Knjižnica Velenje Titov trg 5 3320 Velenje me ŠTEVILKA 2 KULTURNI MESEC V ŠOŠTANJU X akšen je bil mesec kulture v Šoštanju? Začel se je že januarja in se nekako zaokrožuje danes. Vsaj, kar se prireditev tiče. Drugače pa... Za kulturo bi moral biti vedno čas. Ali z drugimi besedami. Kultura človeka naj bo prisotna povsod, ne samo v zato namenjenih prostorih. Letos je tudi Prešernovo leto. V času, ko so v uglednih časopis objavljene tudi tiste njegove pesmice, ki nam ga kažejo v drugačni luči, kot smo ga vajeni iz šolskih učbenikov, se moramo še toliko bolj zavedati, da je Prešeren več kot človek, da je simbol našega naroda, jezika, miselnosti in navad. Prireditve, ki so potekale v tem času, naj bi nudile nekaj za vsakega. Vsaj tako je bilo načrtovano in v tem duhu je bil program sestavljen. Tudi informacija je bila dobra. Obisk pa je bil, lahko rečemo, polovičen. KONCERT ZARJE Koncert pihalnega orkestra Zarja, ki je predstavljal uvod v dogajanja, je bil slabo obiskan. Upajmo, da razočaranje naših godbenikov ni bilo preveliko. Morda si ljudje res še niso prebrali plakatov, ki so vabili na prireditev že v petek, 28. januarja. Zagotovo pa tisti poslušalci, ki so prišli, niso bili razočarani. POTI V NEZNANO Ce si želite daljnih potovanj, tujih dežel in vam neznanih svetov, potem ste 31. januarja uživah na predstavitvi Šerugovih Poti v neznano. Dvorana Kulturneg doma je bila skoraj j)olna in svetovni popotnik Zvone Šeruga je v dobri uri trajajočem programu s platnom in z besedo popeljal gledalce po neraziskanih poteh džungle, Vietnama, Indije, Indonezije, Burme in drugih. Pa ne samo po poteh. Skrivnostni običaji, tuj način življenja ter razmišljanja so izzveneli nekako neresnično. Težko je verjeti, da živijo ljudje v praskupnosti, da je plačilno sredstvo blago za blago, da se rojevajo, živijo in umirajo, ne da bi spoznah kakšen drug svet. In nerazumljiva trgovina, da lahko za pet prašičkov kupiš ženo, je nekje del življenja. Za naše razmere, pravi Zvone v šah, neugodna menjava. Po predstavi je bilo možno tudi kupiti knjigo Poti v neznano ter še nekaj drugih del izpod peresa in izza objektiva Zvoneta Šeruge. NAPOVEDNIK Istran 2 Občinski razpisi Sofinanciranje športnih programov, prodaja zemljišč Istran 3 Zadovoljni in polni načrtov Obračuni v vaših društvih stran irtniki uspešni v ligah Napredovanje odbojkarjev? Obstanek Elektre! I jiiran li: Življenje je kot kemijski proces znanosti Petrom Krajncem Foto: MiKo UREDITEV OKOLICE PUSTEGA GRADU V DIPLOMSKEM DELU MELITE LOČNIKAR 5. februarja je bila veža Kulturnega doma, kjer je predstavitev potekala, bolj ah manj prazna. Bolj se nagibamo k temu, da tovrstne predstavitve niso ustaljena praksa, temveč nekaj novega, kot pa k temu, da Šoštanjčane to ne zanima. Predvsem pa bi lahko bil prisoten kdo od stroke. Ureditev poti do Pustega gradu in njegove okohce je diplomsko delo Melite Ločnikar, domačinke, ki je pred kratkim diplomirala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. V njem je prikazano, kako si predstavlja ureditev hudourniške poti, ki bi povezovala Trg bratov Mravljak s Pustim gradom, kakor tudi ureditev okohce stolpa, s ciljem ohraniti naravno stanje in ga le obogatiti. Seveda gre za idejni projekt, za izvedbo bi bilo potrebno še podrobneje pristopiti k izdelavi. Upajmo, da kdaj. Mlada arhitektka, ki za zdaj izpopolnjuje svoje znanje še v Ljubljani, je svoje delo predstavila z diapozitivi, celoten projekt pa je še na ogled v avh Kulturnega doma. STOP Pa smo se ustavili. Ob osrednji prireditvi v mesecu kulture, nastopu skupine tolkalistov, imenovane Slovenski tolkalni projekt. Na dan kulturnega praznika je bila dvorana Kulturnega doma skoraj polna in to ljudi vseh starostnih skupin. Tudi navdušenje, s katerim so poslušalci pospremili nastopajoče z odra, je bilo pristno. Za Šoštanj je bilo to nekaj novega, svežega in zagnanega, tako da se je dinamika dogajanja na odru takoj prenesla na gledalce. V uri in pol trajajočem programu so nas mladi tolkalisti, Dejan Tamše, Davor Plamberger, Tomaž Lojen, Franci Krevh, Matevž Bajde in simpatična Barbara Kresnik popeljali skozi svet tolkal, skozi zvoke, ki jih ta glasbila nudijo, Nastopajočim je čestital tudi župan Milan Kopušar in nagovoril prisotne v duhu zavedanja kulturnega praznika. M. K. DRUGI MLADINSKI OBČNI ZBOR Foto: MiKo X Delenje SP Do LIST 2000 352 C 497 Šoštanj) 9000B27 ,17. CU li SIT VALENTINOVO, VALENTINOVO... Drobne misli brez oblazinjenih srčkov l za in takrat, naj jubezen je vrt katerega je potrebna skrb vsak dan -takrat, ko sije sonce, ko se pripravlja močan naliv: pripraviti zemljo, posejati seme, odstranjevati plevel in negovati tisto, kar smo posejali. Valentinovo, dan zaljubljenih bo predvsem dan ljubezni. Prav bi bilo, da bi majhno pozornost namenili vsem, ki jih imamo radi, pa jim to dostikrat ne znamo pokazati ali pa jim ne pokažemo na način, kot bi si naš bližnji želel. Nič nas ne naredi bolj bogate kot ljubezen. Vendar moramo biti pripravljena dati darove tudi mi. Niso izkazovanje ljubezeni samo poljubi in objemi, je tudi obedovanje ob skromnem kosilu, kratek sprehod, tudi če v hiši ni denarja, miren pogled v trenutkih, ko bi zaradi naše jeze najraje udarili po mizi, truditi se razumeti slabo voljo, pomoč pri uresničevanju ciljev bližnjega... Vedno imejmo v skritem kotičku pripravljeno nekaj novega, nekaj, kar prijetno popestri vsakdanjik, kar razveseli, nekaj, kar nas lahko obogati. Presenetimo z boljšim kosilom tudi na čisto navaden delavnik, postorimo kakšno stvar namesto bližnjega ne samo na njegov osebni praznik, pošljimo prijatelju razglednico s kratkim pozdravom - kar tako... In če bomo na Valentinovo ostali sami -izkoristimo ta dan samo zase: naberimo si šopek, privoščimo si dišečo kopel, uživajmo ob branju knjige, za katero sicer nimamo časa... Pokažimo sami sebi in drugim, da se imamo radi. To ni sebičnost ali narcisoidnost -ljubiti moramo najprej predvsem sebe, da lahko razumemo in ljubimo tudi druge.Potrudimo se vsak dan imeti Valentinovo... Lej 56 LET OD PREBOJA XIV. DIVIZIJE V počastitev 56. obletnice preboja XIV. divizije na področje Raven bo v organizaciji ZZ borcev skupaj z podružnično šolo Ravne v torek, 22. februarja, ob 11. uri pri spomeniku v Osreških pečeh krajša prireditev. Prireditve se bodo udeležili tudi preživeli borci. Vabljeni vsi občani! ar nekaj let je, kar so gotove organizacije razpadle, posebna škoda je bila razpad mladinske organizacije. Novo ustanovljeno mladinsko društvo v Gaberkah je imelo 5. februarja drugi redni občni zbor. Trenutno šteje društvo 75 članov. Predsednik Andrej Heindl je opravičil odsotnost župana Milana Kopušarja ter med navzočimi pozdravil tudi predsednika KS Pavla Župevca. Ta je poudaril pomen mladinskega društva in predlagal skupne akcije. Blaž Lukner je podal izčrpno poročilo o delu mladih, iz katerega je bilo razvidno, da so opravili kar 1531 udarniških ur. V tem času so prislužili kar precej denarja, ki pa ga znajo pametno naložiti. Med drugim opravijo vsako leto velikonočno pokanje, na jesen poskrbijo za obiranje jabolk ter si iz njih stisnejo jabolčnik, ki jim pride prav za kostanjev piknik. V jeseni so organizirah tudi igre brez meja, skozi leto pa pridno pomagajo gasilskemu društvu in Kulturnici. Njihov program je prirejen tako, da lahko sodelujejo vsi. V letošnjem planu imajo med drugim tudi vinsko trgatev, le-te pa v Gaberkah že vrsto let ni bilo. Mladinci so bili s strani gostov pohvaljeni, predsednik krajevne skupnosti pa je zaslužnim podelil tudi diplome. M. R. KULTURNI PRAZNIK V GABERKAH 6. februarja je Kulturnica organizirala pester program v lepi slovenski besedi. Kvartet Mavrica pa je zapel vrsto svojih pesmi. Mladi zadružniki Šaleške doline so odlično odigrah Rezmanovo veseloigro Radio. V svoji igri je zelo dobro zadel preprostega kmečkega človeka. Vsi navzoči so se iz srca nasmejah nevšečnostim, ki so se dogajale to popoldne na gaberškem odru. Med odmori pa jih je zabaval harmonikar Peter Jan. Ob koncu programa, katerega je povezovala Aleksandra Zajc, je predsednik Kulturnice Drago Rezman navzoče, med katerimi je bil tudi župan Milan Kopušar, povabil na kozarček in klepet. M. L. Vse ljubitelje Miš Maš-evih dobrot obveščamo. Miš Maš Na trgu 52, Mozirje da bo, slaščičarna v Šoštanju odslej odprta tudi ob edeljah popoldan Pridite in se posladkajte. o SVETIKI SPREJELI ODSTOP MATJAŽA KATKA E L 0 Dodatna točka 9. redne seje dne 27. januarja, ki se je uvrstila na dnevni red, se je glasila - odstop Matjaža Natka (ZLSD) z mesta svetnika. Ostalih dvanajst točk, kolikor so jih dobili svetniki na mizo, je ostalo več ah manj nespremenjenih. Zapisnik 8. seje je bil potrjen s pripombo Petra Rezmana (Zeleni), ki se z zapisnikom ni strinjal na tistem mestu, kjer je povzetek njegovih pripomb o oddajanju del na gozdnih cestah Gozdnemu gospodarstvu. Odlok o rebalansu proračuna sprejet Po obrazložitvi finančnika občine Aleksandra Nežmaha je bil odlok sprejet s pripombo Rezmana, da bi se za kulturo našlo nekaj več denarja, morda celo na račun občinske uprave. Sprejem predloga odloka o načinu izvajanja obvezne javne službe za pregledovanje, nadzor in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov je bil preložen, s pripombo direktorice občinske uprave Božidarke Vrabič, da bo pripravila pravne odgovore na vsa vprašanja in nejasnosti. Osnutek odloka o ureditvi cestnega prometa prinaša v svojem besedilu tudi ustanovitev prometne komisije, ki bo sprejemala odločitve o prometu, kakor tudi organizacijo in pristojnost občinske redarske službe. Obrazložitev osnutka je podal Matjaž Cesar (LDS), svetniki pa lahko podajo pripombe nanj v desetih dneh. Kako bomo gradili Osnutek odloka o komunalnem prispevku je bil dan v razpravo s konkretnim izračunom, koliko komunalnega prispevka bo plačal graditelj v Ravnah in koliko v Šoštanju. Sredstva, zbrana po tem odloku, so namenska sredstva in se porabijo za komunalno opremljenost stavbnih zemljišč. Če bi bil odlok sprejet v takšni obliki, bi na primer graditelj pred gradnjo v Ravnah poravnal 158.000 SIT komunalnega prispevka, v Šoštanju pa 264.000 SIT. Manj denarja za delovanje svetnikov Tako so se odločili svetniki sami ter zmanjšah znesek 20.000 SIT, ki je bil določen na člana sveta, na 10.000 SIT. Za predstavnika v Svetu zavoda Bolnišnice Topolšica za dobo mandata tega sveta je imenovan župan Milan Kopušar. Natek Matjaž, svetnik ZL SDS odstopil Odstop je podal Natek v pisni obliki, vendar posebnih razlogov, zakaj odstopa, ni navedel. Njegov odstop so svetniki sprejeh in potrdili, v svetu pa ga bo verjetno nadomestil naslednji na fisti, Marko Kompan. Kulturni dom Svetniki so bili seznanjeni s poročilom o poteku prenove Kulturnega doma z namenom, da bi se pokazala jasna slika, kako je lahko prišlo do tako velikega odstopanja v ceni (z začetne cene 65 milijonov do končne 137 milijonov). Na podlagi tega so ugotavljali, da je bilo narejenih v postopku kar nekaj napak. Strokovna komisija v sestavi Bukvič, Krk, Turnšek in Cverfin je na seji sicer predložila poročilo o pregledu razpoložljive dokumentacije, vendar je vladalo mnenje, da bi bilo dobro ustanoviti še eno komisijo. Predvsem, ker je imel Vegrad kar precej del v svojih rokah in ker je prišlo že v začetku do velikih odstopanj v ceni med popisi iz pogodbenega predračuna in projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD). Ker pa bi se še bilo mogoče pogajati o ceni in ker je občina le bogatejša za lep objekt, so izglasovali sklep, da se za nadaljnje postopke pooblasti župana. Odgovori na vprašanja Svetniki so dobili na zastavljena vprašanja odgovore v pisni obliki. Rezman je ugovarjal odgovoru v zvezi z oddajo del na gozdnih cestah, ker je bilo že vprašanje napačno formulirano oziroma zapisano. Rogelšek pa še ni dobil vseh odgovorov. Pobude V imenu NTK Spin za brezplačno uporabo telovadnice je podala pobudo Cvetka Tinauer (Neodvisna lista). Franc Rogelšek (SDS) je podal pet pisnih ponudb. Prva pobuda se nanaša na delavce TUŠ, katerim naj bi občina Šoštanj poravnala stroške tožbe za neizplačano razliko. Gre za tiste delavci, ki niso zmožni stroškov tožbe. Poročna dvorana, ki bi lahko bila v prostorih zdajšnje pošte, je njegova druga pobuda. Ostale tri se nanašajo na izgradnjo športno - kulturne lokacije v Skornem, na nadaljevanje izgradnje 2. faze toplovoda v Lokovici in na prizadevanja za daljinsko ogrevanje v Gaberkah in Ravnah. Ureditvi poročne dvorane se je pridružil s svojim predlogom tudi Danilo Čebul, Peter Rezman pa je podal nekaj vprašanj, ki se nanašajo tudi na zaposlene in plače zaposlenih v občinski upravi. «h-.. . iÄT; MiKo SMRTI F času od 17. 1. do 14. 2. 2000 so umrli Ana ROŽEJ, Topolšica 186 France KACvŠercerjeva 4, Šoštavnj Albert PRISTOVSEK, Primorska 3, Šoštanj Ivan BOŽIČ, Lokovica 13 Jožefa LESKOŠEK, Topolšica 212 Zvonimir Anton VUGA, Levstikova 11, Šoštanj KRSTI V januarju so bili krščeni DEJMON - DAVID, MOJCA in v Zavodnjah MARTINA. gr. pare. z oznako 1 pare. št. 9/11 gr. pare. z oznako 7 pare. št. 9/5 gr. pare. z oznako 10 pare. št. 9/4 gr. pare. z oznako 11 pare. št. 10/14 gr. pare. z oznako 17 pare. št. 10/8 gr. pare. z oznako 21 pare. št. 10/2 Občina Šoštanj objavlja na podlagi sklepa Sveta Občine Šoštanj (Uradni list Občine Šoštanj št. 9/96) ter 47. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS št. 44/97 ) naslednji /H JAVNI RAZPIS I za prodajo stavbnih parcel za gradnjo stanovanjskih hiš na območju naselja POHRASTNIK - KARE E . 1. Za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš na območju naselja Pohrastnik - kare E v katastrski občini Šoštanj se odprodajo stavbne parcele z grad limimi oznakami: I v izmeri 506 m2 •*. v izmeri 518 m2 v izmeri 571 m2 v izmeri 652 m2 v izmeri 536 m2 I v izmeri 63pm2 Valorizirani stroški priprave in komunalne opreme stavbnega zemljišča za posamezno parcelo znašajo 2.894.509,00 SIT, izhodiščna cena za m2 stavbnega zemljišča pa znaša 2.518,65 SIT. 2. V stroških priprave stavbnega zemljišča so zajeti stroški geoloških in geomehanskih raziskav za obravnavano območje, geodetska odmera in izdelava prostorsko izvedbenih aktov ter ostale dokumentacije. V stroških komunalne opreme stavbnega zemljišča so zajeti stroški izgradnje vodovodnega, kanalizacijskega, toplovodnega, telekomunikacijskega in električnega omrežja ter asfaltne ceste z javno razsvetljavo. Niso pa zajeti t.i. investitorski stroški, kot so prispevki za priključke na posamezne komunalne naprave in stroški soglasij, kakor tudi izgradnja hišnih priključkov, ki bremenijo posameznega investitorja. 3. Davek na promet nepremičnine, t. j. od kupnine za stavbno Zemljiče nosijo uspeli ponudniki. /fr 4. Varščina za udeležbo na javnem razpisu, ki jo morajo interesenti vplačati najkasneje do oddaje ponudbe na žiro račun Občine Šoštanj, št. 52800 - 630 -10168, na sklic št. 465-02-02-2000 znaša 130.000,00 SIT, kar predstavlja 10 % od izhodiščne vrednosti zemljišča najmanjše gradbene parcele ter se us[>eiim ponudnikom vračuna v ceno zemljišča, neuspelim pa vrne v roku 8 dni po izteku razpisa brez obresti. :li ponudniki poravnati na račun iz 4. ki Kupnino za stavbno zemljišče bodoM točke v roku 15 dni po podpisu pogodbe, ostalo vrednost, t. j. stroške priprave m Komunalne opreme stavbnega zemljišča, ki bodo uspelemu ponudniku odmerjeni z odločbo, pa najkasneje v roku šestili mesecev od sklenitve pogodbe oziroma na pismen predlog ponudnika v roku enega leta od sklenitve pogodbe, vendar ob prrilhddno opravljeni revalorizaciji stroškov po indeksih GZS za nizko gradnjo. : ^ 6. Rok za sklenitev in podpis pogodbe o prodaji stavbnega zemljišča je 30 dni po izteku razpisa, sicer se smatra, da je ponudnik od nameravane gradnje odstopil, zaradi česar zapade varščina v korist Občine Šoštanj. 7. Ponudniki morajo v ponudbi navesti stavbno zemljišče (gradbeno parcelo), ki ga želijo odkupiti, ponujeno cena za m2 stavbnega zemljišča, ki ne sme biti nižja od izhodiščne cene, rojstne podatke ponudnika ter podatke o stalnem prebivališču. Z eno vplačano varščino lahko ponudniki navedejo v ponudbi 3 gradbene parcele, na katerih želijo graditi. 8. Ponudniki morajo ponudbi priložiti: - dokazilo o vplačani varščini. - potrdilo o državljanstvu ponudnika, - pisno izjava ponudnika, da sprejema pogoje javnega razpisa. V primeru, da je več ponudnikov zainteresiranih za isto gradbeno parcelo se smatra, da je ugodnejši tisti ponudnik, ki ponudi višjo ceno za m2 stavbnega zemljišča. 9. Uspeli ponudniki morajo pričeti z gradnjo na dodeljenem stavbnem zemljišču najkasneje v roku enega (1) leta ter končati najmanj III. gradbeno fazo v treh letih po podpisu pogodbe, sicer se smatra, da so od nameravane gradnje odstopili. V tem primeru lahko Občina Šoštanj vloži tožbo za razveljavitev pogodbe, pri čemer vplačana varščina zapade v korist Občine Šoštanj. To velja tudi v primeru, ko uspeli ponudnik ne spoštuje ostalih razpisnih pogojev. Pri gradnji stanovanjskih objektov bo treba v celoti upoštevati pogoje veljavnega prostorskega dokumenta za to območje. 10. Interesenti morajo poslati pisne ponudbe po pošti ah jih oddati osebno v zaprti kuverti. Upoštevane bodo vse ponudbe, ki bodo sestavljene v skladu z razpisnimi pogoji in bodo prispele do 12.00 ure dne 06.03.2000 na naslov: Občina Šoštanj, Komisija za izvedbo postopka za prodajo nepremičnega premoženja v lasti Občine Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj. Na kuverti mora biti oznaka “Javni razpis za odprodajo stavbnih parcel v naselju Pohrastnik” - NE ODPIRAJ, na zadnji strani kuverte pa naslov ponudnika. Odpiranje ponudb bo v sejni sobi Sveta Občine Šoštanj dne 06.03.2000 ob 12.15 uri. Pri odpiranju ponudb so ponudniki lahko prisotni. 11. O izboru uspelih ponudb bo komisija obvestila vse ponudnike najkasneje v roku 15 dni po izteku javnega razpisa. 12. Vse informacije v zvezi z odprodajo stavbnega zemljišča lahko interesenti dobijo pri ga. Sonji NOVAK, Občina Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj, tel. 40-310. ŽUPAN OBČINE ŠOŠTANJ Številka: 465-02/02/2000 Datum: 14. 02.2000 te* Občina Šoštanj Na podlagi 10. glena Zakona o športu (Ur.fist RS št.22/98) in 6. člena Pravilnika za sofinanciranje programov športnih aktivnosti v občini Šoštanj (Ur.fist Občine Šoštanj št. 1/99) Občina Šoštanj objavlja J? JAVNI RAZPIS^ za izbiro programov športa , ki bodo v letu 2000 sofinancirani iz občinskega proračuna :nja in drugi sub-•očju športa in imajo I. Na razpisu lahko sodelujejo WZ, šole, športna društva, njihova jékti, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za izvajanje dejavnosti na sedež v Občini Šoštanj ter sta od n jihove H. Iz proračunskih sredstev I, Šport otrok in mladine: - interesna športna vzgoja predšolskih otrok, zlasti dejavnosti v okviru programa športne značke “Zlati sonček”, plavalni tečaji, smučarski vrtdc, športne delavnice - interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok, ki ni program rednega šolskega programa, zlasti dejavnosti v okviru športne značke “Zlati sonček”, športna šola, počitniški programi itd. 2. Šport mladih: - usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, ki imajo značaj rednega športnega treniranja, v dogovorjenih programih individualnih in kolektivnih športnih panogah. 3. Tekmovalni šport: - programi kakovostnega in vrhunskega športa Sofinancirani bodo programi športnikov, ki dosegajo vidne uspehe na državnem nivoju. - programi skupin, ki redno vadijo in se udeležujejo tekmovanj na nižjih nivojih 4. Športno rekreativna dejavnost odraslih: - programi za izvajanje športne rekreacije v športnih društvih - šport invalidov in upokojencev - rekreativna tekmovanja na ravni občine ali več občin - množične športno-rekreativne akcije in prireditve. Prijava na razpis mora vsebovati: - izpolnjen obrazec prijave za sofinanciranje športnih programov - program dela društva, kluba ali organizacije za leto 2000, s predvidenim številom udeležencev, krajem izvajanja programa in umikom. - programi morajo biti finančno ovrednoteni in navedem viri sofinanciranja, - izjava odgovorne osebe, da so navedeni podatki v prijavi točni. Rde za prijavo na razpis je 17.3.2000. Obrazce za prijavo lahko dvignete vsak delovni dan od 8. do 12.ure, v tajništvu uprave občine. Izbrane programe bomo sofinancirali na podlagi meril in kriterijev za sofinanciranje športnih programov iz občinskega proračuna. Prednost pri izboru bodo imeli izvajalci neprofitnih organizacij in zavodov. . Prijave s prilogami je pošljite na naslov: Občina Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj, s pripisom “Javni razpis - šport 2000”. ŽUPAN OBČINE ŠOŠTANJ Radoja novi predsednik SDS v Šoštanju IT a volilni konferenci koncem janu-■ arja so se člani 00 SDS izrekli za 11 novo vodstvo. Predsednik stranke dr. Bogdan Menih je lani umrl in odbor je deloval pod začasnim vodstvom. Novi predsednik OO SDS Šoštanj je postal Peter Radoja, resno pa se je v boj za predsedniško mesto podal tudi Vojko Krneža. Občinski odbor stranke v Šoštanju je izvolil tudi devet članov izvršilnega odbora in tri člane nadzornega odbora. Pretehtali so tudi dosedanje delo. Spregovoril je Franc Jazbec, predsednik celjske regije SDS in poslanec v Državnem zboru, ki je predlagal tudi podelitev bronastih vrtnic Petru Radoji in Francu Rogelšku za njuna prizadevanje in delovanje. Dr. Vladimir Korun, svetnik v Državnem zboru RS, je člane opozoril, da je volilna konferenca čas, ko si lahko povedo, kaj in kje se dela narobe. Pohvalili so tudi delo mladine in se dogovorili za večjo odprtost članom stranke. M. K. NEKOČ SO BILI SVETNIKI ••• Se še spomnite prve generacije svetnikov občine Šoštanj, ki se je od svojega mandata poslovila koncem leta ’98? Ali bolje rečeno, nekako ni bilo pravega slovesa. Predsednik sveta Anton Skornšek je bil takrat ravno bolan, volitve so prinesle v svet nove ljudi in besede zahvale za delo so se nekako porazgubile. To je popravil zdajšnji župan Milan Kopušar, ki je povabil bivše svetnike na kratek klepet. Ob tej priliki jim je podaril tudi knjigo Franca Hribernika Mesto Šoštanj, s pripisom v njej Sodelovati z vami je bilo prijetno in zanimivo. V svetu se je v prejšnjem mandatu izmenjalo petindvajset svetnikov, vendar na srečanje ni bilo vseh. M. K. PRIHRANITE ČAS IN DENAR R II S T V A m DISI PO KROFIH Na obisku v slaščičarni Miš Maš Bliža se pustni čas, ki nam poleg ostalih dobrot prinese tudi krofe. Nekatere gospodinje jih pripravijo doma, marsikoga pa zmami prijeten vonj po krofih, ki v tem času prihaja iz slaščičarne Miš Maš. V goste smo se povabili tudi mi, da Miš Maš malo podrobneje predstavimo našim bralcem. Usodna potreba po peku Slaščičarna v Šoštanju je ena od treh, ki jih ima družinsko podjetje Petrovič iz Mozirja. Gospa Petrovič je doma iz Lepe njive, gospod Petrovič pa s Ptuja. Od tod ga je pot zanesla na Gorenjsko, kjer pa se nekako ni počutil doma. Ko je zvedel, da v Slovenski Bistrici potrebujejo peka, se je odpravil na pot. Le-ta pa ga je prek Črnivca najprej pripeljala v Mozirje, kjer so tudi potrebovali peka, in to tako zelo, da se je moral takoj preobleči in pričeti z delom. Spoznal je svojo sedanjo ženo. Leta 1976 sta vzela pekarno v Mozirju v najem, leta 1980 pa sta jo odkupila. V letih 1987 in 1988 so pekarno prenovili. Posel je sprva kazal zelo dobro, pozneje pa je inflacija, posebej pa bencinska kriza, precej vplivala na poslovanje, saj je bilo manj kupcev, ki so prej iz drugih krajev prihajali v Mozirje po znameniti knih in pecivo. Da hi izboljšali poslovanje, so svojo ponudbo dopolnili z delikateso, kar se je izkazalo kot dobra poteza. Se v Šoštanj Leta ’90 so prejeli ponudbo gospoda Movha iz Šoštanja, da prevzamejo njegov lokal. Doma so odraščali otroci in šli po očetovih stopinjah, zato so se odločili, da ponudbo sprejmejo. Ker je bila šoštanjska slaščičarna znana po slastnem pecivu, so večino receptov ohranili, ponudim pa so dopolnili še s smetanovim pecivom in seveda svojimi odličnimi kruhi ter pekovskim pecivom. Gospa Petrovič pravi: Morda naše cene res niso najnižje, vendar smo ponosni m kakovost miših izdelkov. Kruh delamo po starih receptih, brez kakšnih dodatkov in z veliko ročnega dela, kar precej zviša stroške na enoto izdelka. Menimo, da sta ponudba in konkurenca dandanes dovolj veliki, da vsak lahko izbira in najde kaj za svoj žep in svoj okus. Komur ne ugaja pri nas, gre pač drugam. Svoje izdelke ponujajo še v slaščičarni in trgovini Tatjana v Mozirju, knih in pekovsko pecivo pa tudi v nekaterih ostalih trgovinah, kjer seveda tudi trgovci dobijo svoj košček marže. Imajo pa tudi pravo trgovino na kolesih. S kombijem prevažajo in prodajajo kruh in delikatese tudi od vrat do vrat. Nova vlaganja V Šoštanju so imeli sprva dvanajst zaposlenih, sedaj pa le še osem. Precej se pozna, da muci m TOO DEL0MII kupna moč v kraju pada. Velike izgube delovnih mest v zadnjem času in nezaposlenost so glavni vzroki za to. Pri Petrovičih so zato sklenili, da bo slaščičarna v Šoštanju odprta odslej tudi ob nedeljah popoldne, da si bodo lahko sprehajalci privoščili osvežitev in okrepitev. Moti nas, da nekateri doma na veliko pečejo pecivo in ga prodajajo, nimajo pa za to nobenih dovoljenj niti niso obdavčeni, dodajajo v Miš Mašu. Mi unamo pogodbo z Zdravstvenim zavodom Celje, ki za nas opravlja živilske preglede zaposlenih, pa tudi preglede prostorov in izdelkov. Da jim ni vseeno, kaj se dogaja v Šoštanju, pa dokazujejo tudi s tem, da so pričeli s prenovo kuhinje v šoštanjskem obratu. Že zdaj vabijo na dan odprtih vrat, ki ga bodo organizirali, ko bodo dela v kuhinji končana. Sicer pa podjetje zaposluje skupaj 40 oseb. Kar dobršen del predstavljajo člani družine Petrovič, saj je ena hči slaščičarka, druga pa živilska tehnica. Sin je pek, v podjetju pa delata tudi oba zeta. Po vsem, kar smo zvedeli, smo prepričam, da bo iz šoštanjske slaščičarne Miš Maš, katere prepoznavni zaščitnik je mišek z veliki ušesi, še dolgo dišalo po pustnih krofih in ostalih slastnih dobrotah iz peči. Marija Lebar è ačetek leta je že po običaju čas, ko se ozremo nazaj na prehojeno pot in opravljeno delo v preteklem letu. Tako so storili tudi člani Prostovoljnega gasilskega društva Šoštanj - mesto, ki so se zbrali na rednem letnem občnem zboru. Lani smo o njih veliko pisali, saj so praznovali 120-letnico delovanja in ob občinskem prazniku prejeli plaketo Občine Šoštanj. Tokrat je goste in člane na začetku pozdravila znana pevka Irena Vrčkovnik. Ob spremljavi kitare je zapela tri pesmi in z duhovitimi komentarji med njimi požela buren aplavz ter tako razgibala vzdušje, daje postalo veliko bolj sproščeno. Nato je prisotne nagovoril predsednik društva Jože Skrbot. Šoštanjsko društvo šteje okoli 100 članov in je najstarejše v naši dolini, saj je lani praznovalo že 120 letnico delovanja. Temu visokemu jubileju so v društvu posvetili posebno pozornost. Ogromno prostovoljnega dela in finančnih sredstev so porabili, da so dodobra prenovili gasilski dom. Sredstva so si prislužili z delovnimi akcijami v TES-u in še kje. Običajno družabno življenje so tokrat žrtvovali, da so čimveč sredstev lahko namenili proslavi. Višek praznovanja je bil v mesecu juniju, ko so priredili slavnostno sejo, veliko parado in veselico pori šotorom za vse meščane. Ob tej priložnosti so izdali tudi bilten z naslovom 120 let nudenja pomoči. Gasilska zveza Slovenije je odlikovala mnoge člane za njihovo delo v gasilstvu. V mesecu septembru pa so ob praznovanju občinskega praznika za svoje humano delo prejeli tudi plaketo občine Šoštanj. Znano je, da skoraj nobena prireditev v našem kraju ne more brez sodelovanja gasilcev. Glavna skrb pa je gotovo posvečena gasilski preventivi in pomoči občanom ob požarih ali drugih nesrečah. Na srečo v minulem letu ni bilo veliko požarov, nekajkrat pa so priskočili na pomoč pri Imetnikom tekočih računov nudimo udobno in varno poslovanje brez gotovine. S pooblastilom banki si zagotovite avtomatično poravnavanje obveznosti iz vašega tekočega računa. Ponujamo vam možnosti poravnavanja: - RTV naročnine - naročnine za časopis - elektrike - stanarine - komunalnih storitev - raznih obročnih varčevanj In drugih mesečnih obveznosti Postopek je enostaven. V banko prinesite katerikoli dokument, v katerem so osnovni podatki o izvajalcu in uporabniku, kot npr. zadnja položnica, račun in potrdilo o plačilu, itd. 0 vseh opravljenih plačilih boste prejeli obvestila z rednimi izpiski, vi pa se boste izognili gneči pred bančnimi okenci in proviziji za plačilo položnic. Povprašajte v vaši enoti. banka velenje Banka Velenje d. d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke črpanju vode iz kleti. Uspešni so bili tudi na tekmovalnem področju. Gasilska tekmovanja so namreč namenjena krepitvi fizične pripravljenosti gasilcev ter razvijanju zdrave tekmovalnosti in tovariškega druženja. Med drugimi tekmovalnimi uspehi so poudarili zlasti 3. mesto mladink na občinskem tekmovanju, ki so se tako uvrstile na državno tekmovanje. Letos bodo ohranjali dolgoletno navado, da se v gasilskem domu dobivajo vsak četrtek. Posodobili bodo opremo v dvorani doma, ki jo prijazno odstopajo tudi drugim društvom v uporabo za večje prireditve. Njihova velika želja pa je pridobitev avtolestve. Sedaj je najbližja v Velenju in preden jo pripeljejo v Šoštanj, so lahko posledice že katastrofalne. Kot je dejal predstavnik gasilskega poveljstva občine Šoštanj, Danilo Čebul, bo lestev v gasilskem domu gotovo že letos. Veliko pohvalnih besed in dobrih želja po sodelovanju so izrekli gostje, ki so prišli celo iz Sežane, Mute, Dravskega polja. Pobrateni gostje iz Čazme so se opravičili. Zbranim je spregovoril tudi župan Milan Kopušar, ki tudi sam prihaja iz gasilskih vrst, kot je ugotovil delovni predsednik zbora Rudi Imperi. Kot na vseh področjih, znanje in potrebe po njem, napredujejo tudi v gasilstvu. Kar nekaj mlajših članov je uspešno zaključilo tečaj za strojnika, 12 članov za dihalne aparate, 13 za nižje gasilske častnike, 13 za častnike in 6 za višje gasilske častnike. Na občnem zboru so sprejeli tudi nekaj novih članov, ponovno pa so izvolili tudi poveljnika in podpoveljnika in jima tako izrekli priznanje za preteklo delo. Podeljena so bila tudi državna gasilska priznanja in priznanja Gasilske zveze Velenje. Mladi člani imajo svoj občni zbor in njihova predstavnica je prebrala poročilo o njihovem delu v društvu, ki je prav tako uspešno in pestro. Marija Lebar 70. GASILSKI OBCJVI MR 29. januarja 2000 je bil v Gabrkah 70. občni pobrateno Zibiko ter 10 let selitve iz starega v zbor po vrsti. nov «; Gasilske dejavnosti so se v tem kraju začele razvijati leta 1930. Občni zbor se je pričel s slovensko himno kvarteta Svit. Denis in Tma Vrhovnik ter Aleš Koželjnik so v lepi slovenski besedi nanizali dobre, včasih pa tudi slabe strani gasilstva tekom let. Predsednik PDG Gaberke Karel Judež je omenil, da so to leto izgubili dva zaslužna člana iz svojih vrst, Franca Časa in Jožeta Golobineka. Iz poročil je bilo razvidno, da so delali pestro in marljivo, saj so opravili kar 2648 delovnih ur. Omenjeno je bilo tudi, da imajo letos še dve obletnici, to pa je 20 let od podpisa listine s V minulem letu so se opogumile tudi Članice ter odšle na tekmovanje. Sledila so društvena priznanja, katera sta podeljevala predstavnica Gasilske zveze Velenje Helena Brglez in poveljnik poveljstva Šoštanj Boris Lambizer. Sprejeti so bili tudi novi člani, Dragica Koželjnik, Elica in Fonzi Završnik ter Aleksandra Zajc. S strani povabljenih so bile izrečene čestitke ob 70-letnici, pa tudi številne pohvale. Zupan občine Šoštanj Milan Kopušar pa se je opravičil za svojo odsotnost zaradi obveznosti. M. R. VOZILI BODO POD NOVIM VODSTVOM Občni zbor TD Skorno • • • • • • • • • • ••••••••• • • • • ••••••• II oto klub Netopir iz Šoštanja je lansko leto VI dobro posloval, so ugotovili člani na . .11 občnem zboru, ki je bil v začetku februarja. Na njem so potrdili tudi predsednika Vlada Goršiča in nove člane vodstva. Sprejeli so poročila blagajnika in nadzornega odbora. Zadovoljni so tudi s statutom, ki s svojo razširjeno vsebino odpira vrata tudi raznim sekcijam, ki lahko delujejo v okviru kluba. Nov je tudi sedež društva. Predsednik je v svojem poročilu zadovoljno ugotovil, da so realizirali vse lanske načrte, novi plan pa se bo sprejemal v okviru novega vodstva. Zaželeli so si dobro delo in kar je pri kilometrih, ki jih opravijo, še kako pomembno: Srečno vožnjo! M. K. C •••••••••••••••• eprav Turistično društvo Skorno nima dolgoletne tradicije, saj deluje šele nekaj let, ga lahko uvrstimo med najbolj delavne. To je bilo razbrati tudi iz delovnega poročila predsednika društva Franea Skornška na občnem zboru na kmečkem turizmu Pirečnik. Družina Vrabič je tudi pravi sponzor društva in mu večkrat priskoči na pomoč. V minulem letu je bil največji zalogaj organizacija Podoknice Nedeljskega, ki je ime kraja ponesla po vsej domovini. Nadaljevali so z urejanjem okolice spomenika NOB, za kar jim je območni odbor ZZB na zboru podelil tudi priznanje. Veliko prostovoljnih ur so posvetih čiščenju kraja. Predsednik je ob tem povabil, da bi se teh akcij udeleževali vsi krajam. Obudili so star običaj svetih treh kraljev. Darove, ki so jih pri tem nabrali, so porabili za delovne akcije. Organizirah so praznovanje dneva žena in materinskega dneva, kjer so nastopali najmlajši krajani. Na tak način skušajo pri mladih vzbuditi željo po sodelovanju v • •••••••••••••••••• društvu. Dvakrat so organizirali kresovanje, družinski piknik in planinski pohod. Zanimivo je bilo tudi miklavževanje, saj gre Miklavž od hiše do hiše in je v minulem letu tako obiskal 74 otrok. Seveda so sodelovali tudi na Pustnem karnevalu v Šoštanju. Za letošnje leto so si zadali podoben plan dela s poudarkom na obujanju starih običajev (vinska trgatev, kožuhanje koruze). Delo društva so pohvalili tudi gostje. Zbranim je spregovoril predsednik KS Skorno - Florjan Valter Pirtovšek, ki je tudi sam član društva. Povedal je, da v KS načrtujejo rekonstrukcijo ceste, saj je brez osnovne infrastrukture tudi delovanje društva oteženo. Veliko pohvalnih besed o delu društva in sodelovanju pa sta povedala tudi Peter Radoja in Rajko Zaleznik. Zal ostaja še naprej nerešen problem pridobitve zemljišča za športno igrišče, saj je tisto v Florjanu za marsikoga preveč oddaljeno. Marija Lebar v j i 1 r u i i j i MLADI SE PREDSTAVIJO Hotenja v novem tisočletju DPM Lokovica uspešno deluje že dvanajsto leto in s svojimi pogostimi prireditvami ter dnižal»-nimi srečanji razveseljuje staro in mlado. Tudi leto 2000 so začeli nadvse uspešno, z novimi idejami in s še večjo delovno vnemo. Kulturni praznik so letos počastili nekoliko drugače. 6. februarja so v Domu krajanov pripravili prireditev Pokaži, kaj znaš. Predstavilo se je 30 otrok, Id so nabito [Milno dvorano razveseljevali s petjem, igranjem in deklamacijami. Njihovo uspešnost je ocenjevala štiričlanska strokovna komisija, ki pa se kar ni mogla odločiti za najboljšega. Tako so soglasno sklenili, da so zmagovalci vsi nastopajoči in Sladki butik iz Velenja je vse “pogumne” razveselil s skromnim darilom. Povezovalec prireditve Emil Juvanje z nastopajočimi ustvaril prijetno in domače vzdušje, domačine pa je tudi tokrat razveselil Boštjan Dermol, ki je presenetil s svojimi skladbami. Za konec so harmonikarji Roberta Goličnika zaigrah nekaj prav prijetnih melodij, tako da so se po nekaj urah kar težko razšli. Navdušen aplavz in spodbudne besede vseh obiskovalcev so znak, da je takih srečanj še vedno premalo. Zato skušajo v društvu prijateljev mladine poskrbeti ne le za otroke, ampak organizirati prireditve tudi za odrasle. 17. februarja se je tako predstavil Ivč Kotnik, priznam alpinist, ki je s svojimi diapozitivi popeljal v svet nedoumljive lepote in zahtevnosti gora. Navdušeni so bili vsi, predvsem pa ljubitelji planin. Članice DPM Lokovica se zahvaljujejo vsem, ki jim pri delu kakor koli pomagajo. Silva Dermol Danes, 17. februarja, bo v Mestni galeriji otvoritev razstave otroških ustvarjalcev. Za njeno izvirno postavitev je [toskrliel Rok Poles, skupaj s prijateljico Spelo, izbor zanjo pa je bil predhodno opravljen |io vrtcih in šolah naše občine. Na ogled laido izdelki izpod rok in ročic mladih ustvarjalcev, ki so neobremenjeni pri sproščanju svoje domišljije. Oglejte si razstavo in za trenutek poiščite otroka v sebi. P o večletnem premoru so lani spet izšla Hotenja, zbirka literarnih del ustvarjalcev v našem prostoru. Urednik Peter Rezman je na predstavitvi obljubil, da bodo 13. Hotenja v novem tisočletju gotovo izšla. Izdajatelj, Šaleško literarno društvo, je obljubo držal. Pred kratkim so predstavili novo številko, opremil jo je Stojan Spegel, ki pa je malo drugačna od prejšnje. Za razliko od prejšnjih 50, je v novi številki predstavljenih lev16 avtorjev: Peter Svetina, Matjaž Šalej, Jerica Lebar, Vlasto Skale, Ivo Stropnik, Josip Bačič, Helena Kolar, Stojan Spegel, Maja Rezman, Vinko Šmajs, Ramiz Velagič, Milojka Komprej, Marjan Kukovec, Željko Perovič, Peter Rezman in Petra Gostečnik. Kot je v uvodu napisal glavni urednik, so se tokrat odločili, da na začetku objavijo razmišljanja Petra Svetine o pesniški zbirki Daljave Iva Stropnika. Kot pravi Rezman, je Stropnik že toliko uveljavljen, da je ocena njegovega dela lahko napotek tistim, ki se želijo na tej poti uveljaviti. Poseben dodatek pa so odstopili mladi avtorici Petri Gostečnik. Na predstavitvi so avtorji nato prebrali nekaj svojih del. Poslušalstvo sicer ni bilo številno, a je ves večer potekal ob improvizaciji, sproščeno in prijetno. Urednik je napovedal tudi izid 14. Hotenj, in sicer zelo točno - novembra 2000. Marija Lebar KAJ DELAŠ? BEREM! rv a tiste, ki jim je knjiga še vedno najboljša prijateljica, bo verjetno teden I knjige, ki poteka v Celju, dobrodošel izgovor, da obiščejo Interspar. U Otvoritev 4. knjižnega tedna je bila 14. februarja, širše pa jo je zaznamovala TV tribuna na temo Kaj delaš? Berem. Ta teden vsako popoldne ob 17. uri otroke razveseljujejo lutkovne in gledališke igrice ter predstavitve knjig. Ob vsem tem pa bo skozi dneve potekala razstava in prodaja knjig. Na sedmih knjižnih stojnicah se bo predstavilo 13 založb. Knjižni teden v Celju in podelitev Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta želita spomniti, kaj nam lahko daje žlahtna literatura. M. K. Knjižni kotiček Jp Mesec dni je naokoli. Bralci, ki pogosto zahajajo v knjižnico, so se, upam. že navadili na nov sistem izposoje. Za vse tiste, ki v tem letu še niste obiskali knjižnice, pa imate doma izposojene knjige, naj spomnim na nekatere novosti. Stare izkaznice smo zamenjali z novimi s črno kodo. Izkaznice niso prenosljive. Brez predložitve izkaznice si knjige ni mogoče izposoditi. Izposojevalni čas je 21 dni. obvezno branje pa 14 dni. V tem času lahko rok tudi podaljšate, razen obveznega čtiva. Ce ste zamudili rok vrnitve, vam zaračunamo 10 SIT dnevno za knjigo. Novo vpisani člani ob vpisu plačajo članarino, ki znaša 1300 SIT za zaposlene in 1000 SIT za druge. Ob vpisu dobijo začasno izkaznico. In kaj smo brali v januarju? Na prvem mestu je Don Kihal. Klasično delo Miipiela Cervantesa sodi v sklop obveznega branja srednješolcev. Ker obvezno branje predstavlja pregiai ice. ga večina odlaga do konca. Včasih se že pošteno mudi z branjem. Ampak, smola! Knjige ni. Zato, dragi učenci in dijaki, redno vračajte knjige. Gotovo bo tako čas čakanja na knjigo krajši. Veliko povpraševanje je bilo tudi po romanu v petih knjigah, o egiptovskem faraonu Rnmizesu. Zdaj pa k novostim! Viari (dark nas je razveselila z romanom Vso dolgo nor. Dean Koontz je pisatelj uspešnic. Edino pri nas prevedeno delo je roman Ne boj se. Junak romana je zaradi okvare občutljiv na svetlobo in živi v čarobnem stelli noči. dokler... Novo je tudi delo Sidney Sheldon Prekrižani načrti. Kljub natančnosti se lepa in prevzetna Leslie Stuart zmoti v načrtovanje svojih ciljev. Zapeljevanje je naslov romana Amande Quick. Roman nas popelje v svet spletk, ljubezni in maščevanja, čas grofov in kočij, "Za reno spodobnega življenja radarjev sem dostikrat tvegal svoj položaj in ugled", pa je zapisal Nesti Zgank v svoji knjigi Spomini rdečega kralja. Marjana Boruta L e na svečnico so se Pustnaki Šoštanjski dol usedli. Sedenje je bilo nujno spričo debelih riti, ki v dneh pustne priprave niso več samonosilne. Že v prvem dejanju je ta glavni Pustnak P. Klepetee zgrmel s stola in se nerodno sploščil (beri zlil) po tleh. Po Ana Lizi dogodka si odbor ni bil enoten. Ali je šlo za zlom noge na stolu ali za finančni zlom? To je zdaj vprašanje. Iz kota se je zadrl Pero. “Usulo ga je, ha, ha, ha! Na koncu ni bilo nič drugega, kot žaganje. Stol je bil naž(a)gan. Pozneje so Stol prenesli v star kino, od koder je bil tudi izposojen. Ta glavni Pustnak je zdaj že povzdigoval besedo. Stanje je, da mu Boh pomagej. Treba bo peglat! Pa fehtat, bolj ko lani. Verifikacijska komisija je oddala poročilo. Tri skupine so manj ko lani. Nato so pili. V solzah sta nato govorila Mutnik in Vinko. Bom jaz iz svojga preftošla plačal, če bo treba. Po joku je Kaes dal nekaj denarja za vnaprej, da bi lahko karneval pod streho spravli. Zupan je kimal, da je prav. Romana pa je vse kategorično zanikala. (Nato smo dve minuti jedli krofe, ki jih je nafehtala pri bici v Javorju.) Slemski Milan se je oblizoval kot star maček. Ko so se dale karte na mizo, je bil glavni špil šnops. Adut je bil kralj ml. Prva linija z Jokerjem. Joker ni dal tavelke pustne dvorane, ker mu jo je Vida odsvetovala. Pusta pa je pod streho sprejel Partizan. (Dve ure smo nato streljali s šnelfajercam kot na manevrih.) Diksi Piksi je dal zadnjo ceno za špil po Mobikoscu. Pod razno je Još iznesel javno vprašanje. Vprašanje je bilo dobro, zato so ga vnesli nazaj na dnevni red. Treba je vse zašpecat. Na trgu, če ne drugje! Na točko razno se je odprla razprava. Vmes je Minka pila tist svoj esihštih. Madona, al jo je kremžlo. Besna je udarla po mizi: “Gnarja je. Za kurente še zmeraj. Pa Dolfek mora prit zraven. Mi je že lani častu pelinkovc. Sej se ni na koncu ničesar več zavedal - he, he, he...”, je grgrala že kar grdo opotičena. Seja se je končala, ko je odšel še Stanč. Je mogu žvad nafojtrat. Zapisnikarca: Marelca EPP Pustna gospodarska zbornica obvešča vse občane, da bo v sezoni 2000 možno kopanje v letnem bazenu, če bosta izpolnjena dva pogoja: 1. Luknja v mreži 2. Zadosti dežja EPP Gorenje-kopalnice, obrat Šoštanj vam nudi v pustnih dneh veliko znižanje. Tovrstna poteza bo rešila kopalno sezono marsikateremu Šoštanjčanu. Akcijo podpirajo tudi Pustnaki, ki že četrto leto (ne po svoji krivdi) odklanjajo sponzorstvo. EPP Da Faks Helizim ni edini in najboljši pralni prašek dokazuje grafit, izpisan na stavbi Turističnega društva: Cim moja čuje za pusta Dobi peno na usta OPOZORILO Turistično olepševalno društvo in Pust Šoštanjski obveščata vse obiskovalce karnevala, da bo v nedeljo, 5. marca, od 14. do 16. ure moten promet na relacijah od TEŠ po Levstikovi ulici in Trga bratov Mravljak. V tem času bo tudi popoka zapora prometa od Florjana do Šoštanja. Obvoz bo urejen prek Metleč. V času trajanja karnevala in po njem bo nekoliko moten promet zaradi pustnih vozov na področju cele občine Šoštanj in deloma tudi Velenje. Prosimo voznike, da takšne razmere upoštevajo. Parkirišča za udeležence karnevala bodo na voljo na vseh parkirnih prostorih izven relacije, kjer bo potekal karneval. Vsi vozniki naj upoštevajo nasvete redarjev. Izjava tedna Esmeraldina prava krušna mama je ob lanskem karnevalu v Šoštanju zagotovila: Ce me župan m prvi seji sveta v letu 2000 ne uvrsti na dnemi red pod točko zmanjšanje sejnin svetnikov za pomoč (nejdolšnenm direktorju IUV (tj. Inštitut Ukradenega Vehuja), bom na naslednjem karnevalu iz protesta razgalila resnico na KTV Šoštanj. Emancipacija Pust Šoštanjski je resnično najtežja stvar na svetu, pravijo Košarice, ki vsako leto prenašajo vso pustno breme ravno na svojih plečih. Da je temu res tako, je potrdil tudi predsednik Turistično valnega društva Šoštanj, Id ravno te dni hodi od vrat do vrat in išče sponzorje za karneval. Iz našega teleobjektiva Naš fotoreporter Slikorad Grmič nam je iz arhiva poslal dokazni material s komentaijem ta glavnega Pustnaka Petra Klepetca. Na lanskem pustu je svojemu atašeju Diksi Piksiju dejal: Ce leta 2000 šoštanjska kabelska ne bo direktno premšala karnevala, jih bo glavni uredruk dobil s tole palico. Zgodovinska pričevanja Leta nazaj se je v šoštanjski občini zbralo neizmerno število ljudi, da bi pozdravili novo pridobitev- prenosni kolektor fekalij. Zaradi preutrujenosti sezonskih delavcev Džurota in Ljutića se je nova občinska oblast odločila tovrstno infrastrukturo posodobiti. Kako sta Džuro in Ljutič preizkušala nov PVC fekalni vod nismo izvedeli. Edino, kar so lahko novinarji ujeli na svoje magnetofone, pa je bila beseda Džuro ne seri. SPORT GQVO V N/ SODNIŠKA PIŠČAL LJUBA GLOBAC1KA N ajprej je igral rokomet. Pri štirinajstih letih se je zapisal odbojki in igral za člansko ekipo OK Topolšica dvanajst let. Hkrati tudi za reprezentanco Slovenije. Želel je postati sodnik in leta 1982 je naredil izpit za regijskega, kasneje še za republiškega sodnika. Potem je prišla poškodba kolena in priporočilo zdravnika, da aktivno igranje ne gre skupaj z njegovo nogo. Zato se je Ljubo Globačnik iz Šoštanja od odbojke poslovil. Vendar samo kot igralec. Aktivno je začel soditi v slovenski ligi in naredil vse, da uresniči svoj cilj. Postati mednarodni sodnik. Ste se težko poslovili od aktivnega igranja odbojke? Da in ne. Po ugotovljeni poškodbi sem začel okrog leta 1987 aktivno soditi v slovenski ligi ter leta 1991 naredil izpit za državnega sodnika. Za vami je že veliko tekem. In verjetno veliko različnih sojenj? Res je iz tekme v tekmo drugače. Veljajo seveda pravila igre, vendar ima vsaka tekma nekaj svojega. Cim večkrat sodiš, bolj izkušen si. Rad imam hitro igro, zato nekoliko raje sodim moško odbojko. Drži pa, da vam sojenje na domačih tleh ni bilo dovolj! Seveda. Postati mednarodni sodnik je bil vseskozi moj cilj. Vendar se na izpit za mednarodnega sodnika ne moreš enostavno prijaviti, iti na izpit in ga narediti ah pa ne. Najprej moraš izpolniti določene pogoje. In ti so? Aktivno sojenje v državni ligi najmanj tri leta.- Za izpit te predlaga sodniška organizacija. Aktivno znanje angleščine je samo po sebi umevno. Kot kandidat za polaganje izpita moraš biti prijavljen že tri leta prej. Kdaj ste potem opravili izpit za mednarodnega sodnika? Leta 1997 nas je bilo v Sofiji 19 kandidatov iz vsega sveta. Izpit je trajal osem dni, od sedmih zjutraj do polnoči. Izpit je sestavljen iz teoretičnega znanja in aktivnega sojenja. Vseskozi si pod takšnim pritiskom, da ne moreš razmišljati ničesar drugega, ker te to drago stane. Rezultate smo izvedeli zadnji večer, naredilo nas je sedemnajst, bdi pa smo tako utrujeni, da nam niti do proslavljanja ni bilo. In kako je imeti v roki potrdilo, da si mednarodni sodnik, da lahko sodiš tekme v svetovnem merilu? Takrat tega še nisem vedel. Potrdila namreč ne dobiš takoj. Šele ko odsodiš sedem mednarodnih tekem kot prvi sodnik in dobiš štiri zapisnike podpisane od pooblaščenih kontrolorjev evropske odbojkarske federacije. In kdaj ste izpolnili še te pogoje? Leta ’98 sem izpolnil še te pogoje in poslal zapisnike na CEV v Luzano ter dobil uradno potrdilo. Šlo je v bistvu hitro, ker ne veš, kdaj boš dobil prvo tekmo za sojenje. Jaz sem že štiri dni po prihodu iz Sofije sodd na Spring cupu, ki je bil takrat pri nas. Koliko je pravzaprav mednarodnih sodnikov v Sloveniji? Deset in iz savinjsko šaleške regije samo jaz. Sodelovanje z ostalimi mednarodnimi sodniki v Sloveniji je verjetno dobro? Odlično. In tudi to moram povedati, da smo slovenski sodniki, vsaj za odbojko, zelo cenjeni. V sezoni 1999/2000 je vebko tekem, ki jih bomo sodih. Kje vse ste že sodili zunaj? Na Poljskem, v Bolgariji, na Slovaškem in Češkem ter zadnjič, 15. februarja, v Italiji - na vse te države me vežejo lepi občutki. Predvsem možnost, da spoznam tudi svet in ljudi, ki živijo drugače kot mi, je bda velik motiv pri odločitvi postati mednarodni sodnik. Kakšen dogodek, ki ste si ga zapomnili? Zdajle bi težko rekel. Morda na Slovaškem, ko so linijski sodniki zamudili. Zaradi spremenjenih pravd, najbrž. Vebko je namreč sprememb; gradivo sicer dobivaš sproti, vendar ga moraš tudi preučiti. Pa družina; kako se odzivata na vaše delo dva otroka in žena? V redu. Žena me razume in podpira, otroka sta pa presrečna, ko jima iz tujine prinesem kakšen spominček. Vaša kariera mednarodnega sodnika je šele na začetku. Kako dolgo imate možnost soditi? Do petinpetdesetega leta. Imam še veliko časa, saj sem zdaj star šele 38 let. Upam, da ne bo šlo kaj narobe in da bom na mednarodnih igriščih dober sodnik in dober zastopnik svoje države. MiKo Trška pot PD Šoštanj vabi na pohod po Trški poti 5. marca 2000. Startno mesto je pri ribiški koči od 8. do 9. ure. Oprema naj bo pohodniška, hrana in dobra volja pa iz nahrbtnika. Občni zbor Občni zbor PD Šoštanj je predviden za 11. marca ob 18. uri. V prostore gasdskega doma Šoštanj ste vabljeni vsi člani in simpatizerji. Izlet v Tatre, 22. - 29. julij 2000 Tiste, ki načrtujejo dolgoročno, PD Šoštanj vabi na izlet v Tatre. Podroben program sedemdnevnega izleta je že pripravljen, prične pa se 22. julija ob 2.00 uri. Okvirna cena izleta je 320 DEM v tolarski protivrednosti, plačljivo v štirih obrokih, v ceno pa je vključeno praktično vse. Obsežen in zelo zanimiv program si je moč ogledati pri Metki Nahtigal, v cvethčarni na Trgu bratov Mravljak v Šoštanju, prijave in dodatne' informacije pa lahko uredite pri glavnem vodniku izleta Tamše Andreju, telefon 882 270. BLIZU V TEŽKEM ČASU (Sg Izobraževanje prostovoljcev v Hospicu Ste pripravljeni dodajati življenje dnevom umirajočega bolnika in stati ob strani njegovim svojcem? Slovensko društvo HOSPIC vas vabi na izobraževanje prostovoljcev, ki bo v Velenju od 1. marca do 3. maja 2000. Izobraževanje bo potekalo ob sredah po tri šolske ure in zajema: 1. marca - Srečanje z umiranjem -izkušnje z življenjem, filozofija Hospica Metka Klevišar, dr. med. 8. marca - Proces umiranja Branka Cerv, VMS 15. marca - Pomoč bolniku in družini Slavica Avberšek, VMS 22. marca - Bolečina Tatjana Zargi, VMS 29. marca - Komunikacija z umira- jočim bolnikom in svojci Nada Wolf, VMS 5. aprila - Zdravilna moč odnosa Tomaž Flajs, prof. ang. infran. 12. aprila - Duhovnost Metka Klevišar, dr. med. 19. aprila - Slovo in žalovanje Bernarda Mudrovčič, dipl. m. s. 3. maja - Vloga prostovoljca in ovrednotenje šolanja Božidar Zajc, vodja prostovoljcev Za vse dodatne informacije in prijave pokličite na (063) 899 55 72 gospo Avberšek ali gospo Kortnik med 7. in 14. uro. Veleslalom za “Svinjsko glavo” j ozdarji območne enote Nazarje so pod okriljem sindikata in društva pripravili tradicionalni, že 21. veleslalolom za trofejo “Svinjska glava”. Tekmovanja se je 4. februarja v prečudovitem vremenu na smučišču Golte udeležilo 147 kmetov lastnikov gozdov in porabnikov lesa iz Savinjske in Zadrečke doline, še posebej pa je razveseljivo, da se zadnji dve leti udeležuje vse več tekmovalcev iz Šaleške doline, kar je prineslo tekmovanju novo popestritev. Poleg tekmovalnega vzdušja, so tekmovalci in organizatorji pokazali zvrhano mero dobre volje, saj se je prireditev nadaljevala z glasbo in pesmijo pozno v noč. Zmagovalke ženskih kategorij so Kac Mateja, Šoštanj (uporabniki), Zamernik Marinka, Gornji Grad (Žl) in Voler Pavla, Luče (Ž2). Zmagovalci moških kategorij so Funtek Jože, Luče (uporabniki), Mazej Bojan, Nazarje (Ml), Kumer Ivo, Luče (M2) in Robnik Albin (M3). Dobitnika trofeje “Svinjska glava” za predzadnje mesto pa sta Reberčnik Urška in Blekač Alojz, oba Nazarje. Glavni pokrovitelji so tudi tokrat bili: GG Nazarje, Leskom Nazarje m Adriatic, PE Celje, mizarstvo Kovač, nizke gradnje Andrejc in Kunstelj Vinko, zahvala pa gre tudi vsem drugim sponzorjem in donatorjem. Njim, tekmovalcem in gozdarjem ZGS pa na svidenje prihodnje leto! Tomaž Gradišnik SPIN GRAM NA MLADIH 5. februarja 2000 je namiznoteniški klub skupaj z mladimi iz šoštanjskih osnovnih šol priredil namiznoteniški turnir mladih, ki se ga je udeležilo 32 igralcev iz Petrovč, Mute, Velenja in Šoštanja. Rezultati tekmovanja, ki je potekalo v štirih kategorijah, so naslednji: Deklice posamično: 1. Tamara Jerič (Era), 2. Ivana Zera (Spin), 3. Zala Miklavc (Muta) Dečki posamično: 1. Miha Kljajič (Era), 2. Tomaž Borovnik (Spin), 3. Marjan Murn (Spin) Deklice dvojice: 1. Jerič - Vrhnjak (Era, Muta), 2. Miklavc - Mestner (Muta), 3. Lakič -Lakič (Spin), 4. Zera - Fajdiga (Spin) Dečki dvojice: L Borovnik - Fajdiga (Spin), 2. Lipuš - Likar (Muta), 3. Hirschberger - Šeško (Petrovče), Murn - Zera (Spin). Anton Leber 1ST K Spin ODBOJKARJEM DOBRO KAŽE dbojkarji Šoštanja - Topolšice tudi v pomladanskem delu 2. državne odbojkarske lige nadaljujejo z dobrimi igrami. V petih kobh so nanizali kar štiri zmage. Edini poraz jim je zadala ekipa Šempetra^ ki je tudi njihov konkurent za napredovanje v prvo ligo. Vendar pa mora ekipa Šempetra še na gostovanje k prvouvrščeni Brezovici in sta tako dve mesti za napredovanje še odprti. Rezultati tekem pa so bili sledeči: Škofja Loka, 8. L: Termo Lubnik : Šoštanj-Topolšica 2:3 (18, -19,18, -17, -10) Šoštanj, 15. L: Šoštanj-Topolšica : Brezovica 3:2 (20, -21, -19,18,13) Kočevje, 22. L: Kočevje : Šoštanj-Topolšica 1:3 (23, -21, -18, -19) Šoštanj, 29. L: Šoštanj-Topolšica : Šempeter 2:3 (-18, -17, 23, 22, -12) Ljutomer, 5. 2.: Ljutomer : Šoštanj-Topolšica 0:3 (-23, -19, -16) Postava: Medved, Mihalinec, Zulič, Hriberšek, D. in S. Sevčnikar, Kugovnič, Pavič, Buijak, Brišnik, Duplišak, Sovinek, trener Pozdniak. Vse ljubitelje odbojke vabimo na ogled preostabh tekem. Doma bodo igrah še dve tekmi, in sicer 26. februarja z IGM Hoče in 11. marca s Črnučami. Gostovali pa bodo 19. februarja v Novem mestu pri Krki, 4. marca igrajo s Prvačino in 18. marca s Fužinarjem II v Ravnah. Robi Kugovnič OBSTANEK ZAGOTOVLJEN tiri kola pred koncem so se košarkarji Elektre trdno zasidrali na sredini lestvice 1. B SKL in si s tem že zagotovili obstanek v ligi. Cilja z začetka sezone -uvrstitev med prve štiri ekipe - pa žal ne morejo več doseči. V 15. kolu so šoštanjski košarkarji gostovali v Krškem in izgubili le s točko razlike. Na tekmi je bilo kar nekaj preobratov, saj so igralci Elektre uspeli izničiti zaostanek trinajstih točk in so še v zadnji minuti vodili s točko razlike, vendar so domačini s košem štiri sekunde pred koncem uspeli rezultat obrniti sebi v prid. Končni izid je bil tako 91:90 za ekipo Ten Krško. Veliko več je Elektra pokazala v naslednjem kolu proti ljubljanski Iliriji domačim gledalcem. S skoraj neverjetnim 73 odstotnim metom iz igre v prvem polčasu so si zagotovili visoko prednost 60:39 ob polčasu, do konca tekme pa je narasla na 26 točk - 101:75. Strelsko najbolj razpoloženi so bili na tej tekmi (tudi na veliki večini ostalih) Vugdalič (18), Rizman (26) in Božič (23). Pozitivno pa so Šoštanjčani presenetili v 17. kolu v Slovenskih Konjicah. Banex, ki se še bori za uvrstitev med najboljše štiri ekipe, so premagali s 84:87. Še v 39. minuti so košarkarji Elektre vodili 71:80. S serijo štirih trojk v slabih dveh minutah in hitrimi osebnimi napakami v obrambi so se domačini uspeli približati, vendar so Šoštanjčani z dovolj uspešnim izvajanjem prostih metov uspeli zadržati prednost in zasluženo odnesli točki iz Konjic. Cisto drugačno igro Elektre pa smo gledali v soboto, ko je v Šoštanju gostovala ljubljanska ekipa Bežigrad. Zmagovalec je bil znan praktično celotno srečanje, saj so gostje vodili od prve do zadnje minute. Košarkarji Elektre so se znova zelo jezili zaradi sumljivih sodniških odločitev. Rezultat tega je bila izključitev domačega kapetana Maličeviča, ki bo moral tudi naslednjo tekmo v Šentjurju spremljati s tribune. Končna razlika 20 točk (64:84) bi bila še mnogo višja, a se je v drugi polovici drugega polčasa le razigral Rizman in v devetih minutah dosegel 16 točk. 5. februarja je bila v Ljubljani prireditev All Stars 2000, ki tudi letos ni minila brez udeležbe košarkarjev Elektre. Uspešno sta odigrala Črešnik med člani do 20 let in Nuhanovič med mladinci. V soboto igrajo košarkarji Elektre v Šentjurju proti Kemoplastu ob 19. uri. Tjaša Rehar KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE ŽIVLJENJE S SESTE SKUPŠČINE GOVEDOREJSKEGA DRUŠTVA ŠALEŠKE DOLINE »ragega februarja 2000 so se v gasilskem domu Gaberke zbrali člani Govedorejskega društva Šaleške doline na 6. redni letni skupščini. Društvo združuje 139 govedorejcev, ki se ukvarjajo z rejo krav molznic in mladega pitanega goveda. Skupščine se je udeležilo 57 % članov. Delo upravnega odbora je v poročilu o delu za leto 1999 predstavila predsednica društva Sonja Artič. Predstavila je aktivnosti, ki jih je izvajal upravni odbor, da bi rešil probleme in nezadovoljstvo z veterinarsko služi». Društvo je bilo organizator občnega zbora Zveze rejcev govedi rjave pasme Slovenije. Za usj)eh se lahko šteje tudi sprejet nov rejski cilj za rjavo pasmo, kjer so upoštevane vse priporni», ki jih je oblikoval upravni odbor. Na pobudo Zveze rejcev svetlolisastega goveda, da uvozi seme bikov rdeči holstein in montl»liard se je odzv alo tudi nekaj rejcev iz Šaleške doline. V okvira društva je potekalo obveščanje o tej možnosti, zbiranje naročil in nato plačilo doz semena. Po rednem letnem pregledu bikov v Preski, ki se ga vsako leto udeleži kar precej članov, je upravni odbor po katalogu izbral testirane bike za osemenjevalno sezono 1999/2000. Aktivno je bilo tudi sodelovanje s strokovno skupino za govedorejo pri ZZV Celje, ki je s tem, da je na svoje sestanke povabila vse predsednike govedorejskih društev v celjski in koroški regiji, želela spodbuditi boljše sodelovanje in j»vezovanje med društvi. Na teh skupnih sestankih so potekale razprave o ceni osemenjevanja, ki se od območja do območja precej razlikuje. Zavzeto je bilo stališče, da bi morali imeti kmetje možnost izbire mrd paketnim in posamičnim osemenjevanjem. Aktivni so bili tudi pri |)ovezovanju in oblikovanju skupne kandidacijske liste za volitve v Kmetijsko gozdarsko zbornico, a je tok kasnejših dogi sikov ta prizadevanja ustavil. Območje Zgornje savinjske doline in Šaleške doline je namreč bilo priključeno koroški območni enoti. V velikem številu so se, člani udeležili strokovne ekskurzije v Avstrijo, ki je bila namenjena ogledu hlevov za govejo živino, urejenih po tehnologiji in normativih za hladne lileve. Ta tehnologija veštnega urada, ki bi se naj presebi iz oltčinskih prostorov na Trgu svobode, kjer je POSTA trenutno najemnik. Kot krajami Šoštanja mi seveda ni všeč, da bi iz CENTRA mesta (Trg svobode to vsekakor je) prestavili POSTO, ki s svojo dejavnostjo omogoča, da ta del mesta (skupaj z ostalimi službami v neposredni bližini, kot so občuiski urad, banka, zadružna hranilnica, zavod za gozdove,...) ŽIVI in “daje kruh” tudi nekaterim manjšim lokalom v bližini. Nova bkacija je vsekakor nuinj dostopna, posebej za tiste starejše krajane, ki se na pošto ne odpravijo z avtomobilom. Pa tudi za tiste iz okoliških krajev, ki se bodo do pošte pripeljali, ne bo tako prijetno, če se bodo z ostalimi staiuwalci bloka morali boriti za parkirni prostor. Ne verjamem, da bodo pošte kaj prida veseli tiuli kupci novih stanovanj v bloku, saj promet, ki ga bo s seboj pri[jeljala mva pošta, ne bo prispeval k imru, ki siga v stanovanju običajno želimo. A vse našteto je seveda le moje mnenje, ki sem ga predstavil tudi na javni obravnavi. Na ZUPANU je, da v skladu z zakonom preuči vsa mnenja in pripombe zbrane v času javne obravrmve (upam, da tudi moje) in nato z argumenti odgovori na zastavljene dileme. Pripombe m županove odgovore pa bodo v nadaljnjem postopku odločanja preučili še občinski svetniki, ki bodo s sprejetjem odloka sprejeli končno odločitev. Sliši se vse lepo in prav, a nekaj senc dvoma le ostaja. Pojavlja se vprašanje, na čigavo željo se je v osnutek odloka vnesla tako konkretna namembnost, kot je pošta (dovolj bi bilo na primer poslovno-uprav-na dejavnost) in to kljub temu, da v projektni nalogi, ki jo je pred izdelavo potrdil občinski svet, taka dejavnost ni bila omenjena. Glede na težave v zvezi z nakupom stanovanj, v katere se je zapletla občinska uprava z gradltenim podjetjem, ki gratti ta blok, in v povezavi s “finančnim fijaskom” pri obnovi kulturnega doma, kjer je delo izvajalo isto podjetje, je težko verjeti, da je oltčina (predvsem njena uprava) v tem primeru sposobna suvereno zastopati JAVNI INTERES vseh občanov. Gradnja pošte v stavbi, ki je v vseh dolgoročnejših prostorskih aktih (bivši srednjeročni in dolgoročni prostorski plan) namenjena za gradnjo prepotrebnih stanovanj, prej ko slej ne more biti v javnem interesu občanov Oltčine Šoštanj, verjamem pa, da je v poslovnem interesu gradbenega podjetja, (katerega upravičen interes je čim večji PROFIT). Nenazadnje je večina svetnikov bivše sestave enkrat že ugodila omenjenemu podjetju in nezakonito (brez javne razgrnitve in obravnave) spremenila zazidalni načrt v nasprotju z javnim interesom. Ji Eden osnovnih namenov za obstoj lokiéiih skupnosti pa je za razliko od države, ki skrbi (vsaj morala bi) za NACIONALNI javni interes, da skrbi za LOKALNI javni interes, in nas tako zaščiti pred prevlado posameznega, sicer legitimnega poslovnega interesa kapitala. Če pa se predstavniki občine podredijo kapitalu posamezne gospodarske družbe m s tem izdajo (prodajo) javni interes občanov, ki so jim ga na volitvah zaupak, potem lahko začnemo govoriti o korupciji. V takem primer posameznik ne vpliva več mi odločit ve izvoljenih predstavnikov, torej tudi demokracije ni več. Edino zdravilo z take primere je visoka DEMOKRATIČNA ZAVEST volivcev, ki na naslednjih volitvah strogo kaznujejo tiste, ki so izdali javni interes. Zal pa je stopnja zavesti nas volivcev še vedno na nivoju, ki omogoča številne zlorabe, afere in korupcije, ki bodo prek prav tako neosveščenih novinarjev v letošnjem predvolilnem letu še posebej polnile naša ušesa in oči. JAVNA OBRAVNAVA je eden od možnih načinov za učenje in krepitev demokratične zavesti, kije predpogoj za urejeno družbo in mimo življenje. Zlasti je to pomembno za generacije, ki šele prihajajo na prizorišče demokracije, ki še nimajo dovolj zgodovinskega spomina. Udeležujte se torej javnih obravnav, tudi če tema ne zadeva vaših konkretnih interesov. Naslednjič, ko bo morda na vrsti vaše območje, boste lahko izkoristiti pridobljene izkušnje. Edi Vučina ČETRTEK, 17. FEBRUAR 2000 F rodu Pusti grad 21. januarja so v Šoštanju priredili že kar tradicionalno taborniški čajanko. Udeležili so se je vsi bolj ali manj aktivni člani rodu in preživeli nadvse zabavno popoldne. Otroci so se takoj po prihodu skupaj s svojimi vodniki razdelili v skupine in izdelovali najrazličnejša darila za medsebojno obdarovanje: od žogic in balonov, čestitk, darilnih škatel in punčk iz papirja, do ogrlic, beneških mask in sestavljank. Svoja darila so zložili pod smreke, nato pa so si vsi skupaj ogledali taborniško predstavo z lutkami, ki so jih izdelali sami. Zgodbica je imela nadvse zanimivo vsebino iz taborniškega življenja. Ker taborniško čajanko prirejajo v znamenju odhoda zime, so otroci prav z veseljem priklicali tetko Zimo, da bi se poslovila in prinesla pomlad. Vsak vod ji je zapel svojo himno, pokazal vodovo zastavo in zaigral kakšen skeč, nekateri pa so tudi plesali. Med tabornike so sprejeli tudi najmlajše člane, ki so dobili rutice in priznanja. Tudi v družino gozdovnikov in gozdovnic so sprejeli kar nekaj članov, ki so svoje rdeče rutice zamenjali za zelene. Povečal se je klub popotnikov in popotnic in tudi grče so postale številčno močnejše. Tetka Zima je bila s čajanko zadovoljna in obljubila je otrokom, da bo odpihnila sneg in mraz in prinesla pomlad, vendar morajo prej vsi skupaj še na eno zimovanje. V v v Seveda domov niso odšli lačni. To popoldne so se zabavah prav vsi in prišli do sklepa, da je čajanka ena prav “fajn” stvar, ki jo bodo še imeb. Zahvalili pa bi se radi tudi Gasilskemu društvu Šoštanj, ki je za to priložnost odstopilo svoje prostore. Z naravo k boljšemu človeku. Andreja Gomboc m počitnic - čas oddiha M edobčinska zveza pr ijateljev mladine misli na otroke. Misli na to, kako bi jim polepšala proste dni, da bi si otroci nabrali novih moči za trdo delo v šolskih klopeh. Zato je za letošnje zimske počitnice pripravila obsežen program: Ponedeljek - petek, 28. 2. - 3. 3. 2000 Začetni in nadaljevalni smučarski tečaj na Kopah Internet - od 10. -14. ure strokovno vodstvo v Mladinskem centru Velenju 28. in 29. 2. 2000 ob 11. uri Otroška karavana PUST, PUST v Mladinskem centru v Velenju Sreda, 1. marca - Enodnevni izlet na morje MLADI GASILCI LAI TEKMOVALNI Odhod ob 7. uri izpred Rdeče dvorane do Portoroža. Ogled solin in dobro kosilo v hotelu Barbara. Popoldne kopanje in ob povratku krof na Trojanah. Vrnitev ob 21. uri. Cena 4.500 SIT za otroke in 6.000 za odrasle. Sreda, 1. marca ob 17. uri Sredina peta, ustvarjalna delavnica za otroke in starše v Mladinskem centru Četrtek -2. marca ob 15. 30 Otroška olimpijada v telovadnici OŠ Livada. Vabljeni vsi otroci Šaleške dobne. S seboj prinesite copate. Petek - 3. marca ob 10. uri Ustvarjalna delavnica na temo origami (umetelno zgibanje papirja) v preddverju doma kulture v Šmartnem ob Paki. Vse dodatne informacije in prijave dobite v prostorih MPZ Velenje na Šaleški 19 a v Velenju ali po telefonu 862 442. PREŽIVITE ZIMSKE POČITNICE SKUPAJ S PRIJATELJI! letu 1999 so mladinke in mladinci ter pionirji PDG Šoštanj sodelovati na več tekmovanjih. Da pa so se lahko udeležili tekmovanj, so morali opraviti veliko vaj. Mogoče bi imeti kakšno vajo več, pa so vsi, ki tekmujejo v gasilskih desetinah, še pri kakšni drugi organizaciji in je težko uskladiti termine vaj. V lanskem letu so se udeležiti naslednjih tekmovanj: 29. maja je potekalo tekmovanje pionirjev gasilcev za prehodni pokal mesta Velenje. Pionirji so dosegli 7. mesto. 6. junija je bilo občinsko tekmovanje mladink, mladincev ter pionirjev v Lajšah. Dosegli so naslednje rezultate: mladinke 3., mladinci 4. in pionirji 7. mesto. 26. septembra je potekalo regijsko tekmovanje v Lajšah. Od šoštanjskih desetin so se uvrstile samo mladinke in dosegle 3. mesto ter se s tem rezultatom uvrstile na državno tekmovanje. 25. aprila so se udeležili tekmovanja v plavanju v bazenu v Topolšici. Mladinke so bile drugi, mladinci pa osmi. 8. maja so se vsi udeležili pohoda na Goro Oljko in s tem pridobili veliko energi- ie' Sodelovati so tudi na 120-letnici, ki jo je praznovalo šoštanjsko društvo. Vloženega je bilo veliko prostega časa in truda v vaje in tekmovanja, zato se bodo v letošnjem letu potrudili doseči boljše rezultate kot lani. Urša Roškar v v ÜDLJCNI SMISTI V PODRUŽNICI SOLI RAVNE Ped kratkim je bilo v Celju in Velenju regijsko šahovsko prvenstvo za posameznike in ekipe osnovnih šol. Odlične uvrstitve so dosegli učenci podružnične šole Ravne. 1. mesto sta osvojiti Jana Obšteter in Darja Pergovnik, 3. mesto pa Tajda Kavčič. V ekipnem tekmovanju so deklice osvojile 1. mesto v sestavi: Jana Obšteter, Darja Pergovnik, Tajda Kavčič in Saša Grobelnik. V ekipnem tekmovanju pri dečkih so osvojiti 1. mesto učenci Janez Rednak, Klemen Mevc, Jernej Hudournik in Tajda Kavčič. Vsi omenjeni tekmovalci so se tako kvalificirati na državno šahovsko tekmovanje. Čestitamo! Rudi Olup I 1 1 1 / i I 1 NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ IME________________PRIIMEK________________________ NASLOV___________________________________________ LETNA NAROČNINA 1000 SIT A Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ • Naslov: Trg bratov Mravljak 7, p.p. 4,3325 Šoštanj • tel.: (063) 883-001, 40-310 • Odgovorna urednica: URŠULA MENIH • Uredništvo: JOŽICA ANDREJC, IDA JELENKO, PETER RADOJA, PETER TURINEK, EDI VUČINA, BRANKO VALIČ • Oblikovanje: MARKO MARINŠEK • Lektoriranje: URŠULA MENIH • Tisk: TISKARNA VELENJE d. d. Tiskano na recikliranem papirju