UCUWIH* J^.*« nwiiHHiwfw^ ¦ Ww *** V Gorici, v cetrtvek 28. jahuvarija 1875 *%'>-:$! „Sofia" izhr.ja vsafc detvrtek in velja polfco prejemana ali v Gorici ha dora poSiljaua: Vse lefco . . . . . . i. 4.50 Pol lefca .......2.30 Cetvrt lefca . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in ravno take pri ,.po-sUnicah" se plaiuje za navadno tristcpno vrsto: 8 kr., ce $& tfcka 1 krat " ' 7 „ j, „ „ 2 kr.it _ 6 „ „ „ „ 3 krat Za vectf drke po prosfcoru. ¦&?:< Posamezne stsvilte se: dobivajo. po 1ft! soldov v GoricJ^iPateruomjurV T«sW • v wiiakai-nicah „Via del' B$lvedSr> J-7&. »n..Viadellacaserma60'« , ^ • Narofinina in dopisi naj se blago-voljno posiljajo pod jiaslovora: Viktor Doloneo y Gorici. - Rokopirf Bene vra&jo; dopisi naj se blagovoljn'j franknjejo. - Dolalcem in dragim no-pranoznim se uavocniua anifo, ako se oglase pri urednisfcni. Glasilp slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. Porotfue sotliilje. ii. Predsednik porotnih aodnij je glavar in *roditelj konSne obravnavo. On skrbi za mir in dostojnost pri teh obravnavab, in ima po nasi postavi v ta nam en vso potrebno obiast. Ou izpraLuje prvi zatozenca, pride iu zvedimee, h ie po njem smejo poprasavati drzav-ni pravdnik, zagovornik in poUednjig iudi p o r o t ni ki. On odloeuje rail, po katerem so inia vse to vrsJti, in $& vse dobro vredi, vrfii se cola obravnava prod oemi porotnikov zares kakor lepa zaloigra, tako da se jim vsi dogodki, vsu okoinosti vti&nejo, da zamorojo potem stvar razsoditi. Gotovo je ta naloga lepa pa kaj tezav-nat zlasti pri obsirnih pravdah. Predsodniku je tor<>j, ne samo dobro pretuhtati vse spise, kakor je to dolzuost pravdnikova in zagovornikova, anipak mora vrh toga prewisliti ves red, mora znati vsled novih v prcMavi no zapopadenih odgovorov nova vprasanja staviti. Lehko jo to io temu, ki j« bil w& easu preiskavni sodnik; ti iz-pru&evajo prav lepo iu taki so vsi, kolikor sino jib do sedaj slisali. ijlisuli uina kakega pividsednika pon.ivljati vaino odgovoro zatozenca prie in zvvdencev, to je dobro iu celo potrebno v ncakusticni dvornui, ali 6e iz-frafianca lubko no sliaijo porotniki, ker tiho govori ali b napCno stoji, da n. p. porotnikoui lirbet kafce, narne-sto lieu, kar je v Gorici navadno. Naj to/a naioga predseduikova je po nasem mne-Uji njegov na porothike Vfctdidj jako vpljivajofi resume, to jo posnutek c«ii? obravnave. Nasa postava UKazuje v tem obztru v §. 32o to: 1. Po kondaui razpravi posna-me prcdsedriik, kar je bistvenega obravnava dala, in razlozi kolikor je uingo&a na kratko vso dokaze, ki go-vorijo zoper in 2a zatozonea; on pa no sine povedati, kar sam misli o krivdi ali nekrivdi. II. Balje ima porot-nikom razkladati, kar postava zabteva, da je djanje bu-dodeJstvo, in ima pojasniti pomen postavnih izrazov v vpra§anjih, na katere morajo odgovoriti, ali je zatoze-nec kriv ali nekrir Konefino jib poduci o njih splos-nih in posobnih dolznostih, tudi kako naj se potem po-svetvajo in kako naj glasujejo. Predsednik je govoril posledni, in noboden ne sine karkoli vgovoriti ali kaj popraviti. Gledo prvoga dela je naloga kaj tezavna in ven-dar bi Llovek misiil, da nij toliko tezave, saj je pred-sudniku vso znauo, ker je piviskavo pretubtai in obrav-navo vodil. To je res. in v tern nij toliko tezave, ali on mora v posuetku popolnoma objektiven in n e p r i-stransk biti, in prav to je najtezo za njega, ki je LISTEK. Balada (konee); sp. Fr. Zakrajski, All ribifi nesre6nl, jaz vidim sinu, Ki tam v verigah jefii; Oj nbifi, oj ribid, jaz vidim sinti, Ki muke neznanske trpi. Giej, solnce poletno na glavo pripeka, Glej, z bifiem fiuvaj zdaj nad-nj priteka. I vrofia mu solza 'z oSij zleti, Na velo mu liee se vsedla je} V nebesa visoka se kvisku kadi, Kder §e praviea je. 0 daljnem oeetu ga ziblj*jo sanje, V prsih nesreenih Sumi ma§eevanje. „Gotovo je Piero pnstaril^sino5"— Saljivec se drug oglasi—3 „I kapljieo Bo^jo je srkal na mo5, I)a tak v Iaseh ga boli. Tezeva ko svinee mu glava opita, Kaj stavite pa? & pobere kopita. «» Oj ribiS nesre5ni, izgubljena je, I'trmo bo§ plafial drago! Pa kaj ? Kaj udi ti spet ozive? Sem favno se jokal nad^mrtvo roko: izpraSaval zatoXenca, price in zvedence. Vegidel se zgo-di. da se nebote vet nagne na strannravdnikovo. Da, v raznih sodnijah poslusevajo predsndniko, misiili smo, da sliSimo druzoga drzavnega pj-avdnika, tako malo so ne-kateri govoriJi o tern, kar bi znalo biti zatoiencu v prid. To jo pa zelo nevarno, kajti, ker je vofiidel ve-ljaven moz, zna njVgov govor prVve"? vpyivati v porot-nike. In zares se jo somtrtje pozvedlo, da so porotniki poprusani, zakaj da so zatozmi«a obsodili, svojo sodbo naalanjali na prodsednikov koncni gdvor. Mittermeier graja posebno Franwsko predsednike. ki so, tudi uehote, vofiided subjek!ivui,.4o je, da ne mo-rejo osebnega mnonja dobro zakriti, nestranski biti, kar Franeozom sploh ocita. Glado na vse to misli mo, da bi bilo boljso, naj predsodnikov posnotek odpade, in naj so postava v teiu obziru pronaredi, torn vi3e, kef smo od mnogih porotnikov slisali, dtvje ta resume od veft. Pravijo uninreo: Porotniki so vso razpravo slifiali, slisali so tudi drzavnega pravdnika in zagovornika* te-(iaj oba zvonova in to jim popolnoma zadostuje, 2e so bili Ie nekaj pazljivi. Da pa zares pazijo, vidli smo j|»ri vsih dosi'diuijih obi-avnaval), in slisali muo, dn tned se> boj prcdmet tiiili ostro prolrosavajo. Pomisliti je treba Ao nekaj, predv*dnik se, 6e tra-ja obravnava ve6 dni, vtiuditi mora, zdaj pa naj pri konci vso obravnavo hilrega ooesa.v dubupregleda, bi-stvene okoinosti in vse dokaze pro in contra prav kratko in nostransko pove, zares to nijso malosti. Ali ne bi bilo veliko boljso, da bi vso svojo mofii porabil za drugi del § 325., to je za toliko potrebon poduk v do-ticniii postavnh, in opomemi postavnib izrazov v vpra-sanjib, na katere iinajo porotniki odgovoriti. Porotniki nijso juristi, vecina izmod njih sliSi monda prvikrat te izraze v postavuem pomenu, posebno jim nij navadno znano, katere potrebScine (momente) postava tirja, da je kako djanje hudodelstvo n. p., da je sleparija, vstaja, punt, javna posilnost itd. Pri tatvini morajo posebno paziti, ali jo natanjko dokazano, da presega znesek 300 gold, Kes, da sta o vseh teii re6eh poprej ze govorila drzavni pravdnik iu zagovornik; toda prav potrobno je, da tudi predsednik in da zlasti on tretji porotnikom nostransko in natanjko zopet razlozi to prevazne r.tvari, da jib koneeito opomni njih dolznosti in prisege, iu potem dobro pripravljeno pov.ibi, naj so podajo v posebno sobo, da razsodijo, kar jo po njih vesti prav. Ker jo predsednik vodja ede obravnavo, in jo v taki 08odopolni dotiki z zatozencem, mora sam zoloti, da so hi pn»d obravnavo z njim seznaui. Ta namen najloze doseze, ce se poprej sam z njim razgovori o tekofii pruvdi. Zagrabil }o slaree spet puSAeno veslo, Dobiti al' vmrcti jo ribicu geslo. rAI nijsera diyal—so drug zakrift— Da ima vam rraga v kosteh; Poglejte, na nos se prckuenil so nij. Star' macek se sluzil bo v smeh. Kako za veslarji jo srfino tjje grebe, Nil, stara kopriva Se ne pozebe." I stari nabral je §e zadnjo moci, Geravno ves trese se : Po sinu, po lanci ne hrepeni. Saj ve, da umreti mu jo, I sreno pedi za veslarji v stavo, Veslaje ne gleda ni v levo ni v pravo. Na Bucentavru zastava zleti, Brez dvombe k'do prvi je bil; A koga, recite, ta skus pofiesti ? Gondolirjev kedo je stavo dobil! Saj krenka je rama, bogov je oblika, Saj v sjajni se skupek Venecia zamika. ^akaje ves ljud nestevilni molci: „Ked6, pafi kedo je ta slavni junak ?" Nek' starec na lad'jo biti, Bridkosli i smrti je znak. Moj Bog! To je Piero, na§ stari znanec, Preganjani ribifi, zasmehovanec! Tako se preprifia predsednik, ali je preiskava dobro izpeljana, ali jo treba kaj popraviti. Zatozenee mu pove zo prod obravnavo, tedaj go o pravora fiasu, Se ima ^o kaj prLstaviti, kar bi brio dobro v njega brambo. Vse to koristi tudi toiiteljn in zagovorniku, zato • ukazuje nasa postava, da ima predsednik porotne sod-nijo ali njt'ga namestnik zatdSunca presliSati v '24. urfth po tern ko je prigel v zapr.re dvorno sodnijo. (§fa, TO in 224 kaz. postopnika.) To so uajvaznejge dolznosti iu praviea predsodnikov, kakorfino jim dovolujejo tudi na Franeosktiiu po Nem§kih defcolah in povsod, koder so postatrodawi posnemalj Frantsoski sistem. Na Au-glezkem, v Skoeiji in severni Amorikijeto dt-ugaSe, v«a-dar pa kaj zanimivo, za to hoeemo AngieSiki sistem kratko \>o Mitt, omomti. Anglozi imajo za eno najbolj-ftih svojih ustavnih naredsb, da sodnik-prodseduik »e izpraSava prie, ampak da vsaka »trunku najproj sama svoje prieo iu potem fie le nasprotnikovo iZpraSnva, in prav to poslednje krizomiz|)rasevanjo prie poraaga, kakor trdijo, naj bo|j, da so resnica pozve, Predsednik je le varb postav, on pazi, da ho no zgodi ni6 nap5no-ga, neredno'ja, da ne prostoni nobeden moj nawidnih pravil. On podufiujo porotniko o postavab, segab, ki pri sodnijab veljajo, iu o dokaziliii, kajti na Anglefcketn in Skotskem sodijo porotniki po dokaznih pravifih. Za-' tozeuca pragajo ^e v preiskavi samo to, ali se spozna-va krivega ali nekrivega, na to mora odgovoriti, ve5 go-vori le, kedar misli, da je njomu v prid. AngleSki pravoslovci trdijo, da v^ivajo njihsodni-ki-predsedniki toliko zaupania le zato, ker ne izprasu-jejq sami pric, in si s tcm ohranijo poluo nuprissranost. Zaradi te potrebne nepristranosti in neodvisnosti imajo prav veliko p!aco, no amejo izvoijeni biti v parlament, in ne suiujo se mnogo pecati s politiko. Omeniti mora-mo so, da hodijo ti gospodje iz Londona vsako loto dvakrat v grofijs predsedovat porptnim sodnijam zunaj Londona. Na Anglezkeni je tudi preiskava kaj posebna, tam iinajo tritrstne preiskavne sodniko pa driavnuga pravdnika ne. Poskodvani mora sam to&iti, fie ne more, pomagajo mu posebna drustva, zarad hudodelstva proti drzavi tozi advokat krone. Novim anglezkem pravoslov-coni nij obojo vsec. vendar so tudi oni ponaS;ijo s tem, da nijma tozitelj pri njih prav nio vofi pravic, nego jih ima zatozeuee, in da zatozenca nihee ne mufii s po-scbniui izprafiovanjem. * Na A.ngiezkom se je v t^ku stoletij kazenska prav-da razvila v bojih ljudslva s kralji, v bojih za svobodo; zato imajo vsa diia.ne naredbe kaj posebnega in ka-rakt';risti«5nega v sebi. Angleiki narod ostro Suva- vse Ocoiovska zvezda, pozdravljam te, Ljubezni cenjeni knoz, Svetinja o dej, naj poljubim te, Sijaj mi milo iz svojih ofies ; Daj peveu, blagoslova daj ceno: A tezko vze dihas, se trese koleno. rI)ovrsil si jo, prijatel moj !— Ga doze hinavee ogovori—^ -Sinu si otel, i lanec je tvoj, Al ve6 ti sree It zeli?" To zreksi mu lanec obvesi krog vrata, Carobno se sveti verizica zlata. .BVafi laiK'C me pece, ko bridko gorje\ Ko kaca peklenska te^i; Les gb'jte! Zabrusim ga dol v morje, A sal a naj ta vas skrbi, Kesali se bote, to pravim vam tudi-" To ribi6 izrece, i mrtev se zgrudi. Nevolje mrmranje se zdaj zglasi, Naklonjen je ribeu ves zbor, Vse gromno zavpije, vse se solzi: BEvviv»i Piero, el pescador \* I doze zbezi, ko inrak vze nastaja, Ker punta posast po Benotkah ra'zgraja. svojq z velikim trudom pridob§%ne pravice in predsed-nike in proiskavne uradnike neprenehoma nadzoruje jav-no ranenje, pa skoro" neomejeno svobodno fiasnikarstvo. (Nadalje prihodnjifi) UfaSliu pevceiu! „Slovaci, Slovaci Vseci jste zpevaci, Jako by vas byli Slavic? utikV* Kar pravi tn narodna posem o naSih blizujih so-bratih, velja tndi nam Slovencem. Petje nam je priro-jeno. Sam ali v drnzbi, v radosti ali tugi si Stovenec rad zapoje. Poleg pravih Italijanov teSko kje priprosfc narod takd ubrano poje, kakor pri nas, Zlasti kar je Jenkov „Naprej" zaoril po slovenski domovini, vitliino od dne do due' roditi se nova pevska druStva. ki goje umetelj-no petja, Na taborjib, pri bosodah in ob druzih prili-iah se uverujemo, kak6 fiversto napredujerao v tern ob-ziru. Veseli moramo biti taeega napredka v tako krat-kein fiasu. Priznavajmo to naSira pevcem, a no bodi-mo premehki proti njim, ampak imejmo zanjo tudi res-no kritiko. Dosihdob je bilo pafi treba dobrovojjnega poterpljonja, ali po sedaj je bo treba o priliki tudi kaj potipati. Kedor fiita v naSih fiasnikih porofiila o raznih besedah in veselicah, si mora raisliti, da so vsi "naSi pevci na dozeli doverSeni urnetniki. Vse je povso 1 in vselej le „izverstno." To napako moramo opustiti, in sprejeti nam je v klasifikaeijo tudi ,dobroa „srednje" in po potrebi tudi ^labo." Le tako bomo koristili res-Di umeteljnosti. R e 1 a t i v n o dobro utegnejo res pov-sod peti, to se pravi, kolikor se more od dotifinih mo-fiij zahtevati; ali v pravi nmeteljnosti nemata relativ- | nost in polovifiaretvo prostora. Zafieti moramo a b s o- \ 1 u t n o kritikovati in razsojevati, fie tudi ne kar brez milosti in vsacega obzira, vendar pa pravifino in resno. Zatorej sem se namenil opozoriti gospode pevovodje na dezeli (kakej domnovnej kapaciteti v raestu tudi ne bo Skodilo!) na navadne napako in poraanjkljivosti pri naSih pevskih zborih, katero sera zapazil o raznih priloznostih. Pri sestavljanji pevskega zbora je treba kaj na tanko paziti na to, da se izbero in odlofiijo glasovi po individuvalnosti. Kudo utegne se tako visoko peti, a fie ima ves glas polnodonefi basov znafiaj, ne potiskajte ga k tenoristora: tak bo dobor bariton, kot tonorist pa ne-stemyiv. Tenoristi, pervi in drugi, morajo imeti do-padftiv, lirifien glas. Pri pervih basih nahajamo na dezeli navadno tiste medle in plehke glasove, ki ubogo malo krepijo zbor. Pervi bas mora biti okrogel in po-len, da lepo posreduje med tenoristi in nizkim basom. Sploh sem zapazil pri pevcih na dezeli, da pervi basi-sti nemajo sploh nobenega glasu, in da so drugi basi po naravi pervi basisti. Vein, v sili zre boter Lucifer eeld muhe. Pa vendar bi se imelo na to nekaj bolj paziti. Drugi bas je podlaga, na katero se zidajo akor-di. Kjer nij krepke podlage, je celo poslopje nekam omahljivo. Drugi basi morajo biti izrazeni in tehtni nizki glasovi, nikedar pa ne smejo biti surovi in renfie-Li. Nij se vsak drugi basist, ki rujove kakor govedar. -— Pozor torej pri izbiranji glasov! Teorija sama na sebi je sicer siva. a brez nje se ne izhaja v nobenej stroki, in tudi v petji ne. Zelo greSijo tedaj pevovodje, ki zafinejo ufiiti pevce zafietnike koj pesnij, in jim ne pokazejo poprej vsaj najbolj po-trebne, teoretifine podlage. Taki pevci, ki se le na uho zanaSajo, so nesamostalni in nezanesljivi; dokler mn za uSesi trobis, bo le se za teboj rajdal, kakor hitro pa se vidi in fiuti samega, ti umoikne ali pa zdrazi harino-nijo. 1&k pevee ne bo nikedar odlofien in gibfien. Dobro bi storili gospodje pevovodje, ko bi vsaj cnkrat na teden ufiili poleg pesnij tudi sivo teorijo, iz katere iz-raste pevcem pozneje zeleno drevo samostalnosti in spret-nosti. Kapitalna napaka na§ih manjsih zborov po dezeli pa je ta, da si zadirajo bremena, katerih ne raorejo no-siti. Zastonj je reci: ta ali ona pesem je krasna, ufii-mo se je. Ce nemate sposobnih mofiij zanjo, le pusti-te jo, ne s'krunite je. V izbiranji pesnij mora biti pe-vovodja kaj previden. Zastonj je podati naradnira sred-njim pevcem globokofiuten umeten solo — kvartet. fio nijso zmozni popolnoma izraziti cuta, ki ga je postavil skJadatelj v pesen. Peti je ena, okusao in zares ume-teljno peti je pa druga stvar. Upirati se postavimo ve-likanskemu koralu z revnimi mofimi, to je tudi prazno pofietje, podobno onemu zabe v basni. Zbor „Byvali techove" pevan od kacih 6, ali 10. pevcev je sme§na pokveka impozantnega korala. Za kaj taeega je treba najmanje 50 pevcev s krepkimi glasovi. Zato bi bilo jako pametno, da bi se zlili zdaj pa zdaj vsi pevci iz .oblizja v en zbor, ker le tako je mogofie vieeje in tezje zbore dostojno izvergevati. Dandanes se nze smemo pohvaliti, da nam Slavjanom ne manjka vefiih in manj-Sih kompozicij, katere si po svoji sposobnosti lehko iz-biramo. Najbolj pohleven cveterospev se da lepo slisati, fie se ga gladko pogodi. Svetovati je naSim pevcem, naJ P°JeJo take zbore, katerim so popolnoma kos. Tempo je pri nagih pevcih navadno prclen, pevci . drug druzega poganjajo. S tern izgubi pesem krepkost : in tudi pravi rhytmus, ker. jo eden tu, drugi tam zate- I gnje, fie§, da poje obfiutljivo. Andante je pri na§ih ' zborih uze tako polzev, da se bogn smili, kaj pa sele Adagio; to Yam je inencanje! Tndi tiste muhaste spremeinbe v Tempn zdaj hitro, sdaj pofiasno, katere si nekateri pevo?odje samovoljno do^oljnjejo, da §egefiejo uSesa, so gerda kvar lepej pesni, zlasti fie je bolj res-nega znaeaja. Pazijo naj dakle gospodje pevovodje, da umerijo pesni prikladen Tempo, katerega se imtjo vsi spevaci derzati, a ne samovoljno pospesevati ali zate-govati. Zato je treba vselej en takt poprej z roko na-znaniti Tempo, kar se mora zlasti zaradi toga storiti, da vsi pevci hnadn zafinejo. Koj pri pervi glaski se vidi, ali so pevci tofini, ako namrefi vsi kakor iz enega samega g^rla povzamejo. xjq zdaj eden, zdaj drugi v intonacijo pri tap n, je uze alabo zaamenje. Eavno tako morajo pevci tudi na koncu vsi na enkrat obmoikniti. kakor bi odrezal. Zaverniti se mora vsacega v svoj glas zaljubljenega pevca, kateri ima navado razsiriti glas na koncu, ko so uze vsi utihnili. To dime poslusalea ravno tako, kakor bi zaslisul po enoglasnem gromu celo vojaSke fiete So pritlikav pok zaspanega kasneza. Po fiistej fntonaciji morajo torej pevci vsi na migljej pesen povzeti in na koncu odrezati. Kar j*i^trti>st pesnij posebao kvari in jim neko zamoiklost daje, je slabo in nenraviino izgovarja-nje samoglasnikov pa tudi soglasnikov. A, e, i, o, u naj ,se vsak po svojej lastnosti filsto izgovarja, da nij fiuti v pesni zmerom nek zarnolkel u. Po mojem inne-nji bi se moral pevati 1 na konen besedij vselej kakor fiisti 1, a ne zdruziti se samoglasniki v diftong au, eu itd. Sicer je to malenkost, sanio da ga vsi enako ;izra-zijo, bodisi uze tako ali tako. Na take slvari je trebu gledati posobno pri pesnih druzih slavijanskih narefiij. V torn obziru se fiuje pri nasih pevcih cestokrnt prava „fiorbino corbe fiorba." Kedo bi si v taeih sliifinjih ne mislil, da pevci,iie yedo, kaj pojejo. Le zalib-g, da je to pregostokrat resnicno. Dolzrust pevovodjem je, raz-loziti pomen besedij, in pokazati, kako se izgovarjaio. Verba vsega tega mora pravi pevovodja razloziti pevcem glavno idejo pesni, objasniti jim tako rekoc situ-vaeijo, da prav pogode lastni ji duh in cut. Da piano, forte, crescendo in deere^cendo itd. nijso prazne igrafie, mora biti vsakemn pevcu jasno. A bolj kakor naglaskah, morajo se fiitati taka znamenja na pevovodjevi roki, katera se no sme nikedar dati ob-vladati od pevcev, ker sicer tak pevovodja zbora no vodi ampak vodi. PrebravSi te verstice porefiejo gg. povovodjo s pevci vred: nu, kaj posebno izvirnega nam inoz nij pove-dal. Jaz pa bom mislil na Kolumbovo jajco, in zado-voljno se bom smohljal, fie se mi je posrefiilo, da vpri-hodnje ta ali uni naglavni ali manjSi greh izostane pri nagih pevcih, katere sorfino pozdravljam ! _________J. K.~ Dopisi. Iz Gorice 20. jan, (Izv. dop.) Samo tri besode v „Gospodarsri:em iistu" od 81. docembra 1.1. so me spod-budile, da se zopet lotim na§e kmetijske gole in te so: „Nasprotniki k me tijs kih Sol" pa veleporaen-ljivo znamenje „!¦* Kedo so ti nasprotniki, bi jaz rad vedel, o katerih govori slovenski organ nasega kmetij-skega dru§tva tako v obfio, kakor bi jih mrgolelo po dezeli ? Kolikor jaz poznam razmore in ninenja na Go-riskem, menim, da niti ljudstvo, niti njegovi zastopniki nijso pri nas protivni kmetijskim solam v obfie, mari-vefi bi lahko po vsoj pravici trdil, da srao goriski Slovene]' in Italijani vneti za take sole, kar smo jasno do-kazali, ko je slo za napravo kmetijske §olo v Gorici. Dezelni zbor, vsi tukajSnji casniki kot glasila vseh strank, obfiine, vse se je za to potezalo, da bi jo sko-rogdobili. In ko se je ustanovila, bili smo tudi vsi prav zadovoljni ter smo si obetali mnogo "koristi od nje. Po tem takem se vsaj pri na3 na Goriskem no moresploSno apostrofirati nasprotnikov kmetijskih sol.— Na§a kme tijs ka Sola pa, kakorSna je ¦po sestletnein obstanku, ta ima mnogo nasprotnikov in njih Stevilo rase od dne do due. Slav, urednistvo „Gosp. lista" gotovo tudi ne bo prasaio, zakaj ? ker ono dobro pozna razloge, na katero se opira nasproto-vanje, da ne refiemo nejevolja vseb tistih, ki se za to solo kaj brigajo; ono pozna tudi boljse od mene gnjilo straii mladega ufiilisfia in je gotovo ne bo hotelo vzeti pod svojo pokroviteljstvo. Kedar se smejo ofiitati kmetijski soli take v nebo vpijoce napake, kakorSne sem razkril v 52 Stevilki ^Sofie*' lanskega leta, kedar se n ih co. izmod ufiiteljskega osebja za to ne zraeni, da bi cast zavoda, na katoreni posluje, v brambo vzel, ali vsaj braniti p o s k u s i 1, jo to zadosta jasen dokaz, da je nasprotovanje popolnem opravifieno'. in dasiravno je v prvi vrsti vodja odgovoren za kmetijo, za zivino in za blago kmetijske Sole, no morem nikakor oprostiti vse soodgovornosti tudi drugih ufiiteljev in zlasti rav-natelja slovenskega oddelka ne ; kajti kot tak mora po-znati pravila svojega zavoda, on mora vedeti, da ima po njih Sola, dasiravno srecftija, eminentno prak-tifine teznje, njemu mora tudi znano biti, s kakim namonom je dezelni zbor nstanovil sluzbo prakti fine g a a s sis t e n t a; fie se pri vsem tem eminentno teznje tudi na slovenskem oddelku kolikor toliko prezirajo, fio se posestva kmetijske lole kos za kosom v zakup dajajo, fie se praktifini assistent za pi- sar ja zlorab i, i.t.d. in fie pri vsem torn slov. ravnatelj ex offo molfii in k vefiemu le priva-tno govori, naj nam hikar no zameri, da rau tudi trohieo odgovornosti nakladamo. Ufiiteljsko os^bje je sploh na vsakem rodnem ufiiligfii solidarno zavezano sea njegovo fiast skrbeti in se za njo potezati. Z ozirom na vse to ponavljam se enkrat, da kmetijske Sole nemajo v obfie nasprotnikov na GoriSkemr sedajna Sola p a, in jih bo iraela, dokler ne bo dejan-sko pokazala, da je v r e s n i c i eminentno p r a k-tifina. Prijatelj kraet. Sol. Iz Plavij. 24. jan. 75. (Izv. dop.) Nedavno je bogat velik posestnik nevarno zbolel. Ker je hotel svoje za-deve spraviti, poSlje po notarja, poklifio k sebi svoja polnoletna sinova in jima izrofii vse svoje premozVnje izpoznavSi ostalim otrokom primerno doiznostne dele. Zadovoljna mati, zadovoljni otroci, zidovoljon celi svet! Samo sin, pri katerega posvefienji za masnika so se po stari nava li materinij per.si blagrovale, ki so ga dojiin, samo ta .sin si je upal z il-rznirn korakoin kali ti dru-zinski mir. Nifi vefi nifi manj bratovske in sinovske ljubttcnt nij imel, kakor da jo hotel prav po tihottpsko ubozfga bolnega ofieta pregovoriti, naj napravi testament razlicen od notarstvunega p;sma, katero je menil pot"m lomiti s tem, da ocita brtitoma, da sta se zti-ganjem v ofieta ticala in ga tako prisiiila, da pismo podpise. Kaj taeega govori ti o pismti, pri katerem je bil notar osebtio zravvn, to je uze vefi kakor jezuviti-zem! Telegrafifino poklifio v ta c«.'den narnen bliinjega g. sodnika k ofii'tu, kateri j« solznim ofiosom rokol, da ga v.si sinovi spoStujejo in da o zuganji nifi no ve. Gospod nunc nij na to nobene pridelil, so nij ne od oeeta ne od matere, ne od hiSnih ne od sodnika poslo-vil, ampak / dolgim nosom jo je naglo pobrisal. Kar ljudstvo o torn skandaloznem fimu vso pravi, so ne da spraviti na beli papir. Samo eneksempel najnavedem, kaj je posten kmet o tem mislil in zinil: nOo imam zlata, kolikor jfe peska v Sofii od nas do Bovea. si ne izredim duhovnika (bog mi ga daj na zudnjo uro !).a— Ta gospod pa Vara jo eden tistih, ki se upajo kot poStenjako obfino poznane ljudi v klerikalnih listih nipadati in grditi. — frtfi sramotno ! „Vrad svojim pra-gom!" gospodje pismouki! Skedenj pri Trstu 25. jan. (Izv. dop.) Suhoparno jo vse in le malokaj vrudnega svetu od ynas> porofiati. Pust je v pravum pomenu besudo p u s t. Ue se tudi sera tor tja napravi kaka vcsolica, vdelezi se je le malo njih, kajti cvenka primanjkuje in uzrok temu je zastajanje kupfiijstva. Vsak mesec beromo toliko in toliko tisofi ceotov manj vpeljanega blaga v Trst in zopet za toliko tisofi forintov manj prodanega nego vprejSnih letihena-kih raes3cev. Iz tega izvira revSfiina ne le pri trgoveih, ampak pri vsem ljudstvu sploh, kajti trzaSko mesto zi-vi se o trgovini in fie mu ta pri manjka ali hira, kakor zdaj, bodo bratci „italianissimi"' ga gotovo pozdraviii in rekli: a-Idio cara Trieste, non fat piii per me! Jo bodo-sami od sebe pobrali in pa se ne vrivali, kakor do zda-ter kruh domauinom iz ust kradli. Simptomi se uze kaj zejo, oznanovalei moje^a prerokovanja so uze pred dur-mi, ker vefi kot en gospod trgovec jo no le vefiino te-zakov odpustil, (tako imenovane lakine) a So celo pi-sarjem, knjigovodjam je slovo dal ter so sam zam za mizo vsedel in delati zafiel. Gospodje trzafiani bodo pocasi uzo spregledali, kaj so pravi v Italijo Skileti in glavn* faktorje, ki kupfiijstvo pospesujejo, zarad po-litifinih vzrokov zanemarjati, kakor so geleznice. Kedaj bi bil uze Trst svojo drugo zeleznico im.d, ako bi bili zdruzeni se zanjo potegnifi in politiko na stran dejali; ali ti mozje zo delali na korist drugim narodoiu in dr-zavam in zaslepljeni na lastni popolnoma pozabili. Od tod izvira pusti pust in bojini se celo, da jih bode Se vefi in bolj pustih sledilo. Preteklo sredo je bila voli-tev dveh mestnih poslan**ovt pri katerj so jo patrioitfino druStvo z drus'voui „Progressou straSno bojevalo. Prvo je nasvetovalo svoja kandidata gg. Dr. Rabl in Maksa Maffei, drugo pa zl. 31orpurgo in Petz. Tudi tukaj, kakor povsol, je zmagala lahonska si la in „ Gittadino* nze 4 dni zapore.loma »te deuai lau-damus" poje in brz ko ne Se po mfii ue miruje. Sicer za nas Slovence je vse en vrag, naj jo uze zmagala ta ali ona strank.*, ker so nasi otolifini svetovalci veliko-krat zeljam ljudi nasnrotujejo, ali, da pravicnih se kri-vitni iid pogubira, refii hofiem, so bili nekateri taki in So danes je eden tak namrefi pi. dr. Loser, ex—direktor nemske gimnazije, klerikalec in riraljak od pet do no-sa. hujsi nego fanatizirani mladi kaplanje '.ami. Je sicer izvrsten govornik in bi lehko velrko, vebko koristil, ali svojemu prinvipu on velikokrat veiiko zrtvnje, kar se mu nasprotno Se koristno zdi. Slovensko obcinstvo in 5. g. fiitatelji se bodo zinislili koliko si je okolica pri-zadjala in trzarski Slovenci sploh za odpravljenje ufii-telja Bonin-a (Bog mi grehe odpusti, da moram to po-Sast zopet imenovati.) Cast, g Klodifiu in se celo ma* gisttatnira uradnikora. Pas mu je bil uze podpisan—kdo pride ga raztrgat? Okolifini poslanee pi. dr. Loser, ce-ravno so ga volilci njegovi prosili, naj jim poraaga, da se znebijo te butare. Zategadel pa je pri nas popolnoma zaupanje izgubil in ga uze zdaj naSim volilcem za fias voiitev za nozmofinega zastopnika okolice zaznamu-jemo. Saj pravim, kar rimljaki vfiinijo, ima gotoyo za- lostne naslodke. po njih smo sedali preslepiti, da smo ne-poznanega eloveka za na§ega poslanca volili, all go-spodje vejte, zndujic se jo Vain bilo posre&lo—drugi-krat ne vee tako. Pripomogel nam je tedaj na§ g. po-slanec, da tega ne dosezemo, kar so nam sovrazniki, bi rekel, dovoliti li-->teli—da, da, ouranil nam je lahonski 3. razrod, brez njega bi seokoliea pugubila. Tudi je ta g. vladni okrajni solski ogleda, ter zdravcn pensije Se za to lcpe krajearjo vlefie—all sole se le .same ogledu-jejo. Prosimo tedaj gospod solski ogleda, da na§o uci-telje in sole malo ogledate in kjer kaj manjka all Le je kaj napfcnega, popravite. Iz Treta 25. jan. (Izv. dop.) Tadi pt-i nas se je vlada v volitev dveh mestnih poslaneev v TIT. razredu r>«sala ter sramotno pala, ker je liotela vriniti svojega pn,erzenea ultraustavoverca dr. Rabel-na. PolitiSno do-morodno drustvo (Societa, patriotica) pa je samo sebi zauSnieo dalo, ker je pustilo vladi v tej stvari prvo ro-ko, da namrec ona predlaga kandidate, Patriotifino drufitvo naj bi bilo se svojiun pMC'I kandidati, dr. Bi-zjak in dr. Toraasini, vedno kandidiralo. in gotovo bi bilo zmagalo z veliko veeino glasov, kajti ne bi 86 bil nobeden odtegnil glasovanju, kakor so je prav zaradi R bel-na marsikateri posten uraduik zmaknil volitvi za-griznenga „verfasungslreunda". —Dr. Bizjak je pri priliki v seji „Societii patriotiea*' govoril in razvil sroj program; poudarjal je, da je Avstrijan in Slovan, ou nij se nik-dar zatajil svoje narodnosti, vedno je bil pon-)sen, da je Slovan in bas takega eloveka bi imoli iineti v meslne-nem zastopujiberalni volilci patrioticnega drustva. Predpustni &as je in drustva napravijajo plese in zabave. Sa so zivospominjamo kostumiranega narodno-ga plesa v lojauski citalnici pod vodslvotn g.g. Valen-eicev, ktera sta izvrstna strokovnjaka v aranziranji. Isto tako je bil v suboto Z$. t. m. lepi privatni plos v tej eitalnici, ktiwgase more omeniti ko zarad tega, ker je bilo vse tako okusno dekorirano in nalispano, da kaj tacega le v salonih pricakovati zamoremo : lepe krasoti-ce, saljiv kotiljon, s kratka hannonija lepega, vesHega in estetienega.—Slovenci se zunjo dobro zabavati, to so mora priznati. Onjo so iz zanesljivega vira, da nv!stno starosin-stvo sopet kuje ono famozno volilno rcformo, ktera mil je ze dvakrat spodlutola, nauuvc okoliennom eskamoti-rati volilno pravico ; kaj bo h tega prislo, so pac no more soditi se zdaj; gotovo bo ta tretji naskok najhuj-6i. Opozonijem tu okolieanske poslanca, da store o pra-vem easu potrebne kornkf, da nas ne bojo nasprotniki izn»nadili in nasli brez orozja. Politieno bralno druStvo dt la pridno priprave za obeni zbor na dan sveSnice; zaupanjc raste do tega drustva v okoliei vidno, mestni raagistrat je ze zaeel svoj lahonski greben napinjati, to da ta pot si ga bo za gotovo skrhal na jeklu §. 19.*) () Ljubjana. 19, jan. (Izv, dopis.) Desnieo na sreo in priznati mora vsak rodoljub, da je eilemu i politife-nenm zivljenji, ki je vladalo posebno na Kranjskem v poslednjih letili, nasledovala neblaga apatija, klavrnost. Dokaz teh prikaznij so mi nolo volitve v ljub. trg. in obrt. zbornico. Da smo Blovenci propali v trgovinskem oddeiku, «e nij euditi, ker je n/rok temu krivieni volil-ni red. Da smo pak propali tudi v obrtnijskem oddei-ku,—je to za nase narodnp razmere jako zalostna pri-kazen. Mnogi JSloveuci so glasovali zaradi tega ustavo-verno, ker jim nijso.biii vlaWtui kandidati dosta sposobni za to.—Najvec je pak pouzroeda nas proped slaba, po-wsna ngitacija in kar je poglaviino. pokazalo se je, da narodna stranka po deieli n i j m a organizacije. Koliko se je pi sale, govorilo o km, toda vse zastonj. To je glavna hiba, ker pri rsakej volitvi odloeuje br-za, temeljita agitaeija.—• Kakov uspeh bodo iin«di 103 protesti proti volilni komisiji in volitvam v trgovinsko zbornico, se uze da lehko prevideti, ker Widman dela na ukaz minibtra Banhansa, sieer ne bas javuo, kIli zastopani tudi narod-njaki, ali vladi ni za to, in toraj so bo konStatiralo, da so se visile volitve v popolnem redn Facit celo preiskaVe ne bo druzega, kakor da se izreee, du je nasprotna stranka, namre6 narodna, volilce slepila. Kakor iz gotovega vira slisim, ne bode vladni komisar za kupcijsko zbornico, vitez Vesteneck, niti re-sultata preiskave cakal, ampak pr^eej v nekih dneh kupcijsko zbornico konstituiral. Prvosednik bode baje Luckman, akoravno najbolj zaskzeni nemcurski agitator, Terpin, hrepeni po tem mostu. Prav rado-vedni smo, kako bode novoizvoljena kupfiijska zbornica pretresavala vprasanje, ki bode stopro ze zdaj priSlo na dnevni red, numrec revizijo colnih in kupfiijskili pogodb z Anglijo, Nemsko in Italijo. No preverjeni smo, da bode tako slavne nacijonalekonomicne autoritete, kakor astancer„ Thoman, Matjan in Ahcin svojo naloge izvrst-no izvedle. tinega moza bode pri. tem delu nem§kutarskim svetnikom manjkalo, edinega, ki je vze pred letom pri-digal, do cesar so zdaj nasi drzavniki priSli: "Varujte domace delo„ in ta je g. V. 0. Supan. Zlo smo tudi radovedni, na kako stalisfie se bode novo izvoljena kup-cijska zboruiea postavila, ali bode nemskutarski svetnik "Freibandler" ali pa, kar so pri narolnjakib napadali, "Scbutzz6llner„. Prvi slavni cin nem6urske zbornice bode baje ta, da hocejo odstaviti dosedajnega tajnika kupcijske zbornico, gospoda Murnika. Kak naijonaleko-micni genij imajo mesto njega in peto, nisem raogel pozvediti. No meuda sila no bode!—^Pri volitvah v kupcijsko zbornico sta se v listih "Laib. Zeitung„ in "Laib. Tagblatt„ naj bolj ustila proti narodni stranki njiliov* urednika, g. F. Muiler in Spitaler. Da ne bode slovensko ob&nstvo mislilo bog ve kakSne imenitne zverine sti ta dva gospoda, naj ja nekoliko opisem. Prva je ta, da nobeden nvJ zna sloyonsko in ne pozna kranjske ali sploh slovenske dezele, gotovo boljsi poznamo mi Slovenci odnasaje Kinezov. Vrednik "Laib. Zeitungw, g. Muller, je po nesreci postal 6asnikarr kajti sposobnosti nima nobenih zato, b-'I je svoj §as nekakov KVervalter„ po tem nabiratelj inseratov in abonentov pri dunajskih listih, dokler ga je sluSajno v Ljubijfe.ni zaloznik' uradnega lista spoznal in pod Hohenvarfcowm ministcrstvom za urednika engaziral. Takrat ja.obozaval Hohenvarta, zdaj Auersperga in jutri bog zna koga! Pa "Laibacherca,, se-lahko vreduje, treba samo dunajskih Sasnikov, pa Skarje. Notice se jpa-zslovehskihcasnikov pokradejo, pa je! Gosp. Spitaler, Miillerju celo enaki zoaSaj, kar se casnikarstva tiee, samo da je dosti bolj aroganteo. Goricani se bodo njegovih fiudnih neestetifinih promenad proti zeleznici menda §e spominjali, ko je bil aprof3sspr„ v Gorici. Tu v Ljubljam ga ne pozna skoraj nbben Cloi-ek, samo budalasto in nesramno pisani clanki v "Tagblattu,, njegovo nezmozuost v Ljubljani oznanujejo. In taka dva mozakarja brez vse positivne vednosti in brez vse sposobnosti za njihov posel. si upata -dan za dnevom slovenski narod in njogpve pravifine zahteye aasmehovati. No kar taki boze literati piSejo, no .moro imoti dosti veljave, in stranka, ki vporabla take uio5i, je pafi obzalovanje vredna.— Pust se je do zdaj slabo obnosol. Rswon pltaa jn. ristov, ni bila fie ena poStona zabava, Ne v 6italni6i, ne nastreli&cu ni bdo tega, kar je noobhodno potyebttP-dosti plesalk, plesalcevev nij manjkalo. Manjka pa& tudi, kakor povsod —norvMis rorum ! Najbolj' ologaton' pies obljubujo biti razven plesa juristov, maSkerada"Sokola,w za ktero se delajo veliko priprave. Odbor bodo deloznike veselice, ako se mu posre^i, gotovo iznemidil. Pa smo obljubili, da mol&imo. govor z italijansko vlado,'da bi so po tem pontobi zeloznica zitlula. Proti predlogu so so oghvaili gg, j brigoj, Kellewporg, Ooroniui, Teuschl, Winkler, Tft Na Dunaji, 25. jan. (Izv. dop,) Ravno sem priSol iz drzavnega zbora; bilo je danos vo6 poslancov i tudi poRlu&alcov kot navatlno. Moj drug[m je priSlo tudi po-rofiilo zelozniSkoga odseka o poticijiih pontebske zel?* znico. Dr. Herbst jo poroftevaloc in prodlaga v odsejko-vem inienu, naj vlada stopi go v toku te sesye v do-"........ pnntobska . .„. ......., -------- .....-„ri TftWD in Neumayer. N a b r I g o j predlagft, naj m protros tega pred-loga odlozi, dokler vlaila ne prinose vsega zoleznicnega programa, isto tako prodlaga Vitezifi, da bi so slo ob tem predlogu za zdaj na dnevni red, kar pa nij o% veljalo, ker je bil Uerbst prori temu, ceS, da se nlQ zdaj izvo, kako misli ima zbornica o tnj&rti, in ker Bprejom, ijt zelcznieo ne odvraca go prodolsko. Po torn jo jjovbm baron Kellersperg in je predlagal, naj se peticjje Zii pontabelsko zeleznico izro6e ministerstvu, da jih preso» di in potrebno ufiini. Ooronini je imel tudi danes sreSen dan, kakor na-vadno; govoril jo pa tudi tako Jjubeznjivo, telittto, jl.^ preprifiljivo, da so mu na konec vsi ministri, posebno Baunhans, gratulirali in roke stisnili* fee levicajakom1 nijso njegove besede brez upliva ostale. Omeflil je, di-po pontabelski zeleznici bode svetovna kupdija napeljana v Italijo, kar priznavajo Italijani sami v ital. parlamej^T. tu, da Italija zmerom prosi za to zvezo; a po prediiogu Herbsta bi skoro Av^trija zdaj provzela rolo proseCegaJ da je predelska zeleznica od rnnogih trg. zborniij in; druzih avtoritet spoznana kot najvaznejga ?.rta za sre-' tovni promet in za povzdigo avstr. pomowke kqpfiijft u t.d. II koncu je podpirai Kellirfipergov nasvet.r^Efia^a(, podpira tudi Teuschl ta predlog in le So ostreje gjPTJ~i ri, posebno povdarja, da je Hrbst leta 1870 tako izvrano. motiviral prednosti predelske zelezuice, zdaj pa naspro^ tuje t<>j crti in tudi iz patrojoticnega stalik-a naglnSa, da jc treba najprej za lastno drzavo skrbeti, po tem pa za druge.—Benetka uze zdaj rastojo, Trst pada, drzav-ni i:3teres jo tedaj zvezan s predelsko Srto in j;a interes, je vaznejsi, kakor pa interes posameznih.—Tadi Teushl-ov govor je bil spivjet s pohvalo. Ker so bili posamezni govori dolgi in ker je bilo uze tri popoludne, pre ila-jal je Damba konoa debatte^ katera je tudi sprejeta. Za predlog odsekov (to je flfbr; stov) je bil izvoljen za glavnega govornika Canayal in^ proti pa na§ poslanee, Winkler. Ganaval nij ni$ Bpve^ povedal, k vecemu moramo mi za naso stran kot dobro^ smatrati, da, ako se danes zbornica za pontebsko zele-^ znico izre6e, nij §e s tem nic proti predelski zelezttici izreceucga. Tudi sc danes ne posvetujemo o predelski* marive5,o pontebski, in govornik ne razume, kako^sa. mora v denasnjo debatto toliko predelska me§ati. W; to razlogesta pa uze Kellorspefg in Teuschl ovrgla. Vsre-do je zopet seja in tedaj bosta govorila Se Winkler proti in porodevalec Hrbst za odsekov predlog. Kakoibo^ glasovanje, so trdno nemorem izrefii. Naj tukajien>pafin: sant omenim, da mi jo nek po.slanec pravil, da; vjadft. prineso predlog o predelski zeleznici prav v Wkenx. obroku in da ue bo po nobonem dovolila pontabelske^ ze-leznice, dokler ne bode veftina sptejela piedehke rte ; da upanje je tedaj §e zmerom dobro, ce bi tudi za zdaj. Herbst zmagal, ker zad jo Se gosposka zbornica, mm sterstvo in cesar. Na konec je bila pro6itana §e interpellacija ^o-j kupgiiskega mimsterstva, kaj misli ono uciniti prpti nepo.tavnostim, ki sose vrSile pri volitvah v krtpfiijsko-zbornico v Ljubljani. Stavil jo je dr. VoSnjak f-'-p*^' pisaVt so skoro vsi desni&arji, posebno mnogi Poljaki; ko je bila stavljena, so poslanci vsi .bill ok^lo' pfeT-sednifitva in marsikateri nohoK so'je slifiaV 1 (Telegram.) Ko srao list sklepali, dobih-smo sle-dedi telegram od nasega dunajskega porocevalca: Win-kler se preeej dobro, Hrbst diakkticno govonl, proti hrbstovmu prediogu. glasovalo samo 21^ poslanCev iz centra in I levicarja". Iz tega se razvidi, da je Hrbst zopet zmagal. Politicni pregled. Se zmirom traja Ofenheimov kolosalni proces na Dunaji.-- Ofenheim se izvrstno zagovarja in priCe tud veCdel zanj govore; senzacijo je napravi-la Of. izpoved, da am je preiskovalni sodnik pri-porocal, naj bivSemu feu\)ralisticuemu roinistra, ba-ronu Petrino, nic* no prizanasa. — Lep sodnik tak. Sicer pa so izpovedi prie pravo zrcalo javno morale v Avstriji; gospodjo so jeli na vse strani, vsak je dobil eno kost, in tem kostem so gospodje dali razna imena, kakor provizije, „Grimdoranteil" i.t.d. in ta imeua jib opravieujejo.— Bivsi minister dr. Giskra je bil tudi te dui zaslisan kot prifia in op1 a-viceval druge in sebe, ces, da so potegnili mnogo 100,000 gid pod uze omenjenimi raziiimi imeni.— Ampak ubogi delniearji nijso vedii za vse te razne provizije in so na vsak naciri skodo trpeli. — Iz tega se vidi, da svetle na iormaliteto gleda, na bi-stvo pa prav male— Ta proems bo teduj tezlo kon« Cal pravici na korist, ampak bati so je, da sebodo wsvindlerjiw prav iz tega procesa nautili, kako bo mogoce prihodujic" se bolj sigurno slepariti.— "V dr^avnem zboru se je 23. t. m. glede na peticijo industrijalcev se zelezom sklenilo, vlado po-zvati, naj bii izda program, po katerem so bode iz-vrdila dopoluitev zelezniske mreiev Avstriji. V za-dnjih sejab je pa bila debata zarad pontabelske ze-leznieedn kranjski poslanei so interpeliovali zarad volitev vtrg. zbornico. (Giej dopiz iz Dunaja.) . Cesar in Cesariea pojdeta ta predpust sopet v Prago na aristokratoTski pies pri knezu KarJosu Auerspergu. Ogrski dri. zbor bode za<5el te dni prora6unsko debato, govornikov je uze vse polno vpisanib. Klub Deakistov je imel sejo in se je posvetoval, kako bi se odstranil deficit; obveljal je nasvet, da se bo pri vsih odstavkih mocno brisalo.— Minister Ghyczy je nasvetoval, da se dofieit pokrije po patrioticni darezljivosti. Vsak list ima drage projekte; iz vse-ga pa se vidi, da so ogrski drLavniki v najveci ?a-dregi ter da si usie vee" ne vejo pomagatt. — - Na Francoskem se zdaj razpravljajo v park-mentn nove konstitueijonalne postave, prislo je te dni do jako burnih govorov, vsled katerih se je slo-g& obeh centrov menda podrla.— Sprejeti ste bili dozdaj z veliko vecino postavi o Mac - Hahonovih 7 letnih oblasfcih in o senatn, [pri nas gosposka zborniea). Kakor se pa iz vsega vidi, nobeno mi-ministertvo se ne more drMi in tudi tez"ko je do-biti novih ministrov, ki bi lehko rataili na ve&no v zbornici, vsled Cesar je mogo«5e, da bo moral pred-sednik Mae-Mobon na vse zadnje vendar razpustiti jo. Na Spanjskem izdaja novi kralj proklam za proklamom, v vsili povdarja, da bo njegova vlada liberalno-katoliska.— Ta mladi kralj hofo tedaj dva pricipa spojiti, k? sta si bila dozdaj najna-sprotnejsa.— Yidite kaj vse sa je na«6il v Avstrijit Yendar pa se mu je posrecilo pridobiti si ultra-montance ali klerikalce in slisi se celfc, da rimska kurija ga je zacela podpirati ter da posreduje mir mej Don Karlosom in kraljem Alfonzom. Tedaj se bo niladencu vendar posrecilo mir napraviti in kaj (5asa vladati. To vse se ravno na Spanjsken godi in ker je spanjsko, je manj ali ve6 nerazumljivo. Nemci njso nekda naskofiili Zarauza, a Spanjska flo-ta se baje na to napravlja. Nemska vlada pa poslje eno celo eskadro v Spansko morje, in slisi se, da se zna zgoditi, da bodo Nemci kazno-vali Karliste zarad barbarskega ravnanjajproti nem§-kimi vojaki in nemSkimi ladijami.— Garibaldi je te dni prisel v Rim, da zavzame 6voj sede2 v parlamentu,—Sprejem v Rimn tega prvega Italijana je bil velikansk in voli^asten. Iter lijani so celo konje spregli in ga peljali na rokeh. Turska vlada se je vdaia nasproti Crnogori, sliii se, na upljiv Rnsije; tfidaj je za zdaj sopet boj na Bal-kanu za kaj casa odgodjen.-- Nem§ki casopisi ostro pi§eje cez Srbijo in &z Po-ljake, ker prvi preved s Francijo koketirajo, drugi pa preveg pisejo za pomirenje z Rusijo. Se ve da Bismarka to jezi!— Kitajski «esar, vladar najvece drzave na svetn, je umrl 12. t. m. — Bazne vesti (Hi»eti»vAica> 2, ^tev. je denes prilozena „SoLi^. Danes ima 6 illustraeij, katerih bode v bodoc^ df>sti-krat So vpfi imHl. Mn>gi gocr»0:ije so dobili lvi bst_na ogled kot prilogo nNaro.Ia," .^ovwa1' in„Soc'»."* Tisti gospodje, ki se nofejo nar ,' proseni so, da list vrni-jo Vikt. Dolencii v Goriei.—Nu«o6nike Socp, kat-ri iujho Su vrnili Kmetoval^i 1. stev. in ne bido vrnili tudi .lanes prilozene, bnmo smsitrali kot nar«enike tutii tega lista, katercga ne bi se smelo pogreSati pri nobenein slov. kmetovaleii. (^nrUUti. Cuaiuicit) Zadnja plesna zabava ? soboto bila je sopet praT mahio obi^kana, piesalo je detvorko do 30 parov in (ini§tv0 se je feselib do 4. ure zjntraj. Oitalmca je v mestu tako priljubljena zarad Jepih'zabar.da se vsaki dmi noiiudje, goriSki me-stjanje, ogla§ajo, tako sicer, da jih Sitaloiea kinalo ne bo mogla v*eo sprejematt zarad premalih pr«»stor«v. V soboto bodn sopet ma|i pies in v torek 2. febr. bode pies, h kateremu bodo imeie uhod fcridi maske. — Vsak ud In povabljenec sine namreO priti maskiran, ampak mora biti cedno napravljon in so predstaviti in pokazati dvema odbornikoma, ki bosta maske sprejemala in pre-glodavala. — Zadnji veliki pies najbr^e s kotiljonom bode na pnstni pondclek, 8. t. m. — Vm ti plosi obetajo prav rnnogo. Igralei in pevei pa so se ule zn&oii pri-pravljati za besede v posti in ravno tako so uze prido-bljeni oekateri neeni gospodje za podtifino in znanstvene govore.— (V Hi-y»n%ui *;tnitiici) bole %. febrnarja IB75 veselica zgodbo, plesoin inigro n^upanova Micika*. Zv-Setek ob7 IfZ zvedor. Vstopnina za osobo W novfiifiev. K tej voseliei vabi vljudno—Odbor. (i>ornb«rlkn j>Uaintci«) napravi v €italniLni dvorani dne 31. januvorja 1875. veliko besedos plesom se slede6im programom: petje,deklamaeija, petje, dvogovor, petje, Saioi^ra „lgra Pike," po besedt pies.—Zafietek ob 5 \Ll uri zvcSer; sviral bode septet vojaSke godbo We-berjevega polka. Vstopina za neude k besedi 20. kr, k plesu 1 gld. K tej veseliei so vabljeni vsi rodoljubje. Kakor se sli§i, pride tudi mnogo goriSke gospode ktej veseliei, katera obljublja mnogo radovanja, kakor jo to navadno v lepem in prijetnem Dornbergu.— ^Ivvenihn drainaticno ri«rrii<> sahvaio) %\ prijatelsko obiskovanje, 66. gg. goriSkim slovenskim dijakom, oziromajpripravni-kom izre6e odbor ftitalnice v Mirnem. (Opera v sori&hem ffliMl^lli^l). Kakor se slisi, se bodeti tudi letos v postu v glednli.sei dve operi predstavljali: „Ruy Clas" in „La eoutessa d'Ainafti.11 Gospod Mugnone, kapelnik gori§ke godbo, kateivmu se je gledaliSce za postni cas izroeilo, je uifeo prtdobil h-vrstno primodono, Lavro Doudini, katera je po vsih gledaliifiih slavljena bila. 17. februvarja so bode v prvo predstavljala opera BRuy Bias.M (tin»kir»na pie»a), bodeta v rnestnem gledali-Ui: 2. februvarja, vstopntno 1 gold, in zadnji dan pu-sta, vstopnino 1 gold. 20. (v Osiejo), kder se na vladne Strosko uze vee let iseejo rimske starine. nalli so te dni eno na pol podrto veliko zidali§6e, ki je moralo biti ali rimsko gledi§6e, ali pa arena; nekatere kolonade in kapiteli so le prav dobro ohranjeni, kadar bo vsa ta razvulina od-krita, imeli bodo obiskovalei Ogleja saj kai zanimivej-sega zraven lepe basilike. (i* ttrata) se nam pise: Denes po nofi so ne-znani tatovi v Tomajskp farno eerkev sv. Petra ulomili in iz eerkve vse svefie, neko malov monstraneo, eiborium in drugo eerkveno robo odnesli. Skode nij veliko, ker je boljia cerkvena roba vsa v zupnikovem stanovanji hranjena bila. Ve6 kapucinov, ki so bili iz Italjanskega pregnani in so se t St. Petru naselili, i§6ejo po Krasu, da bi se niim doraovinstvo podelilo, 6esar se pa veejidel obSine branijo, ker se bojijo, da bi za iste s Sasoma kake bol-niine stroske piaSati mogli. (Wove povsEotnfee) za Nemftijo in Svieo zafinejo b prvim februvarjem 1875. Dozdaj so bile pov^etnice samo v notranji Avstriji vpeljane, odslej tedaj se bode denar tudi v te dve driavi lehko po§iljal s povzetnieami. (Horotne «oduijc) S8 bodo sopet zagele 9. mar-ea 1875 ob 9 uri zjutraj. Za predsednika jo imenovan g. dr. Alojzi Visini, predsednik e. k. tribunalain dvor-ni svetovalee, in za nam^stnikfi gg. Adolf Mozeti6 §n Josip Zenkovie, tudi svetovaiea pri tribunalu gori-skemu. (XaiivHtn). Vse tri zabave v gledis6i za gori^ke reveze in za nboge dijake, 9., 10. in 17. t. m. so bile nenavadno nspeSne, kakor to dokaznjejo velike svote, ki so doSle uboznim na korist. K temu uspehu so naj-vec pripomogli p. n. gospo ije ueitelji go.lbe in petja, razns dib'tantje in razna druztva, ki so sodelavale vse tri v«?»V're v t;iko blag nam n. Podpisani oibor izpolnuje tedaj svojo najlepso dolznost, zaliv.-iljevaje se vscm p. n. dru^tvom in dni-gim [ osanti'zuim sodelabrem, pug'-bno plumeniti gospi baronici Rassauer, vdovi Marinelli, ki je sprozila lnisd in najvec delala za izpeljavo v.seli tri'h zabav, j»o t»>m pa tu !i slavucmu obvin-itvu, ki je obilno zrtovalo za zlajsanje iit'iuil.! o.^o l»; goriskib re-\"if-Y. (iorh'ii ^U. j imivnrja UI'j. ODBOR. ST AVOI III Aiii!>«teii. m*;w*rwm***9 ki ^dobro stavi glovutisko iu italijansko in ki raznme tudi druga tiskarnka dola, clobi precoj stalno 8lu2bo.~ Ponudb>» z dokazi zmoznosti in pla^nimi pogoji sprej-me naSo urednijstvo. — • Prva Oeska Obcna zavarovalua Banka v Pragi z utemoljnino .dtduico gold. (»ooo,ooo spn'jeina zavarovanja, in sicer: a) proti Akodi po ognju; h) na rlovesko zivljcnje v vseh kombi- nacijali, mej temi tudi Kavarovanja letnih dohodkov in ostiove asncijarjnuov; r) proti skoili na srcalnein sfekin; d) proti skodi po tof-i. Banka je v stanu, dajati gospodom zavarovanccin slanovitne koristnovnc poga-je proti nizk»jinu platilu. V vecih krajih, kjer Banka §e nij zastopana, spwjmojo se zaidopniki ali agouti. Ponudbr naj se posijejo: BPo-druznici Prve Oeske obene. zavarovalne Bauke v T r s t u, Via Oaual Grande n.ro 13 (Palazzo Gcnel). mmuSk Naznanilo S tern n:iZ!ianjanio p. t, obcinstvu, da smo Tr/.a3fco pnjruiuico banke 8lo-venijo s 1. prosiucam t. I. spreiwnili v glavni zastop ornenjenega zavoda in mestu bivsega tajuika g. Broda irnenorali glavnega zastopnika gosp. Miroslava Jo2. Segala prejsnega nradnika podruinice. PriporoSamo tedaj novega g. glav-ne^i zastopnika, da ga p. t obiin^tvo izdatno podptra. MivnnMjstvo prvc obene zavaroealne ban~ Jce ^Slove'tije* v Ljubljani. MM9 d: martin kersovanl magister porodnicarstva, ki se je, iz Gradca pri§edi§i, v G o r i c i naselil, se p. n. obCinstvn priporoca, ter javlja. da bode zdravii na domu vsak dan od 10. do 12 predpoludne. Stanuje: na starem trgn St. 29-tikoma velike cerkve. Lastnik: VIKTOR DOLENEO: Izdavatelj in za urednijstvo odgovoren : ALOJZIJ VALENTINCIC. — Tiskar : PATERNOLLI v Gorici,