/uAuce... NO. 23 Domovi m AM6MCAN IN .SPIRIT FORCIGN IN LANGUAG6 ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, FEBRUARY 2, 1961 SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R Odiožifev alomskih preskusov podaljšana Združene države so nameravale odpovedati prekinitev preskušanja atomskega o-rožja, da bi Sovjetsko zvezo pripravile do resnega pogajanja o tem vprašanju, sedaj so namero opustile. WASHINGTON,, D. C. — Zavlačevanje razgovorov o mednarodni pogodibi za končanje preskušanja atomskega qrožja med Ameriko, Anglijo in Sovjetijo v Švicarski Ženevi od strani Sovjetske zveze je vznemirilo naše vojaške kroge, pa tudi samo A-tomsiko komisijo. Začela je pritiskati na vlado, naj preskuse obnovi češ, da to delajo na skrivaj tudi v Sovjetski zvezi. Prevladovalo je mnenje, da bo nove preskuse napovedala še E:sen-howerjeva vlada, če ne pa gotovo Kennedyeva tekom prvih tednov po nastopu. Preobrat v odnosih med Moskvo in Washingtonom j;e pripra. vil Washington do etga, da je novo preskušanje odložil. Kennedy je sam predložil Sovjetiji in Angliji, naj bodo v Ženevi prekinjeni razgovori obnovljeni šele koncem marca namesto že v februarju, da bo njegova vlada imela priložnost' vprašanje natančnejše proučiti. V vladnih krogih v Washing-tcnu preudarjajo, ali le ne bi kazalo v pogledu nadzora malo po-pu-titi in tako doseči mednarod1 no. pogodba, name&ta „ jp^ajawja vleči dalje, ko je vendar možnost, da v nekaj letih dobimo k sedanjim štirim atomskim silam še pol ducata novih. Novi grobovi Anthony Michael Grdina Včeraj zjutraj je umrl na domu po hudi infekciji dva meseca stari sin Anthonya in Betty, roj. Bijek, Grdina Anthony Michael. Otrok je bil zjutraj ob treh še videti zdrav, ob šestih zjutraj pa je bil najden mrtev v zibelki. Zdravnikom se ni posrečilo odkriti vzroka smrti. Poleg staršev žalujejo za pokojnim; sestre Betty Ann, Antonia in Regina, stari oče Anton Bijek s 3830 St. Clair Ave. in številni drugi sorodniki. Pokojni je bil pravnuk pok. Antona Grdina. Pogreb bo v soboto popoldne ob enih iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo jutri popoldne ob dveh. -----o----- Kong, Smiih je že začet “spoštovati voljo večine” WASHINGTON, D.C. — Demokratski kongresnik Smith, ki je z glasovanjem v predstavniškem domu izgubil neomeje-oo oblast v odboru za dnevni red, je po izvršenem glasovanju med drugim izjavil, da se hoče '‘pokoriti volji večine”. Kako to misli, je pokazal na včerajšnji odborovi seji. Dočim je dosedaj zavlačeval pošiljanje zakonskih načrtov plenumu predstavniškega doma, je včeraj po skrajšanem postopku dostavil Ray-burnu kar tri zakonske načrte. S tem je povedal, da je postavil svojo dosedanjo politično taktiko na glavo: kar je dosedaj zavlačeval, s tem bo odslej pobi- Medcelinska raketa Minulman preskušena Izslm. naselbm LADJA SANTA MARIA SE ČAKA PRED PRISTANIŠČEM Obrambni proračun bo za nad bilijon večji WASHINGTON, D. C. — Nova administracija je odločena okrepiti cibramibne sile dežele, kot je napovedal sam predsednik v poročilu o stanju Unije. Predvidevajo, da bo potrebno za izvedbo novih načrtov nad bilijone dodatkih sredstisv. Ta bo. do porabljena na eni strani za Vzdrževanje dela strategičnega letalstva v stalni pripravljenosti v zraku, za gradnjo trdnejših oporišč za medcelinske rakete, za izboljšano orožje kopnih sil, pospešeno gradnjo Polaris in medcelinskih raket ter za pospešitev gradnje B-70 bombnikov. --------------o------ Kakšne so naše največje banke? CLEVELAND, O. — V naši deželi imamo nad 7,000 denarnih Zavodov, ki vloge pri njih uživa, jo federalno garancijo do zneska $10,000.00. Časopis American Banker pa vsako leto sestavi seznam 300 na-jvečjih trgovskih kainlk med njimi. Največja med njiim je še zme-raj Bank of America z $10,806 milijoni aktiv, zadnja na spisku je pa Wayne Oakland Bank, ki znaša njeno premoženje “samo” nekaj nad 94 milijonov dolarjev. To je hvalevredna sprememba v njegovem postopanju, toda tem se kongresnikom ne bo zmeraj prikupil. Smith je bil namreč s svojim počasnim pošiljanjem zakonskih osnutkov v plenum tudi — dobrotnik kongresnikov! Mnogi kongresniki namreč vlagali dolge vrste zakonskih načrtov samo radi tega, da se prikupijo svojim volivcem. Na načrtih samih niso bili zainteresirani. Videli so kar radi, da jih je Smith poko-oaval v svojem odboru in so ga radi teg'a imeli tudi radi. Sedaj bo seveda Smith obračunal z ttlDWAVk Vremenski prerok pravi: Oblačno in hladno. Možnost naletavanja snega. Najvišja temperatura 18, najnižja pono či 6. Včeraj so letalske sile objavile, čla je preskus nove medcelinske rakete s Cape Canaveral popolnoma u-spel. CAPE CANAVERAL, Fla. — Združene države so v zadnjih letih uspešno preskusile medcelin. eki raketi Atlas in Titan. Obe sta sorazmerno veliki in dragi, njuno pogonsko gorivo je tekoče in ga morajo vanje naliti šele tik pred nameravano izstrelitvijo. Poldrug ducat Atlas raket je že na svojih mestih za slučaj sovjetskega napada. Rakete Titan še niso dokončno preclkušene, vendar računajo, da bodo v nekaj mesecih že tudi te začeli postavljati na vztrelišča. Včeraj je Amerika v oborožitvi napravila velik korak naprej. Uspešno je preskusila medcelinsko raketo “drugega rodu” Mi-nutman. Ta je veliko manjša, cenejša, točnejša in zanesljivejša. Včeraj ob 11:20 so presku silo prvo. Dvignila se je po načrtu, vsi trije deli so delovali popolnoma v redu in glava rakete j e padla na določeno mesto 4,200 milj daleč v južnem Atlan tiku. Nove medcelinske rakete bodo imeli stalno pripravljene za izstrel na posebnih železniških vagonih, rečnih vlačilcih, pa tudi v posebnih zakloniščih, zgrajenih giobeko pod zemljo in zavarovanih pred vsako nevarnostjo. Izgleda, da so Združene države “raketno vrzel” zamašile, še predno je do nje dejansko prešlo. Soldwater napada Ken-nedyevo administracijo WASHINGTON, D. C. — Republikanski senator Goldwater je že prvi dan po volitvah zače napadati Kennedyev režim, ako-ravno ga takrat še ni bilo. Sena j je svoje napade še poostril. Spodtakne se nad vsakim Ken-nedyevim sklepom. Kennedyu očita, da je uvedel tajno diplomacijo, da uvaja cen- M1LWAUKEE, Wis. — Včeraj je umrl tod 50 let stari Edward Mauser z 1921 N. 27th St. Zapustil je ženo Shirley, štiri o-troke, mater Mary in tri sestre. Pogreb bo v soboto ob 1:30 iz Feerick pogreb, zavoda. Pokojni je bil član Društva France Prešeren št. 17 SDZ. Na južnem Tirolskem začele pokali bombe ^oskus sporazuma (tried Rimom in Dunajem je zopet spodletel. RIM, It. — Italija in Avstrija se prepirata radi južne Tirolske že od 1. 1918. Še na lanskem jesenskem zasedanju ZN je Avstrija trdila, da Italija ne daje jWnoti'roluki nemfski manjšini tistih pravic, ki so manjšini zavarovane po mednarodnih pogodbah. Italija seveda trdi, da to ni res. Ker se v ZN le neradi pečajo s takimi prepiri, so pregovorili Avstrijo, naj se skuša kar naravnost pogoditi z Italijo. Avstrija je to idejo sprejela. Koncem preteklega tedna sta se pogajala v Milanu laški zunanji minister Segni in avstrijski minister Kreiiiky, toda dosegla nista sporazuma. Razbitim pogajanjem je sledila takoj akcija v Bolzano. Neznani nezadovoljne, ži so z bombami razstrelili laški spomenik, postavljen v čast "Italijanskemu geniju” v okolici Bolzana. Kot po programu so v Rimu začeli demtnstrirati študentje že takoj drugi dan po bombardiranju spomenika. Med Rimom in Dunajem je pa zopet vzplamtela časopisna vojna, ne prvič in ravno tako ne zadnjič. ŠTEV. LX — VOL. LX Iz Clevelanda in okolice i Poroka— V soboto ob devetih dopoldne Portugalska potniška ladja Santa 'Maria, ki so se jo polastili 22. januarja nasprotniki Salazarjeve vlade, je stala včeraj ves dan pred pristaniščsm se bosta poročila v cerkvi Ma-Recife v Braziliji. Okoli 600 potnikov je rije Vnebovzete gdč. Helen Go-skrajno vznemirjenih, tudi moštvo je blizu upo- gala’ hcerka Ml ^ Mrs. Joseph ra. Poveljnik ladje kap. Galvao noče izkrcati ^°sala z London Rc m g. potnikov, dokler ne oobi zagotovila, da ladja Ave Novi dom gi bosta ustano_ ne bo zasežena. I vila v Parmi., Želimo jima obilo RECIFE, Braz. - Ladja Santa Maria je priplula vče-'srefe “ b“je8a '°l“Soslova v raj zjutraj okoli osmih pred pristanišče, pa ostala izven bra- nov_em slanu-ziljskih veda tri milje od obale. Njen poveljnik kap. Gal-‘Zatll,snIca— vao se je ves dan in preko noči pogajal z braziljsko vlado' J^r' ob 6'30 zv- bo v cerkvi o pogojih, pod katerimi lahko izkrca okoli 6C0 potnikov, j^ Vida sv. masa za pok. Jose-Braziljska vlada se ne more odločiti, da bi dala Galvau do-!Pb^ kj že je2ik deIn0 lavcev. Dodatek k uradnim pla- znaj(J y Madison šoli na Addi-čam naj bi znašal od $2.000 do son Rd opozarjajo posebno na ! tečaj ob ponedeljkih dopoldne Deset mesecev čaka v ječi na “naglo” sodbo od 10. - 12. ure. Prikrivanje zločinov oirok oblastnikov v ZSSR VARŠAVA, Polj. — V sovjetskih časopisih je bilo že ponovno zabeleženo, da otroci vladajočega razreda v Sovjetiji uganjajo vse mogoča' nedovoljene stvari in da prenelkateri zaide naravnost na pot zločinstva. Nikita Hruščev je na zadnji seji Centralnega komiteta ostro nrutapil proti državnim in partijskim mogotcem, ki posredujejo za svoje otroke, prijete pri ■caznivih dejanjih, da jih oblasti izpuste na svobodo.' Posvaril jih je, naj nehajo s tem, če hočejo dobro sami sebi. PAINESVILLE, O. — Okrajni lOŽilec Fred Skok, ki je z januarjem prevzel svojo službo, je obljubil, da bo naglo spravil dalje slučaj 38 let starega Omarja Hall, ki sedi tod v ječi že 10 mesecev, ker ni plačeval ločeni ženi in otrokoma prisojene podpore. Moža so lani spravili v ječo, ko ni imel možnosti, da bi položil $1000 varščine in čaka) na sodbo na svobodi. UČENEC ZAHTEVA ODŠKODNINO Tridesetletni Petersson iz nekega odročnega kraja v zahodnem delu Norveške zahteva od občine 50,000 kron odškodnine zaradi neuspelega šolanja. Pe- Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Predsednik Kennedy je na ti kovni konferenci včeraj napovedal delitev živil v petih področjih dežele, ki so pa sedanjem gospodarskem zastoju najbolj prizadeta. Potrebne družine bodo dobile posebne znamke od zveznih oblasti, ki jih bodo nato v trgovinah lahko zamenjale za živila. Predsednik je dalje odredil pospešeno izplačilo dividend veteranskega zavarovanja, znižal obrestno mero zavarovanih posojil za gradnjo domov in stanovanj ter delno ukinil o-mejitve bivanja družin vojakov v inozemstvu, ki jih je odredila vlada predsednika Eisenhovvcrja zaradi varova- j nja zalog zlata. tersson dolži šolo, da je odgovorna za to, ker ga v sedmih le-1 CLEVELAND, O. — Sinoči je tih ni naučila čitati in pisati. | Razen tega zahteva, naj ga po-! novno sprejme v osnovno šolo. tekli teden izpuščena ameriška letalca Capt.. John R. McKone in Capt. Freeman B. Olmstead po izjavi podpolik. Roberta Eby ne vesta nič o tem, kaj se je zgodilo z ostalimi tremi člani posadke letala RB-47, ki so ga sov-jetslki lovci 1. julija lani sestrelili na Barentsovim morjem. Vojaške oblasti vodijo omenjene tri letalce še vedno kot “pogrešane.” Vodja posadke je bil mr. lev in so Sovjeti njegovo truplo vrnili že lani. Vprašanje 11 članov posadke vsak tovorni avtomobil z več kot letala, ki so ga sestrelili sovjet-dvema osema plačati sorazmer- ski lovci nad Armenijo septem-no na svojo težo od pol do dveh bra igsS, je nejasno, kot je bilo. in pol centa za vsako miljo vož- Sovjetski časnik, ki je povzel po nje po državnih cestah. rdečem nemškem tedniku poro- iz neznanega vzroka nastal v Left- Electric Co. na 2341 Payne Ave. ogenj, ki je povzročil okoli milijon dolarjev škode. Gasilo ga je preko 160 gasilcev dve uri, predno ga jim je uspelo ukrotiti. Kje so ostali letalci? WASHINGTON, D. C. — Pre- čilo, da je bilo 11 letalcev zajetih, ko so oddkocih iz zaJete,§a j zDRUžENI NARODI, N.Y. — Poslanik ZDA pri ZN Adlai Stevenson je pozval Združene narode, naj dajo podporo ak- letala v okoli Erivana v Armeniji, je v zadnji izdaji objavil, da poročilo ne odgovarja “dejstvom.” Podobno izjavo je dala že preje tudi sovjetska vlada. Ta trdi, da ji o usodi omenjenih letalcev ni nič znanega. Svet se pri tem sprašuje, kam naj bi bilo 11 letalcev izginilo, ko niso našli njihovih trupel ne pri ostankih sestreljenega letala ne kod drugod v bližini. Na transportnem letalu je bilo v času sovjetskega napada 17 letalcev. Sovjeti so vrnili samo trupla šestih, za ostalih enajst pa vstrajno trdijo, da ne vedo o njih ničesar. ciji za pomiritev Konga in stoje trdno za glavnim tajni-koir Hammarskjoeldom. Ta je predložil Varnostnemu svetu, naj mu da polnomoč za izločitev domače kongoške vojske iz politične borbe. Razprava se bo danes nadaljevala. WASHINGTON, D.C. — Pred sednikov tiskovni tajnik Salinger je objavil, da prihodnja tiskovna konferenca ne bo neposredno prenašana po radiu in televiziji. p AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 2, 1961 National and International Circulation Published «2&ily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July FiMshei': Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Dobovec NAROČNINA i Za Zedinjene države: 112.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; ?4.50 za 8 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRJPTION RATESi United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio gfsoar at No. 23 Thur., Feb. 2, 1961 Slučaj Djilas - tretje poglavje Tito je dal Djilasu pogojno svobodo. Ako se bo dobro obnašal, mu bo ostanek zaporne kazni, ki znaša še dolga leta, zbrisan. To je dogodek, ki se zanj zanima vsa svetovna javnost in ga primerno komentira. Z naše strani ga smatramo za tretje poglavje Djilasovega razkolniškega udejstvovanja. Ni tako dramatično kot prvi dve, toda ni povsem izključeno, da ne bi imelo dramatičnih posledic. Prvi dve poglavji segata že v dobo pred nekaj leti. Prvo poglavje se je odigralo sredi preteklega desetletja. Djilas jp začel hoditi po svojih potih v komunizem že kmalu po 1. 1950. Ker je bil v komunističnem vodstvu izredno priljubljen, njegovih člankov o komunizmu v Jugoslaviji niso jemali s tragične strani. Poznali so ga, da je zaletel, da rad pretirava, — saj je vendar iz Črne gore —, da ima rad originalne domisleke in da mu pero gladko teče. Ko je leta 1955 udaril po vodstvu stranke, posebno po tovarišicah na visokih položajih, je pa zašumelo v komunističnem panju. Djilas je takrat moral zapustiti stranko, zgubil je vse donosne položaje, bil je pogojno obsojen in poslan v samotno življenje. Tito se je odločil za tak postopek, ker se je bal, da bi Djilasovi članki samo pospeševali razkroj v stranki, v čemur je imel prav. Djilas se pa ni dal ugnati. Ker ni smel pisati člankov za domačo javnost, je skušal pisati — ne ravno z velikim uspehom — za tuje periodične publikacije, povrhu je pa še napisal znano knjigo “Novi razred,” ki je v njej do dna razgalil titoizem in ,ga mednarodnem svetu pokazal takega, kot je v resnici. Titovei so radi tega skoraj ponoreli in začeli znova preganjati svojega nekdanjega miljenca. Prisodili so mu še nekaj let ječe in ga poslali v znano jetnišnieo v Sremski Mitroviči. S tem je bilo končano drugo poglavje njegovega razkolništva. Čim bolj so titovci uradno obsojali Djilasa in njegove spise, tem bolj so se za njegovo usodo brigali vsi vodilni levičarji po vsem svobodnem svetu. Ni skoraj bilo socialističnega voditelja, ki ne bi bi' Titu povedal, da bi bilo treba Djilasu dati svobodo. Za Djilasa so se vlekli posebno angleški in skandinavski socialistični poglavarji, ki imajo ali vsaj dobijo od časa do časa tudi državna krmila v svoje roke, na kar so Tita tudi pri vsaki njihovi intervenciji opozarjali. Tito se do letos ni hotel vdati njihovemu pritisku. Zakaj se je ravno sedaj ? Tito se jc doslej upiral precej tudi radi tega, ker je mislil, da nekaj pomeni v izVen-kcmunističnem svetu, posebno pri nevtralcih. Zadnje čase je moral uvideti, da se moti. Nemčija je z njim pretrgala diplornatične zveze, Francija ga ne mara. ker drži z alžirskimi uporniki, Italija ga samo gospodarsko izkorišča, politično pa prezira, Anglija ne ve, kakšen pomen naj mu še pripisuje, v Washingtonu so postali hladni do njega. Nevtralni svet mu sicer kaže prijazno lice, toda ne drži z njim. Vse to je Tito čutil, ko se je lani pokazal v New Yorku. Niti tistih par nevtralcev, ki je bil trdno prepričan, da so z njim istih misli v mednarodni politiki, ni hotelo v nobeno skupno akcijo z njim. Na drugi strani pa Tito ni imel sreče tudi v svojih odnosih do komunističnih držav. Res ga je Hruščev počastil v New Yorku s tem, da ga ni napadal, toda njegovi diplomatje in vsi sateliti so bili več kot hladni do jugoslovanske delegacije v ZN. Ko se je Tito vrnil domov, je moral hitro ugotoviti, da je Moskva prepustila urejevanje odnosov med Beogradom in komunističnim svetom — Peipingu. To je bila najbrže najhujša politična klofuta. Med tem pritiskajo Tita gospodarske stiske k tlom. Plačilna bilanca je zmeraj bolj pasivna, inflacija uničuje vrednost njegovega dinarja, decentralizacija gospodarskega sistema pa kaže zaenkrat več negativnih kot pozitivnih posledic. Nova izdatna gospodarska pomoč iz tujine-je torej Beogradu neobhodno potrebna, jo je tudi dobil vsaj v načelu, kakšni so pa pogoji zanjo, o tem še ni s’ika jasna. Pri takem položaju lahko razumemo, da Tito ni mogel biti več tako odporen proti posredovanju svobodnega sgeta v Djilasovo korist, i/pustil ga je, dasiravno ve, da ga v Moskvi, Peipingu, Tirani in še kod radi tega ne bodo pohvalili. Beograd trdi uradno, da je bil Djilas izpuščen zato, ker ni več “nevaren.” Titov političen položaj je tako trden, da lahko pokaže velikodušnost proti bivšemu tovarišu, ki ga smatra za izdajalca komunistične stvari. Navidez to drži. Djilas sam trdi, da sicer ni menja! svojega prepričanja, da ,ga je pa življenje marsikaj naučilo. Toda verjetno je, da njegova pisateljska žilica ne bo mirovala. Morda bo pisal bolj umerjeno, toda pisal bo. Da bi njegovi članki ne imeli vpliva na jugoslovansko javnost, o tem bi dvomili. Odkar so Djilasovi članki izgini'i iz jugoslovanskega časop sja, se je v Jugoslaviji marsikaj spremenilo. V letih 1953-1957, torej po Stalinovi smrti, je nekaj nemirnega “ležalo v zraku” v vsem komunističnem svetu. Priča smo bili nemirnim dnevom ne samo na Poljskem in Madžarskem, ampak tudi v — Kremlju. To je vplivalo tudi na Jugoslavijo, zato je takrat Djilas tako lahko obvladal vse tiste komunistične kroge, ki niso odobravali politike Titove okolice. Takrat je nekaj tlelo tudi v Jugoslaviji. Danes je to drugače. Vsi jugoslovanski narodi so po 1. 1956-1957 začutili, da so tudi oni zapuščeni od vsega sveta, da ni treba pričakovati od nikoder ne tolažbe ne podpore. Lotila se jih apatija, zagrenjenost, zaverovali so se v to, kar jim je režim dovolil: v “dviganje življenskega standarda.” Vse ideale o svobodi je nadomestila želja po čim večjem blagostanju. “Politiko komunistom, dohodke pa nam,” to je postalo splošno geslo, ki je z njim zadovoljen tudi komunističen režim. Moral je tak razvoj še z veseljem pozdraviti, kajti v komunističnih vrstah se je razbonotil razkroj, ki je dosegel nepričakovano velik obseg. Titovski ideologi se danes ne morejo zediniti ni v tem, kako naj definirajo marksizem; v uradnem titovskem glasilu “komunist” pa je največ tarnanja o “pomanjkljivi ideološki zavednosti” vseh tovarišev brez izjeme. To so očitni znaki, da se komunistični režim more opirati samo še na ‘ novi razred.” Djilasov vpliv bo postal važen in nevaren samo takrat, ako se bo njegovim člankom posrečilo zbuditi iz spanja in brezbrižnosti “ljudske množice” in razgibati ideološko ne ravno preveč podkovane titovce. Ni nemogoče, da bo Djilas to tudi dosegel ali vsaj hotel doseči, vprašanje ipa je, ali bo Titova diktatura v njeni sedanji razvojni fazi še dosti močna, da bi tega starega razkolnika mogla ukrotiti brez vpo-rabe sile, kot se je to zgodilo v prejšnjih dveh poglavjih. ! BESEDA IZ NARODA | * % ‘lova doba je pozabila na naše narodne igre Cleveland, O. — V Švici živi katoliški duhovnik Gerold Schmid, Nemec po rodu, pa vendar izredno dober prijatelj Slovencev. Gospod je tudi mladinski pisatelj. Nad deset knjig ima že za seboj. V svojem zadnjem literarnem delu (“Sprung ins Abenteuer”) je zajel dobršen del iz naše slovenske sredine. Slovenščine se je naučil šele po zadnji vojski. Švicarska katoliška Caritas je v prvih letih po zadnji vojski sila veliko storila za različne begunce; med drugim tudi za nas Slovence. Pri tem delu je bil tudi Schmid. Celo v naše špi-tr.k-.ko taborišče je nekoč prišel. Mnogi med nami je bil še posebej deležen njegove osebne pomoči. Gospod Schmid je tudi tisti, kar je vsaj starejšemu rodu naše emigracije znano, ki je prevel največje Mauser j eve pisateljsko delo roman “Kaplan Klemen” v nemščino in zanj našel založnika v odlični švicarski katoliški založbi “Rex” v Luzernu. Gospod danes ni samo v stikih z nami v Ameriki, marveč zlasti še z našimi rojaki na Koroškem, ki jih je že večkrat obiskal in ki jih odtlej, kar je upe znal njihov bedni položaj, očetovsko brani v svetovni javnosti. V stikih je tudi z našimi krati in sestrami na Goriškem in Tržaškem, kjer jih je že tudi nekajkrat obiskal. V domovini pa je navezal stike zlasti s pisateljem Franom Šaleškim Finžgarjem, čigar pisateljska dela bi rad prikazal nemškemu svetu. Za slovensko odrsko življenje tik pred prvo svetovno vojsko kot zlasti v času med obema voj. skama je Finžgar posebno še kot, pisatelj dobrih ljudskih i, :r, sila veliko storil.. Naj na Finžgarja gleda kdo kakor koli, te zasluge mu ne bo mogel zanikati. Kako pa gleda pisatelj Finžgar danes, to je po socialni revoluciji doma, na ta del naše slo-v r osike kulturne dejavnosti, pove sledeči odlomek iz pisma, ki ga je pisal proti koncu leta 1954. pisatelju Schmidu v Švico. Pisal je seveda slovensko ter se ta del njegovega pisma takole glasi: “Neva doba je pozabila na ruše narodne igre in zabave. Dane- je obrnjeno vse v drugačno smer, lepa preteklost je zamrla. Z njo se je tudi meni pero posušilo.” Na te Finžigarjeve besede sem ‘ e zlasti spomnil v teh dneh devetdesetletnice njegovega življenja (9. febr. t. 1.) in zlasti še z današnjim slovenskim ameriškim odrškim udejstvovanjem, saj dajejo naše ameriške slovenske igralske družine Finžgarjeve ljudske igre stalno na svoj spored. Tako je na pr. cleveland- ski Slovenski oder podal z velikim uspehom pred dvemi leti na Belo nedeljo njegovega “Divjega lovca,” kalinvudška Lilija pa je pred par tedni prikazala njegovo “Našo kri.” Igralska družina Slovenskega odra bo v nedeljo, 5. feb. podala sicer Molierovo komedijo “Namišljeni bolnik,” ki je polna duhovitega humorja, kot je lasten prav Francozom. Sipomnil pa sem se ob tej priliki vendar na omenjeno tragično Finžgarjevo izjavo o današnjem stanju slovenske dramatike v domovini ter zlasti še o tetn, da je vse to “tudi njemu posušilo pero,” kar je gotovo najstrašnejša obsodba današnjega režima izpod njegovega lastnega peresa, mimo katere literarni zgodovinar nikdar ne bo smel! Mi slovenski emigranti v A-meriki živimo v svobodi. Neovirano lahko gojimo svojo kulturo, tudi odrsko, kakor nam je volja in drago. Za nas ni “nove dobe.” Zvestoba do naroda nam nalaga, da jo gojimo naprej v duhu, kakor je bistven vsej slovenski tradiciji, kakor smo jo godili nekoč v svobodni domovini. Z obilnim otoisKom prihodnjo nedeljo pri predstavi Slovenskega odra v SND na Senklerju pokažimo, da za nas, hvala Bogu, “lepa preteklost ni zamrla.” Janez Sever. ------o------ Lepo je bilo na zlati poroki Cleveland, O. — Preteklo nedeljo sta splošno poznana Mr. in Mrs. Louis Erste praznovala 50-letnieo svoje porote. Ob 11:30 je bila pri Sv. Vidu sv. maša, ki se jo je udeležilo toliko ljudi, da jih je moralo veliko stati, ker je zmanjkalo sedežov. Msgr. L. Baznik so opravili zlatoporočne obrede. Daši jubilanta živita na zahodni strani mesta Clevelanda, prihajata rada na St. Clair Ave. med svoj;o rojake. Velika udeležba pri njunem slavju kaže, da ju imajo rojaki radi. pl0 sv. maši so gostje napolnili cerkveno dvorano, kjer je bil zlatoporo-čencema prirejen slavnosten obed. Zlatcporočenka je izglodala še kar mladostno, človek bi komaj verjel, da je poročena že 50 let. Zlatcporočencema je čestitala cela vrsta govornikov. Tudi jaz se pridružujem čestitkam in Vama iskreno želim, naj Vaju ljubi Beg ohrani še dolgo med nami, da bi čez 10 let še oba tako čila in ljubezniva praznovala biserni jubilej. Jakob Resnik. Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete Cleveland, O. — članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete ste vabljene v nedeljo pri osmi sv. maši k skupnemu svetemu obhajilu. Pripnite si svetinje in pojdite v klopi, ki so za vas rezervirame. Popoklyie ob dveh bomo imele sveto uro molitve, nato pa sejo. Pogovoriti se moramo zaradi družabnega večera, ki ga pripravljamo za soboto 11- februarja v šolski dvorani. Vstopnice za to prireditev se dobe pri članicah in bodo naprodaj pri vhodu v dvorano. To je pustna sobota, ko gremo po navadi malo ven, da se dostojno poslovimo od predpusta. Članice bodo pripravile vsakovrstno pecivo kot flancate, štru-keljce, štrudel in drago. Na razpolago bo tudi več dobitkov pri vratih in pri mizah. Dragi farani in prijatelji, vsi ste vljudno vabljeni. To je naš farni zabavni večer. Pridimo skupaj in se malo pogovorimo in — poveselimo! Ve, drage sestre ki ste kolikor toliko pri zdravju, pa ne pozabite in pridite v nedeljo zjutraj ob osmih in popoldne ob diveh! Za bolne bomo molile, da bi jim Bog naklonil ljubo zdravje. Mary Ižanec, taj. --------o------- Res je Jerca zelo bolna! Bridfgeville, Pa. — G. dr. Joža Baisaj je v svoji koloni Slovenske Katoliške Lige objavil težko in dolgotrajno bolezen slovenske šolske sestre Gonzage. že več kot eno leto je kar dobesedno priklenjena na posteljo, ker se jo je lotila kostna jetika na nogi. Jetika je zdaj seveda ozdravljiva, kot vemo, toda zdravljenje vzame mnogo Časa. Kar je pa ražumiljivp: tako zdravljenje stane mnogo denarja. fedo jp! sestra Gonzaga? V spitalškepv taborišču na Kpro-fterh smo jo'’vsi poznali. Kli-eali smo Jo za Kobentarjevo Jer, co, ali kar kratko; “Jerca'’ smo ji rekli. Bila je begunka in zelo delovna pri vseh mogočih udejstvovanjih. Bila je zmožna učiteljica Za dekliške gospodinjske šole. Na Koroškem je izvedela, da imajo slovenske šolske sestre kar dve gospodinjski šoli za koroške Slovenke. V srcu naše dobre Jerice se je oglasil božji klic, ki mu je zvesto sledila. Stopila je v samostan šolskih sester. Skoraj deset let je požrtvovalno delala na gospodinjski šoli v St. Rupertu pri Velikovcu. Veliko naših mladih mater in gospodinj je vzgojila, mnogo delala, veliko skrbela. Hodila je poučevat tudi fante na kmetijsko šolo v Tinje in je imela izreden vpliv na mlade koroške Slovence. Kar je sestra Gonza-ga rekla in povedala, to je pri fantih zaleglo in držalo. Toda ko je bila sestra Gonzaga, naša Jerca v naj hujšem delu, jo je kar naenkrat zagrabila bolezen. N o-ga ji je popolnoma odpovedala in prenašala je silne bolečine. Edina možnost ozdravljenja je bil sanatorij za jetične. To pa silno veliko stane. Koliko? Nekaj nad tri dolarje vsak dan. To je za uboge sestre veliko, ker so naše sestre na Koroškem morale po vojni pričeti vse popolnoma znova. Tudi naraščaja imajo premalo in zato je treba na vsak način dobro in zmožno učiteljico sestro Gonzago spraviti nazaj na gospodinjsko šolo. To se pravi: Pomagati ji jp treba do zdravja. Sestre so se z zaupanjem obrnile do mene. Toda jaz zbirke ne morem voditi kot redovnik in tudi časa nimam za take stvari. Pripravljena pa je to zbirko voditi in darove sprejemati naša Slovenska katoliška Liga v New Yorku. G. dr. Jože Basa j je tako dober, da bo darove sprejemaj in od časa do časa bo tudi objavljal imena darovalcev v Glasilu K. S. K. J., ka- Mednarodna delavska organizacija Pri organizaciji Združenih narodov je več agencij, ki se borijo proti sovražnikom človeštva kot so lakota, bolezni, revščina .. . Ena izmed teh agencij je tudi Mednarodna delavska organizacija, ILO — International Labor Organization. Je primeroma malo znana, a njeno delo za delavstvo vsega sveta je zelo važno. ILO je bila ustanovljena že leta 1919 v okviru Zveze narodov, zdaj pa deluje kot veja ZN. Letna konferenca organizacije predlaga zakone za zaščito delavskih plač ter razne mednarodne dogovore in sporazume, katere sprejemajo zastopniki držav in jih predlagajo svojim vladam v odobritev. V ILO je včlanjenih sedaj sedemdeset držav. Vsaka članica organizacije sme poslati na letno konferenco štiri delegate. Dva delegata zastopata vlado, en delegat zastopa delavce in en delodajalce. Zastopnika delavcev in delodajalcev sta neodvisna od svojih vlad. Lahko zavzameta — kar se pogosto dogaja — v raznih slučajih tudi drugačno stališče, kot ga imata zastopnika njune vlade. To svobodo ščiti ustava ILO-a. Vlada, ki je sprejela v svojo delavsko zakonodajo predloge ILO-a, poroča, po svojih delegatih vsako leto o izvajanju teh zakonov. Od leta 1919 do danes je ILO predložila svojim drža-vam-članicam nad sto takih sporazumov ali dogovorov, ki so ugodno vplival na delavski položaj v posameznih državah. Veliko vlad je te sporazume sprejelo in potrdilo. Za izboljšanje položaja delavcev ILO daje vladam tehnične nasvete, kako vzpostaviti moderno [.zakonodajo, ki ščiti delavce. V zadnjih letih si organizacija posebej prizadeva izboljšati izvajanje teh zakonov. Sedaj ima v teku nad 300 podpornih programov v raznih delih sveta, katere tudi sama nadzoruje. V prvi vrsti skrbi za one dežele, kjer industrija še ni razvita. Skoraj polovica tehničnega programa je posvečena šolanju izvežbanih delavcev. ILO dalje pospešuje načrte za zaposlitev delavcev, skrbi za varnost in zdravstveno pomoč pri delu, izdeluje načrte dela in potrebne statistike. > ILO je večjega pomena za svet, kot marsikdo misli. Prebivalci krajev, kjer je življenjski standard še zelo nizek, kjer vlada revščina in so doma razne bolezni, niso vedno sami krivi, če je njihova dežela revna in njeni zemeljski zakladi neizrabljeni. Danes se upravičeno slišijo glasovi, da je treba zemeljske dobrine pravičneje razdeliti. Dežele, ki so bogate in imajo razvito industrijo ter zato pridelajo in izdelajo več, kot je potrebno za življenje domačega prebivalstva, ne smejo misliti samo nase. Pravičnost za- mor vsak teden tako zanimivo poroča o delovanju naše Slovenske Lige. Jaz seveda to zbirko za bolno sestro Gonzago najtopleje priporočam tako novonase-Ijencem, ki ste Jerco poznali in tudi starim slovenskim naseljencem, ki ste dobrega in usmiljenega srca. Morda bi bilo skromno pravilo pri tej zbirki: kritje stroškov za en dan v sanatoriju: nekaj nad tri dolarje. Sicer je pa vsak najmanjši dar dobrodošel in hvaležno sprejet. Vsak bo storil veliko in važno versko in narodno dobro delo, če bo kaj prispeval. Darove pošiljajte: prosim: samo ne na mene, temveč na naslov: Slovenska Katoliška Liga! 238 E. 19. St. New York, N. Y. Zbirko priporoča in darovalce pozdravlja P. Odilo, OFM. hteva, da skrbe in pomagajo deželam, ki so v pomanjkanju. Nekateri kriče: “Kaj nam mar, kako je drugod! Mi skrbimo zase! ...” ILO pa zagovarja drugo stališče. Trudi se, da se bogatejše države zavzemajo za dvig življenjske ravni v revnih deželah, da tem deželam pomagajo razviti industrijo in prav urediti gospodarstvo. Delavec ni številka, ni stroj, ampak oseba ILO daje delavcem svobodnega sveta možnost, da javno o-pozarjajo na nevarnost rdečega raja, v katerem je delavec samo številka, brez osnovnih osebnih pravic. Saj je namen ILO-a zaščita delavca. Kaj pa je namen komunističnega g o spodarskega sistema? Odgovor je izražen popolnoma jasno v besedah češkega rdečega predsednika: “Mi potrebujemo zaščito proizvodnje. Škoda na zdravju delavca ni tako resna, kakor je resna ekonomska škoda, ki jo trpi proizvodnja,..” Tudi je vsemu svetu znano “prostovoljno” prisilno delo in prisilna delavska taborišča po komunističnih državah. Marsikdo zmajuje z glavo in obupuje nad Združenimi narodi, češ da ni pravih uspehov. Res nekatere države načrtno zavirajo delo. Vendar je ideja medsebojnega sodelovanja plemenita in je preko UNO prodrla po vsem svetu, tudi v dežele za železno zaveso. Pri tem pomaga ILO delavstvu do mnogih pridobitev, do katerih bi drugače ne prišlo. Večkrat je člane ILO-a v posebni avdienci sprejel tudi sv. oče. Papež je izrekel svoje priznanje za njihovo požrtvovalno delo. Poudaril je, da je ILO doprinesla velik delež k napredku socialne zakonodaje v mnogih deželah, obenem pa je združila vlade, delodajalce in delavce k medsebojnemu sodelovanju. Pri delovanju ILO z veliko vnemo sodelujejo razni borci krščanske socialne , akcije tako iz zapadne Evrope kot iz Amerike. IZNAsIH VRST MitiYitefii '' ii t *' V ■ Ncranda, Que. — Hvala lepa za obvestilo o poteku naročnine, katero takoj obnavljam in sicer za celo leto. Ameriška Domovina ni samo krepak katoliški dnevnik, vrši tudi veliko poslanstvo med rojaki po Ameriki in Kanadi. Le škoda, da se premnogi tega ne zavedajo. Meni pa se zdi, da bi brez Domovine živel popolnoma v tujini. Vsebina lista mi ugaja, le prekratka je. S toplimi pozdravi! Viktor Vrečar. * * * Toronto, Ont. — Najleipša hvala na obvestilo. Ker bi mi bilo brez Ameriške Domovine preveč dolgčas, Vam. pošiljam naročnino in Vam obenem želim obilo novih naročnikov in sodelavcev, želim tudi, da bi kaj več pisal: iz našega Toronto. Vse prav lepo pozdravljam in ostajam zvest naročnik. Bog Vas živi! Frank Brenče. * * * Pittsburgh, Pa. — Zahvalim se za obvestilo, da bo naročnina pctekla. Leto tako hitro mine. Kar dolgčas bi bilo brez Domovine, človek malo vidi, kaj se dogaja drugod in čas gre hitro naprej. Srečno novo leto! Mrs. Pauline Kokah sl: :J: Seattle, Wash. — Pošiljam Vam naročnino za A. D., katero bi zelo pogrešala, saj jo tako rada čitam. V listu je mnogo zanimivega. Sem naročena že dolgo vrsto let. Želim Vam dosti novih naročnikov in lepo pozdravljam! Anna Plaveč. Aleksander Petofi: KRVNIKOVA VRV ROMAN Hiša, v kateri je umrla Beti in se rodil moj otrok, je stala v najzapuščenejšem delu mesta, v katerega se je bila umaknila be-'i3- Da bi jo po iskal, je bila mo-D Prva misel. Razpadala je že takrat, ko sem začel zahajati v njo, zdaj pa je šlo z njo že h koncu. Le bruno, ki je z ulice Podpiralo njeno pročelje, jo je ae varovalo razsula.. V njenih zidih so zevale razpoke, a edino okno, ki je gledalo na ulico, je kdo zalepljeno s papirjem. “Velika siroščina,” sem si mislil in vstopil z nemirnim srcem. Prevzelo me je. Petina mati je bila uboga, to-^a njena soba je bila vedno čed-na, pospravljena. Dve spodobni Postelji, nekaj usnjenih naslonjačev, a sredi sobe velika miza iz orehovine in ob oknu šivalna ^nizica, to je bilo njeno pohištvo. Na stenah so visele slike, ki so kazale Jožefovo življenje 12 svetega pisma, kako so ga Prodali bratje, kako stoji pred egiptovskim faraonom in tako 'ialje. Toda zdaj ni bilo nič od Vse,ga tega v sobi. Bila je popolnoma prazna. Zavzel sem se, ko sem odprl vrata in vse to za- gledal. V prvem trenutku mi ni Prišlo niti na misel, da morda tu stanuje že kdo drugi, ali nihče, kar je bilo še najverjetnejše. Prestopil sem se in z olajša-nim srcem zagledal za vrati tuj obraz. Neka na videz pet in tridesetletna ženska. Ležala je bol-na na otepu slame, sicer ni bilo ničesar pod njo, odeta pa je bila s svojo staro, obnošeno obleko. Db njenem vzglavju je stal lonček pitne vode, a na kronžiku kozarec zdravil s pločevinasto žlico in ostanki jedi. Mislil sem, da sem preiskusil že vso revščino, toda ta me je vendar prevzela, tako velika je bila. “Oprostite, gospa, da vas mio-dna,” sem rekel. “Mislil sem, da bom našel prejšnje lastnike tega stanovanja . . . Zdaj ne vem, ie naj jih iščem, ker jih tu ni-‘Sem našel,” sem nadaljevla čez Henutek. “Ali ste že dolgo tu?” Nekaj tednov,’ je dejala žeh-ska z medlim, počasnim glasom. in kdo je tu stanoval pred Vami?” Nihče. Bolna in uboga sem Prišla v mesto, iskala sem naj-Cenejše stanovanje. To je najce-^njše, ker se nihče ne upa v njem stanovati iz bojazni, da se jnu ne posuje hiša na glavo. Jaz Lga čakam in upam, da se bo tu'di zgodilo.” Hbožica, vi morate biti zelo narečna, če bi tega tudi ne vi-, e!’v bi me že vaše besede pre-PNčale o tem.” . > Jaz sem zelo nesrečna, ^■ajnesrečnejša na svetu. Mno- i'° Jih je, ki trdijo isto o sebi, ce bi rekli.” “Hvala. Slutim, da sta ona dva, ki ju iščem.” “Deček mi je povedal, da so prej stanovali v tej sobi.” “O, potem so gotovo oni. Deček je najbrže zelo razcapan,” sem vprašal v skrbeh. “Reven že, a ne razcapan.” “Bog bodi zahvaljen,” sem vzkliknil. “Toda vi, draga gospa, vi ste mi tako . . . tako . . . delj ko vas opazujem, bolj znani mi postajate. A moj spomin je slaba vžigalica, ne morem tako hitro prižgati z njim luči, da bi jasno videl. Povejte mi, ali niste Izabela ali Judita?” “Odkod vam je znano moje ime?” “O, saj ste res vi!” “In vi me poznate?” “In vi se me ne spominjatg več?” “Ne spominjam se . . “Kako bi se me spominjali! Takrat so bili vse drugačni časi .. . tako za vas,, kakor zame. Ali se še spominjate? Potovali ste v mrzli zimi in ste vzeli nekega od Boga in ljudi zapuščenega potepuha k sebi na voz, da ni zmrznil.” “To je mogoče.” “Tisti potepuh sem bil jaz.” “Biti mora že dolgo od tega.” “Približno devet let.” “To je ž'e zelo dolgo, ne Voda in alkohol v prahu spomnim se več. ,,: 4 f' \ me videli, bi tega ne hko la Hbogo bitje! Vi trpite ve-1 Pomanjkanje. Ali imate edstev za življenje?” davnaj bi bila dostrada-bi ne bil^ tu v soseščini e e stare žene, ki mi po-jSo0l’e iz usmiljenja. O, zakaj I . l1/1 svetu usmiljena srca! če j,1 Jlh ne bilo, bi bila že neha- ^orel deček. jOj ^beti. človek večkrat mi-jV . a dela največje delo us-1 Jenja, toda zagreši največ-. 3 rutost. Dobrota je večkrat “Nič ne de. Bili ste moja| dobrotnica, peljali ste me v svojo sobo, da sem se ogrel, nato ste mi dali denarja. Ne pozabljam rad žalitev, a tudi ne dobrot. Lahko računate na mojo hvaležnost.” “Da? Tedaj me bo vendar kdo zagrebel ...” “ekem dečku.” ^tara žena in deček, '°mislii. “Koliko je star?” Kakih devet ali deset ^ora imeti m Ce je on! Kje stanujejo? ‘Tu v soseščini.” sem deček let “Vi ste torej moj oče?” je vprašal in dolgo predirno strmel vame. > “Da, moj mali sin, on je,” je rekla babica in jokala od radosti. “Da, jaz sem tvoj oče, sin, jaz,” sem mu govoril, ponosen, da imam tako korenjaške-ga sina. “Lep mož,” je rekel in se me ni mogel dovolj nagledati. “In če bi bil še veliko lepši, bi bil prav tak kot jaz.” (Dalje prihodnjič) ZDRAVILO ZA STARE IN MLADE Gospa Anna Marsoun iz Santa Ana, California, piše: Gospodje: — že večkrat sem či-tala, kako Tatra čaji pomagajo ljudem. Sedaj verjamem, da je to resnica, ker so ti čaji izvrstno poma. gali tudi vsej naši družini, starim in mladim. Zaradi tega zavzemajo že več let prvo mesto v moji medicinski omarici, če se slabo počutim, aii trpim zavoljo zaptrja, vetrov, nespečnosti, itd., si skuham malo Tatra čaja št. 1 in ta mi hitro pomaga. To je moja oblažitev in res uživam v tem prijetnem čaju. Stara sem že 76 let, bila sem dolgo časa bolna in poskusila sem vsa mogoča zdravila; toda ta izvrstni — dobro delujoči čaj mi najbolj pomaga, da izčistim svoje telo. Prepričana sem tudi, da jo vaš Prsni čaj za kašelj od prehlada boljši in cenejši nego zdravila. če bi dobila zaradi krvi po telesu neke vrste kožne izpuščaje, kar srbi in peče, pomaga v tem slučaju Ematca čaj. Vsakdo se lahko z zaupanjem obrne na Tatra zeliščne čaje. Vas pozdravlja rojakinja ANNA MARSOUN. • AH TRPITE ZARADI ZAPRTJA, ki po-viToča slabosti želodca, pline, utrujenost, nervoznost, glavobol ? če so te neprijetnosti vzrok zaprtja, jih olajšate ali odstranite, do temeljito očistite svoje telo in da drugi organi delujejo pravilno. Zavitek TATRA ZELIŠČNEGA ČAJA it, 1, za «0 skodelic, $1,00 • s« PECTORAL —• PRSNI ČAJ it, 2, Znan-stvenn mešanica najboljših zelišč za začasno olajšanje kašlja, ki je vzrok prehlada, Imamo ga na zalogi; zavitek $1,00, * # • EAGLE ZNAMKE POMENIJO ŠE VEČJE PRIHRANKE BASEMENT'- Downtown - Public Square Cedar Center - Ridge and Ridgewood Drive Sloviti molki "Nu-Knil" debelo pleteni, iz W% Shetland volne čezglavni sweaterji \ vsa., c Okrogli in V-ovratni izrez. Običajno po 4.99, sedaj . . . REMOLEK ZELIŠČNI CAJ it. 3. Znamenita formula zeliiU, zelo priljubljena pri starejših ljudeh za njen naravni in mili teh drobcenih električnih celic učinek; zavitek $1.00, nameravajo izdelati elektronske možgane, komaj večje od človeškega organa, ki j'im je posodil ime. Jn uporabnost novega postopka v fotografiji: film ne bo več potreben, prizore bo mogoče loviti neposredno na papir, ki je prepojen z razpršenimi barvami, občutljivimi za svetlobo. Sliko bo treba dati v posebno stiskalnico, ki bo zdrobila vse kroglice te 10c *a poi',nino. I5c Kanado, 25c za 1 • j 3 • 4. u ' y ' druBe dežele. Navodilu za uporabo na tiste, ki SO potrebne Za sliko, pa ) »sakom zavitku. Naročilo naslovite takole; bo hkrati na novo pobarvala. Še nekaj izdelkov potem postopku: kuhana kavar destilira- EMATEA ZELIŠČNI CAJ *t. 4. Prirejen Iz tekom razdobij preizkušenih zelišč, ki Jih cenijo še iz starih časov za njih koristni učinek pri krvi io čiščenju; zavitek $1.00 see RENEX ZELIŠČNI ČAJ Št, 3, Izvrsten zeliščni čaj, katerega uporabljajo vsi zaradi njegove zdravstvene in prirodne dobrote. Ni odvajalen. Zavitek $1,00. • • e Vsak zavitek čaja stane $1,00. SEST ZAVITKOV, KATEREKOLI VRSTE ta $5,00, 12 za $10;00. Pri vsaki škatlji čaja dodaj- Moški sweaterji z okroglim ali konN-rstin a nim izrezom v najmodernejših barvnih h r -jah: žarečo zlata, zlata, olivna ali ha - •> a . Mere: majhne, srednje in velike. Fin kval iti? . sweaterji po čudovito nizki ceni. r ' Sprejemamo pismena in telelo-niena naročila . . . Kličite CHerry 1-3070 Kletni oddelek moških oblačil The May Company, vse 3 trgovine TRPEŽNI MOŠKI ČEVLJI m nsT mm podplati Oxfords Tatra Company, Sept, 10 Box 60, MorrUville, Pa. če ste veliko na nogah, so ti čevlji pravi za vas! Ne verjemite slepo naši ; besedam . . . pomerite jih sami takoj boste čutili razliko. Zgornji d ; čevljev je iz odpornega vinyla, k e vlaž- no krpo in se sveti kot usnje. Sprejemam« telefonična naročila . . . uklet traja zaloga . . . Kličite CHerry l-očlo Kletni oddelek moških čevljev . . MERE: G 'jhj VA C .'.2 Samo črno 99 The May Company, vse. 3 trgovine . AMEHŠKA DOMOVINA, » 8 8 VBarska polena 8 •pisal Narte Velikonja ! “Blaž, tebi se blede! Ali naj jaz kopa ubijem?’’ “Bop varuj, Mohor, tepa nisem mislil!” je dejal Blaž. “Toda če kdo tebe?’’ “Mene? Da bi mene! Mene? Nalašč?’’ Klančar je spet prekinil po-povor. “Vidiš, Mohor. Kje pa boš ti nocoj in potem spal? V izbi bosta pač gospodar in gospodinja.’’ “Gospodar?” je vprašal Mohor. “No, kjer gospodar, tam gospodinja!” “Lahko, toda v izbi ne, v izbi ne!” je tolkel s palico po tleh. “Jaz sem pobelil izbo, jaz sem postavil peč. še stopa za ješprenj pri njej je moje delo, pa bi se umeknil! Daj, povej, Blaž, koliko je vredno človeško' življenje?” je besno divjal Mohor. “■Sam Gospod Jezus Kristus ga je odrešil!” je vzdihnil Blaž. “Ali tudi življenje otroka?” se je zdrznil Klančar. “Tudi!” “človek bi vse dal za svojega otroka!” je dejal Klančar ves zasanjan. “Vse!” se je zgrozil Blaž. “Vse!” Blaž je povzel po premolku : “In če bi tvoj otrok nekaj storil? Recimo, kopa ubil, ali kaj? Za primer samo! Ali bi ga ovadil?” “SVojo kri? Sebe lahko, ampak otroka — čemu so pa biriči na svetu! In navsezadnje, zakaj pa je vse odrešil naš Gospod Jezus Kristus?” Blaž se je zvil v dve gubi. “Tudi tega otroka?” “če pa ni zatajil!” se je zamislil Klančar. “In če ni izdal človeka, če mu ni vrgel milosti nazaj v obraz, kakor pre-objestnež jabolko. Bog ti daje jabolko, ti mu ga pa treščiš v obraz!” Blaž se je krčil v postelji v divji bolečini. “Za takega ni rešitve?” “Dokler ne pobere nazaj jabolka. Ampak Bog ve, kam se je zakotalikalo, v trnje, v robidovje, v prepad — ponj mora, če naj bo rešen!” “Vidiš, reši pa se lahko?” “Nehajta, kdo vaju razume?” se je jezil Mohor. “Meša se vama. če pa misli Tine, da se mu bom umaknil, se mu tudi meša!” “Samo če ni prav objestno vrgel Bogu v obraz, je rešitev!” je dejal Blaž trdo. 26. Ko se je Matijec prebudil, je zapazil, da je solnce že na zatonu. CHICAGO, ILL BEAUTIFUL BUILT-IN CLOCKS EASY INSTALLATION ...DO IT-YOURSELF Precision built, accurate, smartly-styled World famous, fully guaranteed, self-starting movement with sweep second hand. Face 11 inches in diameter. Available in genuine brass or in black finish. Full installation instructions included. Specify style and finish. Shipped post-paid-insured. Inclose check or money order. $12.95 F. E. Tax Included CRIPE TOOL MEG. CO. Box No. 96 Owosso, Mich. (25) “Kakšen hlapec pa ste?” je vprašala natakarica, “da se gospodar odpelje brez Vas! To Vam bo ušesa.” Matijca je obšel sram. “Ali so bili pijani?” se je zgrozil ob misli na Franco. “Precej,” je dejala natakarica. Matijec pa je planil na noge in hitel na Otoče na vlak. Tiste minute čakanja so se mu zdele večnost. Ko je prišel gorenjec, ga je obšlo, da bi sploh ne šel domov. Da bo o-stal ter se rajši peljal v nasprotno stran, v svet kamorkoli. Kako bo doma? Smejala se mu bo vsa vas in doma bo Francka — žena Tinetova, in ne več svakinja. Kakor da ga je nekaj pehnilo v vagon. “Da, žena Tinetova,”' ’si je govoril v čudni slutnji, ki ga je obšla, “in jaz sem dejal, da ji bom pomagal nesti križ. Simon zaspani!” Mrak je že bil, ko je zavil na občinsko cesto in na bližnjici mimo Francetovega znamenja je čul ropot pod seboj. “Naš voz! Počakam. Vsaj domov pridemo skupaj. In vrag vražji, ali je znorel, da podi konja v klancu kakor divji. Brez luči. če jih danes ne bo uničil, jih ne bo nikoli!” Slišal je bič in Tinetov glas: “Pram, lenoba lena! Stopi! Saj boš doma počival!” In ko so zavili mimo zname-hja, je Tine divje udaril po konjih; obšel ga je čuden strah. Pram je planil v skok, da je Franca kriknila. “Prekleta mrha!” je potegnil Tine konja nazaj. “Toliko da ni zvrnil!” In ga je udaril z bičevnikom. Pram je prhnil razdražen v stran ter v divjem zaletu treščil z glavo v jelko ob cesti. Matijec je z grozo opazil, kako se je konj vzpel pred vozom in nato klecnil brez moči na tla. Stopil je Č6z zaseko in mahal z rokami: “Nehaj! Ustavi!” “France!” je v prvem hipu razburjenosti in strahu kriknila Franca ter se sesedla nazaj. “Saj je Matijec! Nikar ne!” je branil Kosmač. “Franci je slabo!” se je zavedela botra. “Od strahu ji je slabo. Daj vode!” In je dvigni- V BLAG SPOMIN ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE, MATERE IN STARE MATERE Frances Nemec ki je preminula 2. februarja 1955. Kje si, moja ljuba žena, kje je mili Tvoj obraz, kje je Tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? Kje si, mama naša draga, ne čujemo več Tvoj glas? Kje je Tvoje zlato srce, ki vedno je ljubilo nas? Počivaj v miru, blaga žena, preljuba mati v grobu tam, v spominu trajnem boš ostala, nepozabna, draga nam! žalujoči ostali: MATIJA, soprog OTROCI, VNUKI in SORODSTVO Euclid, Ohio, 2. februarja 1961. ■HIUUJIIIMIH1 1— la Franco z voza. Kosmač je zajel iz prgišča in mlake pred znamenjem ter jo oblil z umazano kalužo po novi Židani obleki in belih čipkah njene bele srajce. Medtem sta Tine in Matijec spravljala' voz nazaj na cesto. Levi konj je potegnil, Pram pa je samo zastokal, poskusil planiti pokonci, a padel spet na gobec. “Neroda, ali boš!” je udaril Tine znova. Pram se je spet pognal z vso silo ter se zvalil pod cesto. Čudno grgranje se mu je izvilo iz grla. Potegnil je bil voz za seboj, ki se je prekopicnil enkrat in še enkrat ter obstal za trhlim panjem. “Čakaj, Tine, da prižgem luč,” se je zavedel Matijec. “Nekaj se je konjem pripetilo. Ali ne vidiš?” “Da se je pripetilo?” je nenadoma vprašal s čuudnim strahom Tine ter planil k živalima. Levi konj je stal široko razkrečen nad Framom, ki je še komaj vidno hropel v zadnjih hipih. Matijec je prižgal žveplenko. Nič več ni občutil udarcev v prsih, samo gorko mu je zaplalo pri srcu. In v hipu je snel svečo z voza ter posvetil živali v glavo. Izpod čopa na čelu je curljala kri. Žival je dvignila glavo, bolestni njen pogled je zbodel Matijca v srce. In ko je Matijec položil roko pod smrček, se mu je zdelo, da je žival rahlo pritisnila nanjo. Zadnji tresljaji so še prelteli mišice, udaril je z zadnjim nogami, da je odlomil jelki uho vejo, ter nato sprožil miice kakor tetivo na loku. “Ubil seje!” je dejal Tine. “Ubil si ja!” je bruhnil Matijec, ki bi jil najrajši zajokal. In je odiel mrtvega konja od voza ter z levim konjem potegnil voz na cesto. “Kaj je s konjem?” je vprašala Frana, ki se je bila zavedela. “Mrtev!” je dejal Matijec. “Mrtev!” je ponovila Franca. “Ubil se je!” je dejal Matijec. “Mrtev je, morda je prav tako!” se je vdajala Franca ter lezla vase ob misli: “France je prišel po svojega konja, na katerem. me je snubil.” Podala je Matijcu roko, da jo je podpiral na voz. “Če bi bila luč,” je modroval Kosmač, “bi bili videli jelko. Zakaj smo pozabili na luč... To imaš, Tine, zaradi luči. Ali nisem dejal, da prižgimo luč?” je lagal sebi in drugim. “Jaz sem vendar dejal, da jo prižgimo. O, škoda take živali. Kakor struna je bil. In prednjo nogo si je tudi zlomil. O, ti uboga živalca! Glej, saj mu je kar kost prebodla kožo!” “Kaj bi!” se je otresel Tine. “Mrtev je in kar je, je! Odreti bi ga bilo treba, še nocoj, da ga ne bo lisica trgala!” S silo se je/ otresel nejasne groze in spoznanja, da ga je zagrabil strašen vrtinec usode ter NAZNANILO! LODI MANDEL f lastnik in lekarnar MANDEL DRUG na 15702 Waterloo Rd. naznanja, da bo OD SEDAJ NAPREJ trgovina ODPRTA vsaki dan od 10 dop. do 6 zvečer ZAPRTA pa v sredo in nedeljo CEL DAN. MmunnnHHnmmiinnmnimninmniiiiiimniimummmmHHummmnim V J, - .VV*, i I I J , J / * k < > 1525 NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnega in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl naš ljubljeni sin, oče In brat FRANK NOVAK ki je previden s sv. zakramenti v Gospodu zaspal dne 2. januarja 1961. Naš dragi pokojnik je bil rojen v Newburghu dne 24. avgusta 1926. Pogreb se je vršil 5. januarja 1961 iz L. Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca, nato na pokopališče Kalvarija. Na tem mestu se najiskreneje zahvalimo Rev. Juliusu Siap-šaku za opravljeno sv. mašo zadušnico in za spremstvo na pokopališče. Iskrena hvala vsem, ki so. poklonili ob krsto pokojnega toliko lepih vencev in ga ozaljšali, ko je ležal na mrtvaškem odru. Prisrčna hvala vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj njegove duše. Prav lepa hvala vsem, ki so prišli pokojnika pokropit, vsem, ki so se udeležili pogrebne svete maše in vsem, ki so ga spremili na pokopališče do njegovega groba. Hvala tudi vsem, ki so dali na dan pogreba na razpolago svoje avtomobile. Lepa hvala nosilcem krste. Prav lepa hvala L. Ferfolia pogrebnemu zavodu za prvovrstno postrežbo in za vzorno voden pogreb. Ti, dragi sin, brat in oče, počivaj v miru 'n lahka naj Ti bo ameriška gruda, Tvoji duši pa večni mir in Pokoj.. Nasvidenje nad zvezdami! Žalujoči ostali: FRANK in JENNIE NOVAK, starši GLENN in FRANK, sinova WILLIAM, brat OLGA GILAR, JANE DE LEESE, ANN ADAMS, LILLIAN ZINGALES in GLORIA, sestre ter ostalo sorodstvo. Cleveland, Ohio, 2. februarja 1961. ga vleče v prepad. j ba je to. Vrag vzemi tako svat-1 voz brez luči!” je besedičil Ko- “Zdaj nas pelji domov. Kak- bo. Strah mi je zlezel v kosti in smač. šna svatba je to, o kakšna svat-J dušo. Živ dan ne sedem več na (Dalje prihodnjič) Iz varilnih kotlov pri Stroh’s pride ameriiko najbolj osvežujoče pivo! Stroh’s je varjeno predvsem zaradi okusa. Zaradi tega je varjeno z ognjem pri 2000°. Ta skrajna vročina povzroča najfinejši okus iz najfinejših primesi, omogoča lahko, mehko pivo nepre-kosljive kakovosti. Pokusite edino ameriško z ognjem varjeno pivo še danes . . . rekli boste, da je to pivo od vseh, kar ste jih doslej pili, najbolj osvežujoče! je lažje! Hm Streh Brewery Company. Detroit 26, Michigan £ *• V' J y J^aznanilo in Zahvala Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nenadoma umrl naš ljubi soprog, dragi oče, stari oče, tast in brat, MATI PRELC Zadet od srčne kapi je za vedno zatisnil svoje dobre oči na dan 23. decembra 1960. leta. Rojen je bil leta 1894 v vasi Buje pri Košanah na Primorskem, odkoder je prišel vAmeriko leta 1920. Pogreb se je vršil 27. decembra 1960 iz pogrebnega zavoda Jos. žele in sinovi — po opravljenih pogrebnih obredih — na pokopališče All Souls, kjer smo njegovo truplo položili k večnemu počitku. V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo Father Angelaitis-u za opravljene molitve v pogrebnem zavodu. Naj Vam Bog stotero povrne, Father! Pokojnik je bil član društva Kras št. 8 SDZ. Toplo se zahvalimo vsem, ki so ob oder našega dragega pokojnika položili tako lepe vence ovetja in mu s tem izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in zadnjo čast. Srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove duše, kakor tudi onim, ki so darovali za dobrodelne namene. Hvala vsem. ki so pokojnika prišli kropit in molit ob njegovi krsti, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na pokopališče. Hvala pogrebcem, članom društva Kras, ki so nosili njegovo krsto. Toplo se zahvalimo članom društva Kras za lepo in ginljivo slovo od svojega umrlega sobrata. Hvala vsem, ki so dali svcjc avtomobile brezplačno na razpolago za spremstvo na pokopališče. Iskrena hvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem našim dobrim sosedom iz Chickasaw Ave. za pomoč v dnevih naše žalosti, posebno pa se za to zahvalimo Mr. in Mrs. Mohorič ter njuni hčerki Olgi. Hvala osebju pogit.bnega zaveda Jos. žele in sinovi za lepo urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo.. Ljubi mož, dragi oče, stari oče, tast in brat, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo gruda te Tvoje druge domovine! Tako hitro si nas zapustil, da tega kar verjeti nismo mogli! Lahko bi živel še kaj let, nam marsikak dal dober svet. Pa je prišla bleda smrt in Te odpeljala na božji vrt. — žalujemo za Teboj, saj si nam bil tako dober soprog, oče in tast, da Te ne bomo nikdar pozabili. — Bog v nebesih pa Te bo za vso Tvojo ljubezen do nas, za vsa Tvoja dobra dela, ki si jih storil na tem svetu, bogato poplačal z večnim veseljem v družbi svojih izvoljenih. Vedno se Te bomo spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo v naših mislih in molitvah! Tvoji žalujoči: ANTONIA, soproga JOSEPHINE por.. KLEIN, MARY por. KRAUSS, hčerki WILLIAM, FRED, zeta BILLY, JEANNE, JOSEPH, FRANKIE, MICKEY, FREDDIE, MARIA, vnuki in vnukinje OSTALO SORODSTVO V starem kraju zapušča enega brata in dve sestri Cleveland, 2. februarja 1961.