da bi bil v Ljubljani le sijajniši. Zahvaljuje še enkrat Dubrovnik za krasen sprejem (Burno ploskanje!) in dr, Mazzuro za ves veliki trud, kateri je Imel z nami. — Konec ob 3V, popoldne, Dopisi. Iz lUhpuiberga. ~- Slavnemu uredništvu .Soče" in »Primorca* v Gorici. V ozirom na dopis nh Rihemberga, začetka aprila" v .Soči* št. 43. z dne 11. t. m. in v „Primorcu" št. 15. z dn? 12. t. m. zahtevam, da po § 19. tisk. zakona objavile v obeh listih v postavnem roku in na doličnem mestu sledeči popravek: Ni res, da sem jaz bil kdaj nasprotnik ceste po Branici. •",.¦.. Ni res, da sem se sploh vrinil v odbor za lo cesto in da sem to dosegel s pomočjo c. kr. komisarja Princiga. Ni res, da sem v 1. 1897. postavil v račun 154 dijet po 3 g!., ampak le štiri dijete po 3 gl. Ni res, da delam prošnje za oproščenje od vojaščine ali sploh druge prošnje po 20— 50 gl. Ni res, da sem v družbi z M. .fajn" nategnil nekega M. iz Berjij, kakor tudi ni HO >r> Roman. Poljaki »pisal Henrik Sieaktanricz. — Poslovenil Podraži {Dalje.i Vinicija je v prvem hipu mikalo pokazati mu vrata. Toda takoj si je domislil, da Grk nemara vč nečesa o Ligiji, torej je njegova radovednost premagala v njem mržnjo. »Ali si to ti?« ga vpraša. »Kaj se godi s teboj ?« »Slabo je, Jupiterjev sin,« odvrne Kilon. — ¦Prava krepost, to je dandanašnji blago, po katerem nihče ne vpraša, pa se mora modrijan uzadovoljiti s tem, ako si more enkrat v petih dnevih pri mesarju kupiti ovčjo glavo, da jo ogloda v svoji sobi pod streho, zalivajo jo s solzami. Oh, gospod! Vse, kar si mi dal, potrošil sem za knjig« pri Atraktu, pozneje pa so me okradli in me ugonobili. SuŽnjica, katera bi imela popisati moj nauk, je zbežala, pobravši vse to, s Čemur me je tvoja velikodušnost obdaril^. Revež sem, pa sem si domislil, kam se naj podam', ako ne k tebi, Serapis, katerega ljubim, katerega obožavam in za katerega sem že enkrat izpostavil v nevarnost svoje življenje ?c »Čemu si prišel in kaj mi prinašaš ?« »Prišel sem po pomoč —- in prinašam ti svojo revščino, svoje solze, svojo ljubezen in naposled tudi novice, katere sem si oskrbel iz ljubezni do tebe. Ali se še spominjaš, gospod, kako sem ti ob svojem času rekel, da sem sužnjioi božanstvenega Petronija odstopil jodno nit iz pasa Venere na Pafosu ? Sedaj sem poizvedel, da jej je to pomagalo, in ti sin Solnca, ki veš, kaj se vrši v oni hiši, tudi gotovo veš, kaj je tam Klinika. Imam pa še jedno tako nit. Prihranil sem jo za te, gospod.« Tu umolkne, ker je zapazil jezo, ki se je zbirala na Vinicijovih obrvih. Hoteč pa odvrniti nevihto, nadaljuje urno: »Vem, kje prebiva božanstvena Ligija; pokažem ti, gospod, ulico in hišo.* Vinicij potlači razdraženost, ki se ga je polastila pri tej novici ter reče: »Kje je ona?« *Pri Linu, najstarejšem krščanskem duhovniku. Ona stanuje pri njem z Ursom, ki pa zahaja po svoji nekdanji navadi k mlinarju, ki se imenuje isto tako, kakor tvoj dispensator, gospod, Demasl. Da, Demas!.. Uršo dela pri njem po noči, ako torej obkoljiš Ligijino stanovanje po noči, pa ga ne bo tam... Lin je starec in v hiši sta razun njega še dve stari Ženski. »Odkod veš vse to?« »Spomni se, gospod, da so me kristijanje imeli v svojih rokah, pa so mi prizanesli. Glauko se zares moti, domišljuje" si, da sem jaz vzrok njegove nesreče, toda revež si je to v topel v glavo ter še sedaj verjame, pa oni so mi vendar-le prizanesli! Za to se ne čudi, gospod, da mi je hvaležnost napolnila srce. Jaz sem še človek iz starih, boljših časov. Radi tega sem si tudi mislil: ali mi j% res mogoče pozabiti na sveje prijatelje in dobrotnike? Ali bi ne bila to najčrnejša nehvaležnost, ko ne bi povprašal za njimi, ko ne bi poizvedel, kako se imajo, kako jim služi zdravje in kje bivajo? Pri pesinuški Cibeli! Nikakor, tega nisem zmožen. Iz početka me je bilo strah, da ne bi razumevali napak moje nakane. Toda ljubezen, katero gojim do njih, se je po-Ikazala večjo nego bojazen; zlasti mi je pridodala nadeje ona lahkota, s katero so ondi odpuščajo vse ' krivice. Pred vsem drugim pa sem mislil n&-te, gospod. Poslednje najino podjetje se ni posrečilo, toda ali se more sin Fortune spoprijazniti s to mislijo ? Svoje novo podjetje sem dobro pretuhtal. Hiša stoji na samoti. Ako zapoveš svojim sužnjem, da jo obkoljijo, pa ti niti miš ne uide. O gospod, gospod! Na tebi i samem je, ali bo ona kraljica še to noč v tvoji hiši. Toda ako se to zgodi, pa pomisli, da je k temu obilno 'pomagal reven in gladen sin mojega očeta.« Vinieiju je zakipela kri v glavo. Skušnjava \e še enkrat potresla vse njegovo bitje. Da, tako je. To bi bil vspeh, gofc-v vspeh! Ako bo imel enkrat Ligijo, poleg sebe, kdo mu jo odvzame ? Ko napravi enkrat Ligijo za svojo ljubljenko, kaj ji naj preobstane drugega, nego da ostane pri njem za zmerom? Naj propade vse učenje! Kaj naj značijo njemu takrat kristijanje z vsem svojim milosrdjem in s svojo čudno vero * Ali mar še ni čas, otresti se vsega tega ? Ali mar ni čas, da jame Živeti tako, kakor žive" vsi? Kaj potem učini Ligija, kako združi svojo usodo z vero, katero spoznava, to je postranska reč. Na tem ni dosti. Poglavitno je, da postane njegova, in to še idanes. Pa tudi to je vprašanje, ali še ostane v njeni ' duši ta vera, ko bo v povsem novem svetu, v krasnem in razkošnem življenju, kateremu se bo morala udati. i A to se more zgoditi še danes. Zadošča samo, pridržati Kilona in izdati o mraku potrebno povelje. A 1 potem nastane veselje brez konca! »Kaj je bilo moje življenje?« si pomisli Vinicij. (Dalje pnde.r res, da sem Sel v Trst ponj s kolesom in . da so 3 stoike spuhtetel Ni res, da mi je F. M. iz Pedrije dal 20-50 gl. ali sploh kaj. Ni res, da mi je dal A. L. iz Vasi 20— 50 gl. za prošnjo. Ni res, da mi je nekdo od sv. Martina prinesel za prošnjo petdesetak po lestvici na okno spalnice po noči. Ni res, da mi je F. K. od Bizjakov dal za prošnjo 30 gl. ali sploh kaj. Ni res, da dajem spričala morale, kakor kaze, ker jih dajem vselej le po posvetovanju s podžupani. Ni res, da sem maloletnernu 1. R. iz Vasi računi! za inventar malega premoženja 12 gl. in za napravo prošnje za prodaj kosa tega premoženja prašal 12 gl., ker mu nisem nikdar prošnje delal. Za inventar sem vselej računil, kolikor mi je c. kr. sodnija odločila. Na vprašanje, kje je ostalo največ od onih 6000 gl. državne podpore za uravnavo hudournikov lansko leto, odgovarjam, da se o tem lahko vsak prepriča, ako pregleda račune pri vladi. Ni resnično, kar se o meni trdi glede morale in .vizitiranja" občinark. V Rihembergu, dnč 14. aprila 1901 Jože Pavlica, župan. Opomba uredništva. Nismo ob- J vezani, priobčiti tega .popravka", kateri je j skoval dr. Pepe za svojega očeta, ker v njem se .popravlja' l«v.t kaj takega, kar se niti ni podtikalo g. županu. Na primer v .popravku pravi: Ni res, da sem v družbi z M. .fajn* nategnil nekega M. iz Brjij------- dočim je rečeno v dopisu, da .M. iz Brjij se bo vedno spominjal, kako sta ga (namreč župan«) z M. ,fajn* nategnila." V zabavo rihemberškim občanom pa vendar priobčujemo ta .popravek". Očka župan .popravlja", vprašanje, aH |e res kaj popravil, pa vstane še vedno odprto l Iz Ločntka. (Amerikanska.) — Pred 34. leti je odpotoval v Ameriko neki tukajšnji kmetovalec, ki se je po dolgem času vrnil domov. Na zunaj je bil videti jako sumljiv: bil je ves razcapan, z oguljenim starim klobukom na glavi ter brez — dokumentov. V takem stanu hiti na svoj stari dom ter se ves srečen in vesel predstavi svojemu bratu in ostalim domačim, kar jih je sploh še poznal. Toda ti nehvaležni ljudje ga niso hoteli spoznati za svojca, niti brat za svojega brata. Nič ni pomagalo .Ameri-kančevo* dokazovanje, da on ni namišljen ampak pravi brat, da ima svoje dokumente, s katerimi potem dokaže resnico, v zabojih in skrinjah, katere so Še na potu ter dospejo v par dneh. Odgnali so ga iz hiše ter mu potem še žugali, da ga velijo odvesti v zapor, ako ne da miru. Brat ga je izročil orožnikom, j kateri so ga deli v zapor. Tam je nekaj obolel I ter šel še isti dan v bolnišnico, kjer se je I predstavil jednako kakor v Ločniku. Tam so [ ga lepo sprejeli ter mu vse verjeli, mu lepo stregli ter skrbeli, da se mu željen© zdravje j čim prej vrne. Hotel je vsako stvar sam plačati ter rekal vedno, da ima vendar seboj tisočake, katere pošlje menjat, kar so mu pa branili, naj pusti, da se že pobotajo, ko ozdravi. — Prihajali so k njemu razni kmetje iz Ločnika ter skrbno povpraševali po nje- Evangelij v Vipavi in okoli Vipave, i Zgodovinska črtica na podlagi deloma še neznanih dokumentov. i Spisal V. A. S c h m i d t, eyangeljski župnik v Gorici. (Iz nemSkega rokopisa poslovenil I. K-č.) (Dajje.) Verski nauk evangeljcev takratnega in sedanjega časa je obsežen v takozvani Avgs-buržki konfesiji. To je spis, kateri je sestavil Melanchthon, prijatelj Lutra, in v katerem so razložili evangeljski nemški knezi cesarju Karolu V<, zakaj in v katerih točkah se čutijo primorane na podlagi svetega pisma razločevati se od katoliškega cerkvenega nauka. Dnč 24. jun. 1530. je ta spis prečital nemški državni kancelar dr. Bayer v Avgsburgu v državnem zboru cesarju in državnim knezom, in sicer v nemškem ter ne v latinskem jeziku, kakor je zahteval cesar. Ves zbor je bil nekaka pobožno poslušajoča množica, ki se je stiskala celo po dvorišču ter cula vsako besedo jako glasno izgovorjenega veroizpove-danjai Vtis je bil neznanski. Celo katoliški knezi so takrat priznavali, da evangeljci verujejo le to, kar stoji v sv. pismu. Katoliški bavarski knez-izbornik je vprašal zraven sebe stoječega znanega Lukovega sovražnika, dr. Ecka, ki je prinesel iz Rima proti Lutru iz- v" govem i.uravju, ter so mu dajali celo denarja. I On se je sicer v začetku" hranil ter zavračal I ponudbe, da tega ni treba, da ima sam do- I volj denarja; jemal'je spred pasa neke pa- I pirje, kateri pa so bili vse prej nego tisočaki, I ter jim iste kazal in jih prosil, naj mu gred6 I menjat. Ker pa kmetje niso hoteli tega sto- j riti, da se mu bolj prikupijo, se je slednjič I udal ter jemal ponnjane denarje, lepo se I zahvaljevaje. Obljubljal je, da jim bode po- I sojeval denar, da nakupi zemljišča, da jih I reši dolgov itd., kar so mu vse verjeli. Žugal I je bratu, da mu že pokaže, da je on res I pravi njegov brat. J To je trajalo t«den dn? Vsak dan je I imel kakega obiskovalca; tudi brat v Ločniku I je začel razmišljati ter poslal po drugih i obiskat ga in se opravičevat; »Amerikanec* J jih je pa zavračal, naj mu ne hodijo za brata j pred oči, na kar se tudi potem ni drznil I priti nihče več pred njega. Ko je malo okreval ter izstopil ix bolnice, si je bil pridobil že toliko prijateljev, tako da si je nabavil novo obleko, čevlje, lep klobuk, sploh vse, kar pristaja .bogatašu". Pošiljal je od časa do časa pogledat na pošlo, ali je že dospelo njegovo blago iz j Amerike. To je pa delal jedino le z namenom, I slepili čim dalje svoje prijatelje, kateri so I ostali vedno zvesti v podpiranju. Po par dneh, I ko se mu je zdelo tega »špasa* dovolj, je sklenil vendar malo pogostiti svoje prijatelje na dostojen način. Naročil je v Ločniku seveda po drugih — okusen .rižot* ter najbolje jedi, katere pritičejo k pojedini. Kmetje I so hiteli, da priredijo res bogato pojedino; j znosili so skupaj mnogo perutnine ter naj-bolja domača vina. Bilo je vse pripravljeno, miza obložena z okusnimi jedili; gostje so komaj čakali »Amerikanca*; sline so se jim cedile po finem »rižotu" — a .Amerikanca* j ni bilo od nikoder 1 Začeli so se gledati de-I belo; bali so se kake nesreče ter menili, da I ga je mogoče kdo napadel, oropal, ubil itd. Žul jim je bilo, da ga tudi danes niso spremljali do Ločnika — kakor so to storili o zadnji priliki — ker so menili, da nosi seboj mnogo tisočakov ter se bali vedno zanj. »Amerikanca* vendar le ni bilo! Uvideli so končno, da jih je — opeharil ter jo popihal z onim denarjem, kateri mu je bil še ostal. Uvideli so, da jih je za ves dani mu denar osleparil, da v resnici ni nfrak bogataš, pač pa reven .privandranec* brez vsakega premoženja. — Brat je sicer gori imenovanega kmeta iz Ločnika, nikakor pa ne gospodar tolikih tisočakov, kakor je slepil uboge kmete, da so mu le dajali denar. Odšel je iz Ločnika, da ni duha ni sluha več o njem. — Maio več previdnosti bi vendar koristilo, da bi potepači ne izkoriščali prostega ljudstva. Županstva bi pred vsem morala paziti, da poiove take sumljive ljudi, kakor je gori imenovani „Amerikanec*. — Nabrežina, dne\..lo. aprila 1901. (Politika v cerkvi.) — Dovolite, g. urednik, da opomnim nekaj o našem g. luneu. Prosili bi ga, naj ne ima v cerkvi toliko opraviti s krivoveret in s krivoverskimi časniki, ker tisto ne spada v cerkev, naj se ne vtiče toliko v politiko 1 Ker ljudstvo je že zadosti sito njegovih čenčarij. Naj rajše preskrbi, da občevalno in preklinjevalno pismo : .Gospod doktor, kako pa se more izpodbiti te evan-geljske ljudi?" Dr. Eck je odgovoril: .S svetim pismom ne, pač pa z od naše cerkve pripoznano, poleg sv. pisma obstoječo tradicijo (ustno poročilo apostolov)." Knez-izbornik je odgovoril: »Tako opažam, da evangeljci so v svetem pismu^ mi pa poleg.* • Avgsburžka konfesija, obstoječa iz 27 Členov, je postala kmalu izpovedovalni spis vseh evangeljskih. Razložili so v njej, kaj verujejo o Bogu in o sv. Trojici, o podedovanjskem grehu, o sinu Božjem, kako postane grešnik pravičen pred Bogom, o službi pripovedovanja, o cerkvi, o sv. krstu in o sv. Rešnjem Telesu, zakaj da nimajo spovedi na uho, zakaj da ne štejejo božjih potij itd. med dobra dela, zakaj da ne pripoznavajo izven Kristusa nikakega svetnika ter se ne zatekajo k njim, zakaj da se njihovi duhovniki ženijo, zakaj di, ne pripoznavajo pred Bogom nikake zasluge praznikom in sploh zunanjim delom, zakaj da trdijo, da maša ni Jezusova naprava, zakaj da ne pripoznavajo papeža za namestnika Kristusa, zakaj da imajo dosmrtne oskrbovalce in oskrbovalke bolnikov brez po-j sebne zaobljube itd, itd. | Pogostoma so se sklicevali naši Vipavci I na Avgsburžko od cesarja in države pri- hode računal pri pogrebih vsem enako, ne . pa enemu pet kron, drugemu dve in tako naprej. Slavnemu županstvu bi svetovali, naj priskrbi tisti zakon od .štolarine", da bodemo j vsaj vedeli, koliko gre za pogreb, koliko za krst in take stvari, da ne bode on sam računal, koliko lahko da eden ali drugi. Tudi tistim g. udom narodno-napredne stranke, ki so tudi v starešinstvu, bi svetovali, naj ne potrdijo vsega, kar on hoče. Ako bi se mu vse potrjevalo, bi imel kmalu vse na niti. Ker vem, da bode g. Cargo pridigal o tem dopisu, bi mu jaz svetoval, naj rajši razloži ljudstva sv. evangelij, ne samo o časnikih in krivovercih imeti v ustih! Tako znam tudi jaz pridigati! Kar je g. Cargo pri nas, smo malokrat slišali razkladanje sv. evangelija. Se nekaj. Ali ste slišali kedaj, da špalir pri pročesij^naj^ si"bo3o vojaki ali veterani, morajo biti odkriti, samo poveljnik pokrit! In da tudi godba ne sme igrati ko- [ račnice. G. Cargo, zakaj pa je bilo poprej j pri starem, vse časti vrednem, da ga ne bode nikoli več takega, g. Marušiču, prav, ki je ravno*tiste šole napravil kakor Vi?! Za danes zadosti; drugikrat še kaj! .Pravicoljub*. Nakelska županlja, dne 16. aprila 1901. — Včeraj smo imeli volitev župana in podžupanov za obširno občino Naklo. Volitve se je udeležilo vseh 24 občinskih svetovalcev. Vlado je zastopal g. vladni svetnik dr. Peter L a ha m ar. Županom je bil izvoljen s 7/8 številom glasov g. Ivan Dujec, posestnik in obrtnik iz Zavrhka, vrl mož, narodnjak in velik prijatelj svojim soobčinarjem. Za podžupane so bili po predlogu jedno-glasno izvoljeni gg.: Franc Perhavec iz Ležeč, Andrej Obersnel iz Divače, Ferdinand Mahorčič iz Naklega, Ivan Bano iz Divače, Anton Cerkvenik iz Kačič, Josip Cepar z Barke, Franc Cergolj iz Mislič in Josip Cerkvenik s Skofljega. Torej župan in podžupani možje, katerim bo vodilo zlato geslo: .Bog in narod!* Po dovršeni vnlitvi je g. vladni svetnik pozdravil izvoljence z navdušujočimi besedami, katerim smo vsi navzoči glasno pritrjevali. Koncem svojega prekrasnega govora i se je v izbranih besedah poslavljal, ker to je zadnja volitev, katero je vodil v sežanskem okraju; kajti kmalu se mu bo seliti ! na svoje novo mesto v Bukovini. — Nade-I jamo se, da nam ga ta kronovina kmalu zopet vrne l Po slovesni obljubi, katero so položili gg. župan in podžupani, nam je župan pri-[ redil prav prijetno presenečenje. GIed6 na velike zasluge g. svetnika kot bivšega glavarja za našo občino — po njegovem pri-zadetju se je prejelo iz državne blagajnice 15.000 K za uboge trpine — je predlagal g. D u j e c, da imenuj erao g, sv e t n i k a častnim občanom nafte občine. Z j nepopisnim navdušenjem smo vsprejeli ta predlog in sklenili, da pošljemo našemu novemu soobčinarju dotično diplomo v Črnovice. j Gosp. dr. Laharnar se je z ginjenimi I izrazi zahvalil za prirejeno mu ovacijo. Predno S smo šli narazen, smo izpili kozarec vina na poznano konfesijo, kakor bomo to še videli podrobno. Na tem verskem temelju so stali od konca 40. leta 16. stoletja. V tem sveto- I pisemskem nauku so jih poučevali njihovi dušni pastirji, na ta nauk so dali krstiti svoje o?roke, oprti na ta nauk so umirali ter so jih pokopavali brez zadržka. j Posebne znamenitosti iz tistega Časa o j naših vipavskih protestantih ni30 ohranjene. Samo enkrat je bilo neko posebno gibanje v mestecu. Zato je bil tudi povod. Primož j Trubar, katerega je bil poklical plemenitaš | Egkh v Gorico krstit mu sina, je dospel nazaj i gredč, potem ko je v treh jezikih propovc- J doval v Gorici ter obhajal in dlje časa deloval v Rubijah, v mesto Sv. Križ ter je govoril tam kot v naravnem središču Vipavske doline, v cerkvi in — kakor govori še današnji dan prav živo v Sv. Križu ustno sporočilo — tudi na današnjem trgu, ker vse , ljudstvo ni moglo v cerkev, in sicer je govoril na neko nedeljo; o tem govoru pravi I sam (Kostrenčič ,Urk. Beitr." etc. str. 217.), da .proti temu (govoru) se ni ugovarjalo, da je celo duhovnikom ugajal." Omenja se namreč izrecno, da poleg ,vseh Vipavcev" je bilo navzočih tudi .mnogo katoliških duhovnikov*. Ustno poročilo trdi tudi, da je Primož Trubar j tudi obhajal ljudi v cerkvi. Trubar sam ne zdravje novega občana, kateremu naj Bog podeli še mnogo zadovoljnih let! A vin. Iz Prvačlne. — Po dolgotrajnem času vendar je naša občina postala samostojna. Dne 26. in 27. pr. m. so se vršile volitve v starašinstvo. Volitve so se vršile tako mirno, da se je sam gospod komisar izrazil, da tako mirnih in dostojnih volitev ni še nikjer videl, čeravno je bil sem in tja že pri mnogih. Dne 15. t. m. je bila pa napovedana volitev župana in petih podžupanov. Volitev je vodil g. nadkomisar Poliev. Županom je bil izvoljen g. Anton Kozum, podžupanom pa gg. Josip Šušmelj, Jurij Furlani, Anton Furlani, Vinko Gregorič, Josip Orel. _ ________;________ Po Mnčanej tej izvolitvi, katera je tekla prav gladko, smo se zbrali na kozarec vina. | Prvi je napil č. g. župnik novemu županu i kakor celemu starešinstvu ter želel obilo dobrega vspeha. Drugi je napil prav laskavo I g. nadučitelj Orel navzočemu dornberškemu županu Brce tu ter se od njega za vselej poslovil. Dal Bog novemu županstvu obilo blagoslova l Domače in razne novice. Naša stranka o izstopil Iz slov.-lir?, kluba. — Poslanec narodno-napredne stranke na Goriškem, g. Oskar Gabršček, ki je izstopil iz onega kluba zajedno s tremi naprednjaki na Kranjskem, je istočasno naznanil ta svoj korak izvrševalnemu odboru narodno-napredne stanke ter ga obširneje utemeljil. — V nedeljo je imel izvrševaini odbor sejo, v kateri se je sprejel izstop s posebnim zadoščenjem na znanje. Ob enem se je izreklo posebno zadovoljstvo, da so napredni poslane« izstopili iz kluba, v katerem so -ii roke silno vezane. Prosti teh spon bodo vsaj lože delovali za koristi naroda na podlagi naprednih idej. Ob enem pa se je naglašala potreba, da se naši štirje poslanci tesneje zbližajo Mlado-Cehom, kjer dobe lahko več pomoči in ugleda nego v onern klubu, v katerem vladajo škofje, če tudi niso poslanci. — Te in Še druge misli, ki so se pojavljale, so se sporočile gosp. poslancu GabrSceku in izvrSovalnemu odboru narodno-napredne stranke v Ljubljani. Kazhojnlkl t Skopem pred porotniki. — Čttateljem našim je dovoljno znano klerikalno razbojništvo .z sem obrazovalne umetnosti radi oplemenjajočega njihovega vpliva, ki ga delajo na dušo in nravnost ljudi, vselej, pospeševal z veseljem, a posebno se mi je zdelo Moja najlepša vladarska dolžnost snovanje mest za negovanje teh uraetnostij. Bil bi nov znaten napredek, če bi v onih glavnih mestih, ki se navadno smatrajo za središča umetniškega razvoja, a Se nimajo javne umetniške galerije, nastale take občinstvu lahko pristopne zbirke; ljubezen in razumevanje domače umetnosti našla bi v tem čvrste opore, idealna čustva naroda pa nikdar usahljiv vrelec dviganja. Poln te želje ter z ozirom na izvrstna, daleč preko meje domovine priznana dela živečih umetnikov iz moje ljubljene kraljevine Češke, odrejam, da se ustanovi galerija za moderno slikarstvo, plastiko in arhitekturo, ki naj postane last omenjene kraljevine, iz sredstev, ki so izročena Meni v ta namen, v kraljevskem glavnem mestu Pragi ter pričakujem, da bosta oba naroda, ki živita v deželi, v vsej bodočnosti na tem mestu zastavljala svoje bogato znanje za napredek in procvit domače umetnosti v mirnem tekmovanju. Naročajoč Vam, da Mi skupno z Mojim ministrom za uk in bogo-častje čim preje stavite tozadevne predloge, sem uverjen, da na ta način pomirjujočo moč umetnosti stavim v službo notranjega miru v državi. Na Dunaju, dne 13. aprila 1901. Franc Josip I. To cesarsko odredbo pozdravljajo vsi slovanski in tudi nemški listi. Najvišje priznanje čeSko umetnosti mora veseliti vsakega Slovana. Cehi pa so dobili tudi Se drugo odlikovanje: v gospodsko zbornico sta imenovana, kakor znano tudi Jaroslav Vrchlickv in Ant. Dvofak, najslavnejši živeči čefiki pisatelj in skladatelji Rini ima po najnovejšem Štetji brez diplomatičnih zastopstev 462.040 prebivalcev. Večno mesto je v zadnjih 20 letih narasllo za 161,582 prebivalcev, Posestva ruskega carju, ki so njegova last, znaSajo 51,000.000 hektarov zemlje, torej toliko, kolikor je približno velika vsa Francoska. Na Kitajskem. — Reuterjev urad poroča ; Kitajskima pooblaščencema so naznanili zastopniki Japonske, da je noobliodno potrebna vrnitev cesarja v Peklo in treba poslali v Mandžurijo kitajskih vojakov, da napravijo ondi "rod. — »Standardu* poročajo iz Shanghajo, da ruski poslanik Giors Se vedno pritiska na Cinga in Li-hung-čangn, naj podpišeta mandžursko pogodbo. — Ameriška vlada naznanja velesilam, da bo podpirala zahtevo glede odškodnine Kine napram velesilam le tedaj, ako svota ne presega 40 milijonov funtov v zlatu, sicer se ne udeleži pogajanj. Temu predlogu baje niso prijazne Avstro-Ogerska, Nemčija, Rusija, Francija in Italija. — Reuterjeva pisarna javlja iz Pekinga: Lin zaseda močno stališče pri Huilu 120 milj od Paotingfu, v ekspedicijo proti njemu odpošlje se 5000 mož nemških in 3000 mož francozkih čet. Se druge čete odidejo jutri iz Pekinga. Ekspediciji bo zapovedoval general Gayl. Kitajska sila znaša baje 10 tisoč mož. Pričakuj? se hudega boja. Kitajsko stališče se nahaja več milj v mejah onega ozemlja, ki je zveznim četam od grofa Waidersea določeno kakor operacijska sfera. Lin se je branil do sedaj umakniti se ter je izjavil, da, ako žele, da se umakne, bi storili najbolje, da ga prisilijo v to. Glasom danes došlega poročila od francozke strani se misli sicer, da se Lin umika, ali sodi se, da ako je res temu tako, se umakne za 7 do 8 milj le v ta namen, da zasede močneje stališče. V Južni Afriki. — Iz Pietersburga poročajo, da so zasledili tekom vojne v gorovju Murehison nove zlate žile. — V Zadnjih dneh se je trdilo, da se je posrečilo Burom ujeti generala Frencha in 500 mož. — Kruger je povedal odločno glede na vojno v južni Afriki, da za Bure ne veljajo nikaka »pogajanja", za nje je le deviza ta: Prostost ali smrt! Raznotero. —- Katoliško-narodna stranka v Ljunijani je sklenila, da se letošnjih volitev v občinski svet ne udeleži. — Hrvatov v Ameriki živi okoli 200.000. — V Bruselju so ustanovili zvezo oženjenih mož, kateri je namen: postopati proti razkošnosti v dam'-skih oblekah. — Praški nadškof Skrbenskv in Krakovski škof Puzvno sta imenovana^ kardinaloma. — Iz Prage poročajo, da je dovolila vlada ustanovitev češVe trgovske Šole v Budejovicah ter ji zagotovila podpore 6000 K. —• V Lvovu so zasledili v neki banki de-fravdacijo okoli 250.000 K. — Srbski kralj proglasi novo ustavo v Topčideru. — Narodno gospodarstvo. Svllorejcem na Erasu. — Svilorejskim izvedencem na Krasu je imenovala c. kr. kmetijska družba g. Vek. Orla na Ponikvah. Svilorejci naj se obračajo torej do njega, zlasti: ako se hočejo prepričati, ali je seme , za rejo ali ne; če je okuženo, treba poslati seme v preiskavo vsaj osem dnij pred va? litvijo. Ubožni svilorejci dobe taka navodila brezplačno, premožnejši proti majhni odškodnini. Kdor je imel lani bolne svilorejke, naj se obrne tudi na imenovanega izvedenca itd, ' 'i Lastni dom, registrovana delavska stavbena zadruga z omejeno zavezo v Celju. Štajerski rodoljubi nameravajo ustanoviti zadrugo, kateri bo namen, svojim zadružnikom-delavcem postavljati »delavske hiše* za eno obitelj z dvema ali tremi sobami, s kuhinjo, jedilno shrambo, ter z malim vrticem v skupni meri 200 štirjaških sežnjev. Hiša se izroči zadružniku po vplačilu 10% zneska njene vrednosti ter proti plačilu mesečne, dogovorjene svote za obrestovanja in amortizacijo, tako, da se po določeni dobi let hiša popolnoma izplača in pride v neomejeno last delavca-zadružnika. Denarna sredstva zadruge so v prvi vrsti deleži zadružnikov, ki so določeni na SO K, vendar pa sme vsakdo tudi vzeli po več deležev — po o, 10 in še več. — Tako podjetje je le pozdravljati z vsakega stališča. Književnost Knjige »Matico Hrvatske" za leto 1900. so nam došle. Lep dar je to: 8 knjig. Ta dar, ki ga je odbor družbe poklonil svojim členom, mora vzradostiti vsakogar in kar cliviti se moramo trudu in marljivosti odbora, sosebno še, če upoštevamo naše književne razmere. Tu vam je najizbranejega čtiva za vse sloje srednjega stanu. Zlasti pa je jedna knjiga biser. O tej knjigi — »Spomencvieče iz hrvatskih i slovenskih dubrava" — pravi odbor sam v doposlani nam okrožnici, da ta knjiga nadkriljuje v vsakem pogledu vse do-sedaj po »Matici* izdane knjige: »Rodila jo je hvaležnost na izkazanih d.ibrotah hrvatski in slovenski knjigi in umetnosti (knjiga je po-klonjena zvezdi naši, našemu Strossmaverju), a spleli so jo v vence v bratski skupnosti hvaležni pisatelji in umetniki dveh pobratim-skih narodov, a .Matica Hrvatska" jo uprav vcledusno podarja svojim členom na kraju stoletja, da se bodo spominjali pozneji rodovi hrvatskega in slovenskega naroda, kako so se nekdaj poštevali narodni prosvetni dobrotniki. Bil je to srečen začetek hrvatsko-slovenske književne in umetniške vzajemnosti, s katerimi »Matica Hrvatska* tako lepo stopa pred svoje člene, a ob enem odsev onega skupnega dne lepše bodočnosti, za katerim so izbrani hrvatskoslovenski sinovi v prošlem stoletju toli željno težili, a ga niso mogli dočakati.* Tem lastnim besedam odbora nimamo mi pridodati drugega, nego željo, da bi ne bilo nijednega izobraženega Slovenca, ki ne bi imel krasnih knjig »Malice Hrvatske" na svoji mizi! Anton Potatzky v Gorici. Na sredi Raštelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO- Najceneje kupovališče nimberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisar«, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje, Svetinjiee. - Rožni venei. — Masne knjižice. Sišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. !ž 35—8 Veliko zalogo -•• šivalnih strojev, dvokoles in slanereznie - razuih sistemov prve angleške tovarne ,HeUeaf 8AUNIG & DEKLEVA V GORICI ulica Municiplo št 1 mehanična delavnica v Nunski ulici št 16 kjer je bila prej prodajalnica. V zali gi imamo nad 100 šivalnih strojev vsake vrste na razpolago, kakor za Šivilje, krojače, Čevljarje iu sedlarje, ludi za umetno vezenje (Sli-ckerei). Cene so v gotovini od BO gld. naprej. Z nami J« vsaka konkuranca nemogoča! Se toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem udani SAUNIG & DEKLEVA. Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognnc, pristni kranjski brinje* vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružico (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca v Semeiilski ulici št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga* Dobre ure in po eeni! s 3-letnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, totarim ur ter izvoz zlatnine Most (Češko). Dobri ura Rem. iz niklja fl. 3-75; srebrna ura R^m. fl. 5*80; srebrna verižica 11.1 20; budilmk iz niklja fl. 1-95. Tvrdka je odlikovana s e. kr. orlom; ima zlate I in srebrne svetinjo iz razstav ter tisoče priznalnih pisem. - Ilustrovan cenik zastonj! Bol ublažujoče ribanje po dr. Zoltan-u (Zoltanovo mazilo). Že mnogo let znano, rspeSno učinkujoče sred' stvo, katero t e najbolje vrorabi pri protinu in rev-matizmu. ¦ Olajša in odstrani po kratki vporabi [kar dok -zisjej^ mnoga t ti-znalna in zahvalna pisma) celo mnogo let brez vspeha se zdravoče bolezni. 1 steklenica stane 2 kroni. Pri vpoSiljatvi zneska 2 K 80 vin. razpošilja franko lekarnar Bšla Zoltan, Budimpešta. Zaloga na JDunaju, lekarna pri „Črnem medvedu" I., Lugeck 3. Mkako skrivno sredstvo. Zdravniško priporočeno. »SLAVIJ A" vzaiemno zavarovalna banka v Pragi zavarovanja na smrt in na doživetje, doto otrokom, pokojnine in različna zavarovanja. «?"i««kni0Ž zr&°tovj Proti četrtletni zavarovalnini K 6-42 zaostalim svojim I? . ' P''*>C«no takoj po njegovi smrti aH pri doživetju 60. leta. Po petletnem plačevanju zmanjšuje se zavarovalnina za dividendo. Najugodnejši pogoji. — Ves dobiček pripada Členom. - V poslednjih letih je bilo izplačano 10 odstotkov zavarovalnine. 52LSTl ndifldd?da K 716.54128 neserve in fondi...... k ?n «t» AOA-on o...«..,, tepIa6IIa....... » SS2SSJS Pojasnila in tarife radovoljno pošilja generalno ravnateljstvo banke „SLAVIJE" v na Havličkoveiti trgu, kakor tudi nje generalni zastop v LJubljani. Božjast Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Vdobiva se zastonj in franko v Srhumnen-Apoteke, Frank-fart A. M. ,?k& ^j&jfejjp jfo »^fealfcofo »To i&f&aTo^feafk Anton Obidič, čevljar v Semeniški uliei štev. 4 HV* v Gorici ^iPfli priporoča se u raiRivrstia naročila p meri za gospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro. ^^e^e^c^^e^c^c^e^^ež5tc;aAe;^tc'jjttl^t* * l^arol PraščiK, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Riccardo Brass Gorica zaloga vin in špirita na debelo. Ulica Vetturini štev. 11. Domača, istrska in dalmatinska vina ter žganja prve vrste po nizkih cenah. 'h »*»*&«» ?&»* ®?9^ap»«* m w«S» »* «9 »* S»mm>>i%m*yh&*<3b »&**»»»* 4* •I «* Odlikovana tovarna vsakovrstnega POHIŠTVA Ivan DoUak v Solkanu pri Gorici V lastni hiši. ~»»»k«««~ Lastne žage. kompletnih spalnic, jedilnic in sprejemnic, od najnavadnojšega do najfinejšega sloga; vsakovrstnih slik, zrcal, okvirjev in stolic, kakor tudi vseh tapetarskih izdelkov. Zaloga vsakovrstnih desk mehkega in trdega lesn; velika zbirka obkladkov (remeša) in strugarskih izdelkov, kakor tudi vseh k mizarski, strugarski in tape-tarski stroki spadajočih potrebščin. - Hlago so \h. razpošilja na vse kraje prosto postaja Gorica. "^l--at Jamči se za točno in solidno postrežbo. Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y' 3* 8* Y Y Y Y Y Y Y irv^vvvv^^v^vv^^vvvvv^vvvviifv^v^v^ Patentovani aparati za žvepljanje na roko in za na hrbet, rabljivi na dva načina. Paicniovane škropilne proii / peroijospori :& najnovejši sistemi. Brizgalnice za žvepleni ogljik (Injektori) proti filokseri Aparati za streljanje proti toči. Posebne brizgalnice za sadno drevje in vse druge priprave za sadje-in trtorejo pošilja po najnižjih tvornišktli cenah IG. HBLLBR, DUNAJ (WIEN) n. Praterstrasse 49. i00©©000©0©0< Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici § Konjedic & Zajec §^^ (prej G. Darbo) preti nadškofijo šiv. 5. Fodrnžiiica konec Raštela Stv 2. Zaloge v ulici Moralli št. 12, t Gosposki ulici št. 7. v posojilnici hiši. Priporom po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega L) štajerskega železa, železno, cinkaste, pocinjene in medene pio-W ičevine, orodja za razne obrti in pohiinega, itadilna ogniiiča. ®peči, cavi in predpečnlke, nagrobna križa. Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse fi| narocbo za vsakovrstne stavbe in druga podjetja. gk Glavna zaloga za Gorico in okolico g izdelkov c. kr. priviligovanih livarn. §^^ Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah. Edina zaloga najboljšega koroškega Acalon m Jrmiai -jekla. W Zaloga Poitiand in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni.