BORBA Živelo primorsko ljudstvo, združeno v Osvobodilni ironti slovenskega narrala, ki je jamstvo za uresničitev vseh pridobitev krvave domovinske vojne torej tudi za priključitev Julijske Krajine k Titovi Jugoslaviji» Zeto II. — Štev. 16. Ajdovščina, sobota 27. aprila 194=6 Cena 4.— lire Pet let Osvobodilne fronte Iz borb In krvi smo zrasli in tega ne bomo nikdar pozabili Tudi ljudstvo ima svoie velike dneve Dva velika dneva sta pred nami: ie dan rojstva Osvobodilne fronte slovenskega naroda in praznik delov-nega ljudstva — 1. maj, praznik osvoboditve srca primorske zemlje, jugoslovanskega okna v svet — našega Trsta. Ta dva dneva prvit praznuje Primorsko ljudstvo v silni zavesti, da Jo s svojimi mučenci, s svojimi brez-vnejnim žrtvami in napori v veliki ,,leri doprineslo k temu, da je Osvobodilna fronta zmagovito izšla iz kr-vavega spopada slovenskega naroda 2 zverinskimi fašističnimi osvajalci, v zavesti, da je primorski človek v vrstah narodno osvobodilne vojske doprinesel k osvoboditvi Trsta in da jo v celoti primorsko ljudstvo v narodno osvobodilni borbi imelo ne-toajken delež pri tem, da so bile delovne množice vsega sveta rešene Mussolinijevega in Hitlerjevega fašizma. Prav pred dnevi se je vsa Primor-y0 spomnila s stisnjenimi zobmi ,uge obletnice, dneva, ko so Hitler-loui banditi v Trstu v ulici Ghega !‘a najostudnejši način z obešanjem oučali življenje 51 patriotov, ki so forali umreti zato, ker Trst ni trpel ludističnega nasilja, ker Trst ni klo-'l.‘\ Pred terorjem, ker je Trst eno-[ušno izjavil svojo zahtevo, da hoče ln mora biti jugoslovanski. Prav sam sP°min na padle žrtve v Trstu pa je Uušemu človeku ponovno povedal, da >ie sme kloniti pred. tistimi, ki so si-Cer slekli črne srajce, ki pa se že vključujejo v nove fašistične horde, Uu bi poteptali sadove težke narodno 0tjVobodilne borbe primorskega Ijud-. Va- Pri sami komemoraciji v Trstu 1° Ponovno izpadel element fašislič- provokatorjev, kar je ponoven do-'uz, da nikakor ni nobenega, proti-Pidskega dejanja v coni A smatrati °t nekaj slučajnega, ampak kot or-Uuniziran napad ljudstvu nenaklonje-. ljudi na same ljudske množice [n 11(1 pridobitve narodno osvobodilne borbe. Ob dogodkih v coni »A«, kjer ve-} k® In oblačila neofašizem in njemu ^uklonjena anglo - ameriška vojaška lPcava, je primorski človek v celoti ^Poznal, da je vsakdo, kdor je na-' Proten programu Osvobodilne fronte, elansko narodni nasprotnik, je člo- , ki je proti združitvi vseh Slo-cncev, je tisti, ki je za izkoriščanje 0l'eka p0 človeku, je sovražnik pra-n ljudske demokracije. In prav dej-v°> da so mednarodni razbijači enot-losti ljudstva, strnjenega v Osvobo-,l n} fronti, nasprotniki ljudskih te-narodnih pravic, ljudske volje, msno pove, da so nasprotniki popolne 'blage ljudstva nad fašizmom in na-Prolniki ljudske zahteve, da se konč-Julijska krajina k Jugo- Prav ta dejstva združujejo našega nveka, da se še tesneje oklepa svoje ^obodilne fronte, da je postal še ‘nočnejši, da je pokazal še več požr-bovalnosli in borbenosti. Pri vsem f>n Pa je naš človek .spoznal še to, J} mu ne stoji več nasproti motori-'trana bestija, ampak d( so se so-r učni ki potuhnili in da mora vedno nubito partizansko puško zamenjati udnost, požrtvovalnost, nenehno raz-ncnkavanje proliljudskih škodljivcev n da je treba še pojačali stalno pri-uvljenost do največjih žrtev, pri-uvljenost, kakršno je naše ljudstvo ukazalo v samem krvavem spopadu fušizmom. Zato se naš človek s ta-*n °9njem in požrtvovalnostjo pri-1 avlja na praznovanje 27. aprila. F osvobodilni borbi slovenskega pii se je komha tudi boljša Danes, ko poteka peto leto, odkar je dvignilo primorsko ljudstvo svoj neustrašni klic borbe in upora proti fašističnim osvajalcem v vrstah Osvobodilne fronte, je iz dneva v dan jasneje, odkod se je vzela vera, da so naši ljudje skozi štiri leta zmagovali bosi in goli strašne zime, glad, požiganja, krvoločne morije in nasilja, odkod je prevzela naše ljudi borbenost, ki ji ni primere, od koder žrtvovanje, ki mu ni kraja, da je vse to izviralo iz ljudske zavesti, da se naš človek bori, da se bori za nekaj novega, za svobodo, za ljudske in človeške pravice. In sedaj, ko je poteklo peto leto, ko je leto dni od tega, kar so se vrnile brigade iz gozdov, ko je utihnila partizanska puška, pa mora prav primorski .človek še biti osvobodilni boj zato, da se prizna borni krpi njegove zemlje, bednim skalam, njegovim razbitim in požganim naseljem, da so njegova, da so na njih sledovi krvi in znoja našega človeka, da je to zemljo in te domove branil pred fašističnimi osvajalci in imperialisti, zato da se bo lahko združil z brati Slovenci, v svoji materni državi Jugoslaviji. Po petih letih težke borbe primorskega ljudstva v vrstah Osvobodilne fronte moramo ugotoviti, da je prisiljeno to ljudstvo živeti še izven meja Titove Jugoslavije, da se nekateri še drznejo na toliko izmučeni primorski zemlji, katere osvobodilna borba je vsakomur znana in je bila od vsega poštenega sveta pozdravljena, da se drznejo še postavljati vprašanje o njeni | prav v tem letu postali v borbi za pripadnosti. Še več, peto leto obstoja Osvobodilne fronte jc moralo biti priča krvavih zločinov nad primorskim ljudstvom v coni A, kjer ne samo, da tamošnja anglo-ame-riška vojaška uprava ne podpira svojega zaveznika, primorskega antifašista izza časa najtrše borbe proti Mussolinijevim in Hitlerjevim fašistom, ampak je temu primorskemu človeku vzela njegovo ljudsko oblast, organe te oblasti in ustanovila novo, ljudstvu vsiljeno ob-oblast. Poleg tega je omogočila bivšim fašistom, da na najostud-nejši banditski način v uniformah civilnih policistov, pobijajo in strahujejo poštene antifašiste. Peto leto Osvobodilne fronte je nadalje priča fašističnih provokacij na primorski zemlji, v coni A in kratenja cenovnih pravic. Peto leto Osvobodilne fronte pa m priča silnega borbenega poleta primorskega človeka, je priča ojeklenelosti zavesti tržaških d< \iveev, briških kmetov, tolminskih puntarjev in idrijskih rudarjev, nabrežinskih kamnarjev, ki svoje pravice močnejši, kakor so kdaj koli bili. Peto leto Osvobodilne fronte na Primorskem jc na eni strani dolga vrsta borbe in trpljenja primorskega človeka v coni A proti fašističnim ostankom, na drugi strani pa neizmerna požrtvovalnost, delavnost, iznajdlivost in napredek primorskega človeka v coni B, kjer ima primorsko ljudstvo svojo oblast, kjer to ljudstvo že gradi in dela zase z enim samim vzvišenim namenom: delati za novo, mlado Jugoslavijo. Kdor je videl Primorsko v dneh, ko se jc mudila tu mednarodna zavezniška komisija, ta je v teh dneh videl, kaj pomeni primorskemu človeku Osvobodilna fronta, ta jc moral v celoti razumeti, da po- meni Osvobodilna fronta, brez na-daljnega primorsko ljudstvo samo. In to dejstvo so ponovno potrdile naše množice v dneh, ko so se pripravljale na svoj veliki praznik, na praznovanje obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte. 27. april pomeni našemu človeku dan rojstva nove Primorske, borbene in neustrašne, 27. april pomeni tisti veliki dan, ko se je primorski človek skupno s slovenskimi ljudskimi množicami zavedal svoje prave sile, svoje tvornosti in ko je ta sila dobila tudi prave oblike. In ko so na predvečer praznika zagoreli po Primorskem kresovi, se jc zdelo, kakor da se je razplamtela znova Primorska v silnem ognju, iz katerega se dviga en sam klic: Primorska mora biti priključena k Jugoslaviji, to hoče njeno ljudstvo! (Iz proglasa Pokrajinskega odbora Zveze slovenske mladine za Slovensko Primorje in Trst za tretjo obletnico Osvobodilne fronte — 27. april 1044.) V Brkinih je neoborožen 17 letni mladinec ponoči srečal na cesti s puško in revolverjem oboroženega skvad rista. Ustavil ga je in zahteval od njega orožje. V smrtnem strahu mu ga je skvadrist izročil. Pogumni mladinec pa ga je nato odpeljal v najbližjo partizansko enoto. Mladini Primorske in Trsta! Naš veliki praznik 27. april ne bodo oznanjali samo naši kresovi in pozdravljala naša srca. Tretjo obletnico OF bomo praznovali tako, da jo bodo na lastni koži občutili naši sovražniki...! bodočnost našemu delavcu, ki je kot avantgardna sila planil v osvobodilni boj. Zato mora tudi delavski praznik, 1. maj, imeti vso Ušlo veličino, odraz vsega tistega, kar je kovala ljudska kri v borbi za svobodo. Zato bodo prvega maja govorili stolisoči na okrvavljenih tržaških ulicah, zato bo iz deset in desetlisočih grl donela pesem delovnega ljudstva, zato bo deset in desettisoče mladih fizkulturni-kov pokazalo vsemu svetu zdravo in živo rasi za človeške pravice borečega se primorskega človeka. Zalo bo Trst prvega maja ena sama veličastna zmagoslavna pesem delovnih množic. Tega silnega poleta, ognja, delavoljnosti, zdravja in sile, ki ga je možno prikazati samo delovno ljudstvo, v borbah in žrtvovanju prekaljeno, ne more in ne sme zmanjševati zavilo omejevanje tistih faktorjev, ki se št danes zamišljajo, da lahko na naših tleh ovirajo in gazijo vse, kar je ljudstvu drago in sveto. Prvi maj pa je poleg tega za primorskega človeka tudi tisti dan, ko je Trst prvič v svoji zgodovini svobodno zadihal, ker so banditske fašistične armade, razgnane in razbite, zamenjale edinke Jugoslovanske armade, osvoboditeljice borečega se Trsta. Prvi maj je torej dan prave svobode mesta, nad katerim si je italijanski imperializem lastil pravico zato, da je z nasilno, brutalno oblastjo v Trstu kratil srednjeevropskim državam pot v svet, da je na tržaških tleh koval načrte za svetovna klanja. Zato pa je prvi maj letos, ko skušajo fašistični zločinci z isto igro v Trstu, tudi veličastna manifestacija ljudske volje za priključitev lega mesta k Jugoslaviji in silna obtožba krvavega fašizma, ki z brutalnostjo, s podlimi banditskimi načini skuša zlomiti borbeno silo primorskega ljudstva. S telefonom imajo Švabi v Brkinih zelo veliko dela. Mladina je tako aktivna, da jim skoraj vsak dan kje pretrga telefonsko žico. V zadnjem času so uničili tudi 39 telefonskih drogov. Naše slovenske zastave vihrajo tudi v krajih, kjer so nemške postojanke. Pred kratkim je 15 letni mladinec v Ilirski Bistrici razobesil na zvonik veliko slovensko zastavo. Zastava je dolgo plapolala nad Bistrico. * Štefan Lado. bataljonski obveščevalec III. bataljona Kosovelove brigade, je šel iskat zvezo z Mongoli. Na poti je srečal nemško patruljo m v spopadu z njo je bil težko ranjen. Nemci so mislili, da je mrtev. Pobrali so mu orožje in odšli. Junaški Lado pa je vendar ohranil pri sebi podatke o kretanju sovražnika. Zavedal se je svoje dolžnosti, da mora bataljonu čimprej izročiti te podatke. Težko ranjen se je po več urah polmrtev privlekel do neke hiše. Takoj je poslal po svojo sestro, ki je odnesla podatke o kretanju sovražnika na štab bataljona. Ko se je vrnila sestra in mu sporočila, da je oddala poročilo, je bil zelo srečen. »Izvršil sem svojo dolžnost,« je dejal in z obraza mu je sijalo nepopisno veselje. Po nekaj dneh je umrl. Mlinsko letališče je močno zastraženo. Za goriško mladino pa to ni ovira, da ne bi izvršila zastavljene naloge. Nekaj mladincev se je ponoči previdno priplazilo na letališče Najprej so raztrosili po letališču naše letake in zastavice, potem pa so še zažgali lopo za letala. V okrožju Pivka je štirinajstleten mladinec dvakrat pretrgal telefonsko zvezo med Senožečami in Trstom ter zaplenil precej telefonske žice. Skupina treh mladincev je požgala pet telefonskih drogov, tako da so bili Nemoi v Postojni ves dan brez telefonske zveze. Dne 26. aprila, na predvečer tretje obletnice OF, je mladina zažgala 40 kresov. * Tovariš Štefan iz IH. bataljona Kosovelove brigade se je posebno hrabro zadržal v borbi na Predmeji. Ko je opazil, kje je potreben mitraljez, ga je zagrabil in sekal po sovražniku kljub temu, da je bil brez očesa in brez prstov na eni roki; izgubil jih je v zadnji borbi. Junaško je sekal s svojim mitraljezom po Švabih in velik del uspehov naših enot na Predmeji je pripisovati prav njemu. Padel je junaške smrti, kot pade mlad partizan, ki se zaveda, za kaj žrtvuje svoje mlado življenje Vsem tovarišem v bataljonu je bil za zgled. * Mladina iz kraškega okrožja je naredila 230 listkovnih in sabotažnih akcij ter je en sam mladinec podrl šest telefonskih drogov. Vsi mladinci, z nekaterimi izjemami, pa tudi nekaj mladink je izpolnilo svojo najčastnejšo dolžnost in odšlo v partizane. Kai je ostalo mladine doma, je organizirana v delovne čete ter pomaga prizadetim družinam Mladinke so opravile 39.215 delovnih ur ter podarile partizanom 2600 zavojev. (Ponatis iz »Mladine«, primorska izdaja, leto 1944.) Pred volitvami delavskih zaupnikov Izdan je odlok Poverjeništva PNOO o delavskih zaupnikih. Ta odlok pomeni zopet korak naprej v razvoju delavstva pri nas in pomeni živo nasprotje s podobnimi odredbami v naših krajih v preteklosti; saj je odlok napravljen na osnovi pridobitev narodno osvobodilne borbe ter zato predpostavlja že po svojem bistvu povsem drugačen položaj delavskih zaupnikov, to je organov delavske zaščite, kakor jih je v preteklosti mogel vsebovati kak odlok. Dočim je bil včasih delavski zaupnik praktično le brezmočni posredovalec, ki je imel le to možnost, da je delavskim sotovarišem priboril tu in tam kako drobtinico, da je v pretežni večini primerov bilo njegovo delo v brezuspešnem interveniranju, na osnovi katerega je moral nujno slediti množični nastop delavstva sa-mega v obliki protestne stavke. Živo nasprotje temu je delavski zaupnik, kakršnega predvideva nova odredba, saj je delokrog samega zaupnika, ki je stopil preko delovanja v socialnopolitičnem sektorju tudi na gospodarsko področje. Tako bodo delavski zaupniki postali aktivni činitelji pri izboljšanju proizvodnje, pobudniki udarniškega dela in čuvarji zakonskih predpisov, ki se nanašajo na delo in delovne odnose v podjetju, uradu in ustanovah. Če razumemo v celoti vlogo delavskih zaupnikov, potem se morajo naše delovne množice v tem trenutku zavedati tudi svoje naloge, to je vloge, ki naj jo odigra delavstvo s pomočjo svojih sindikalnih organizacij v pripravah za volitve delavskih zaupnikov. Prva stvar, ki se je pred sindikalne organizacije postavila, je dobra organizacijska priprava volivcev delavskih zaupnikov in izbira samega kadra, kateremu naj se poveri ta važna vloga. V okrajnih središčih pa je treb. sestaviti okrajne votivne komisije iz treh do petih članov. Te komisije bo imenoval pristojni ONOO, in sicer na predlog sindikalne organizacije. Torej so sindikalne organizacije dolžne, da takoj določijo osebe, katere bo Izvršni odbor enotnih sindikatov za cono »B« predložil pristojnim ONOO za imenovanje v votivne komisije. Krajevni medstrokov-ni sveti, ki imajo sedež v okrajnih mestih in trgih, naj zato skličejo posvetovanja svojega članstva in članov drugih sindikalnih forumov in naj na tem predvidijo ljudi, ki jih je treba imenovali ter seznam slednjih pošljejo Izvršnemu odboru enotnih sindikatov. Pri izberi ljudi za votivne komisije se je treba zavedati, da morajo biti to ljudje, pri katerih nam že sam zbor jamči za to, da bodo volitve pravilno in uspešno izvedene. V votivne komisije torej sodijo naj-predanejši, najpožrtvovalnejši, najboljši iz delavskih in nameščenskih vrst. Nadalje pa je treba take votivne komisije imenovati tudi po vseh podjetjih, uradih in ustanovah, v katerih bo treba izvolili delavske oziroma nameščenske zaupnike, to je povsod tam, kjer je zaposlenih vsaj pel delavcev, nameščencev ali uslužbencev. Te votivne komisije morajo biti sestavljene iz delojemalcev, zaposlenih v samem podjetju, uradu ali ustanovi. Prav tako bodo tudi ti imenovani od Mestnih oziroma krajevnih narodno osvobodilnih odborov, in sicer na predlog votivne komisije pri Izvršnem odboru enotnih sindikatov za cono »B«. Ker pa se imenovanje delavskih zaupnikov predvideva že za drugo polovico maja, zato naj sindikalne organizacije pristopijo takoj k imenovanju votivnih komisij v vseh podjetjih, uradih in ustanovah in čim-prej sporoče imena slednjih na naslove Krajevnih medslrokovnih svetov na sedežih svojih okrajev. Navedeni Krajevni medslrokovni sveti pa bodo te predloge hranili toliko časa, da bo ONOO imenoval volivno komisijo za dotični okraj, nato pa bodo medslrokovni sveti izročili spiske votivnih komisij v podjetjih dotični votivni komisiji v okraju. Ta votivna komisija pa bo nato dostavila Okrajnim, mestnim oziroma KNOO predlog za imenovanje votivnih komisij v podjetjih. To so prva navodila v zvezi z volitvami delavskih zaupnikov v naših podjetjih in ustanovah. Druga stvar pa je, da si mi že danes v globoki delavski zavesti ustvarimo lik našega delavskega zaupnika, lik tistega zastopnika delavstva v ustanovi, podjetju ali v uradu, ki naj pomaga uresničevati ne samo socialno - politične težnje delavstva, ampak odločilen vpliv delavstva pri dvigu produkcije, pri izboljšavah dela itd. Zato se že takoj postavi pred nas vprašanje, kdo bo naš delavski zaupnik. Sama odredba o volitvah delavskih zaupnikov predpisuje, da mora imeti delavski ali nameščenski zaupnik politične državljanske pravice in da je izpolnil 18. leto starosti. Naše delavstvo pa bo pri izberi svojih delavskih zaupnikov postavilo Še naslednje postavke. Delavski zaupniki morajo biti pri nas tovariši in tovarišice, ki so se do sedaj pokazali kot dobri, vztrajni in zanesljivi v političnem in sindikalnem delovanju, v borbi proti okupatorju in izdajalcem, tovariši in tovarišice, ki tudi sedaj vodijo odločno borbo proti škodljivcem delovnih množic, črnoborzijancem, špekulantom, nergačem in saboterjem, ki nadalje aktivno z dobrim vzgledom sodelujejo v množičnih organizacijah, ki so vzor pri delu, ki dvigajo delovno disciplino, ki streme za tem, da se izboljšajo proizvodnje po naših podjetjih, ki imajo pravi smisel za to, da lahko prevzamejo važno nalogo delavskega zaupnika. Izbira samega delavskega zaupnika je predpogoj pravilnega delovanja slednjih v pod- Otliea je ena izmed najbolj prizadetih vasi na Vipavskem. V tej vasi ni partizan nikdar zaman potrkal na vrata, sama pa je dala nešteto borcev in zato se je skoraj v celoti zrušila pod besnenjem fašističnih okupatorjev. Zrušile so se stene domov, ni pa se zrušila zavest ljudstva, ki sc je v ognju borbe samo prekalila. Kako pojmuje prebivalstvo Otlice narodno osvobodilni boj danes, kako pojmuje prebivalstvo to borbo za uresničitev ljudske zahteve po priključitvi JK k Jugoslaviji, kaže najjasneje sledeči primer: V smislu tekmovanja so razne vasi na Vipavskem zbiralo živež za pogo-relce na Otlici. Te vasi so skušale omiliti težko in borno življenje Otli-čanov, ki so v času borbe tako nesebično z žrtvovanjem vsega, kar so imeli, pomagali preživljati naše partizane. Brž ko pa so zvedeli prebivalci Otlice, da je zbrane po vaseh precej hrane zanje, so vse te količine živil odstopili za stavkujočc delavstvo v Trstu, ki je prisiljeno še danes biti narodno osvobodilni boj proti ostan- Mestni osvobodilni svet za Trst je 18. aprila 1946 poslal Zavezniški vojaški upravi, v roke gospoda polkovnika C. Bowmana, JAGD, višjega častnika za civilne zadeve, pismo, v katerem opozarja na ukrepa: prijava tujih državljanov ter preselitev obsojencev v ječe v Italiji, ki sta v nasprotju z osnovnimi načeli uprave, zaupane Zavezniški vojaški upravi nad ozemljem, imenovanim cona >A« Julijske krajine. MOS nato ugotavlja: 1. Civilna policija Julijske krajine je pozvala vse civilne osebe, ki nimajo italijanskega državljanstva ali so brez državljanstva, bivajoče v coni >N'<, da se prijavijo pri uradu za tujce pri civilni policiji Julijske krajine v Trstu in je razširila to obveznost na tako zvane tujce, ki imajo normalne identitetne izkaznice, ki so tu rojeni ali ki tu prebivajo. Ta določba je nasprotna duhu dogovora maršalov Alexander-Tito, načelom mednarodnega prava in logiki sami, ki izhaja iz navzočnosti Zavezniških vojaških sil na tem ozemlju in njegove uprave, začasno zaupane tem vojaškim silam. Ozemlje Julijske krajine pod upravo Zavezniške vojaške uprave je sporno, njegova bodoča pripadnost je sub judice, zaradi tega je tudi državljanski odnos tukajšnjih prebivalcev odvisen od dokončne ureditve glavnega vprašanja. Če te ugotovitve veljajo za vse tiste, ki tukaj bivajo, imajo še večjo vrednost za one, ki so tu rojeni, to se pravi za avtohtono prebivalstvo. Begunci iz Julijske krajine zaradi terorja... Zavezniški vojaški upravi je nedvomno znano, da se je moralo mnogo oseb v Julijski krajini izseliti iz jetju in predpogoj za to, ali bodo delavski zaupniki izpolnili tisto nalogo, katero jim delavstvo s svojim zaupanjem nalaga. V poslednjih mesecih po osvobo-jenju naše domovine se pri nas pojavljajo novi ljudje, nova avantgarda v delavskem razredu, to so tisti ne-številni, do danes še malo poznani tovariši in tovarišice, ki s svojim aktivnim delom aktivno pomagajo pri obnovi naše domovine, ki s svojim lastnim nagibom dvigajo proizvodnjo, iščejo izboljšave dela, to so naši udarniki, naši pravi delavci, ki se pojavljajo vse bolj pogosto po naših podjetjih, to je tista nevidna sila, ki zna organizirati tekmovanja za izboljšanje delovnih metod, za povečanje proizvodnje, za sprovajanje nalog v proizvodnji in za največje izkoriščanje kapacitete podjetja. To so tisti tovariši in tovarišice, ki usmerjajo pot k izboljšanju položaja vsega delovnega ljudstva na osnovi požrtvovalnega dela. Te ljudi je treba poiskali, ko bodo naši delavci pristopili k postavljanju kandidatnih list svojih bodočih delavskih in nameščenskih zaupnikov. Prej omenjeni tovariši in tovarišice so izklesan lik pravega delavskega zaupnika in naloga samih delavskih vrst in sindikalnih organizacij je, da najde le tovariše in tovarišice v podjetju, da jih postavi na kandidatne liste in da bodo izvoljeni za delavske zaupnike. kom fašizma na tem delu Julijske krajine, in so celo sami zbrali več stvari in jih dodali k zbirki, ki je bila namenjena za njihovo vas. Kdor je videl te žene, kdor je videl ponosne može v tem trenutku, ko so odstopali hrano za Trst z neizmernim ponosom in zavednostjo, z vedno istim ognjem, ki je tako lasten našemu Človeku, govoreč: >Za, tiste, ki se bore za Primorsko, damo vse,« ta je mogel razumeti, kaj pomeni primorskemu ljudstvu, prekaljenemu v narodno osvobodilni borbi, svoboda, kaj pomeni zanj ljudska oblast in kako neugasljiva je težnja tega ljudstva, da se priključi Julijska krajina k Jugoslaviji. Spet so prebivalci Otlice zapisali v svojo zgodovino nov čin žrtvovanja, na katerega je ponosen slednji primorski človek, in dokazali, da se v celoti zavedajo borbe tržaškega delavstva za to, da sc razbije slednji poizkus kratenja pridobitev narodno osvobodilne borbe primorskemu človeku. svojega rojstnega kraja iz političnih razlogov in v zvezi s politično situacijo ali pa zaradi njihove slovanske narodnosti. Te se niso nikoli odrekle vezem, ki jih vežejo z njihovo zemljo in s pokrajino, v kateri so se rodile, nasprotno, s svojo protifašistično borbo so te vezi še bolj poudarili in naglasili. Zgolj formalna vez državljanstva je v mnogih primerih bila pretrgana, in v drugih, ne manj redkih, je negotova z ozirom na zamotanost problema samega, ki izhaja iz selitve prizadetih preko državne meje. Kar se tiče predvsem Slovanov tega ozemlja, naj navedemo le dejstvo, dà so za časa zasedbe in aneksije tako zvane ljubljanske province vse one, ki so bili rojeni v Julijski krajini ter prebivali v ljubljanski provinci, in ki so se morali svojčas izseliti in so si s tem pridobili jugoslovansko državljanstvo, avtomatsko smatrali za italijanske državljane z vsemi dolžnostmi in posledicami, ki jih povzroča tako pravno stanje, medtem ko so ureditev državljanskega odnosa Slovencev, rojenih v na novo ustanovljeni ljubljanski provinci, na-pram Italiji prepustili posebnemu zakonu, ki so ga obljubili, toda nikoli izdali. ...so li sedaj tujci? Ko je vladal fašizem, so se te osebe zaradi njegove politike, ki se je odražala iz njegovih zakonov, znašle v slabšem položaju od drugih italijanskih državljanov. Fašizem je premagan, za kar se moramo v veliki meri zahvaliti neukrotljivemu uporniškemu duhu teh ljudi. Toda fašizem še živi v svoji zakonodaji, ki jo uporabljajo zavezniki sami v škodo teh ljudi. Nov vzgled naše junaške Otlice »Za tiste, ki se bore za Primorsko, damo vse« To ni v skladu z načeli uprave, zaupane ZVU PRVI MAJ Sredi preteklega stoletja je zaradi razvoja industrije začelo število delavstva naglo naraščati. Ves tedanji družbeni ustroj in neizčrpna rezerva delovne sile sta nudila kapitalistom neomejeno možnost do izkoriščanja neorganizirane delovne množice. Delavec je bil brez vsake socialne zaščite in ni imel nikakšnih političnih pravic. Strašno izkoriščanje je sililo delavstvo k organiziranju svojih vrst in v boj za zboljšanje delovnih pogojev. Enotna delavska stranka in strokovne organizacije so dvignile razredno zavest in bojevnost organiziranih delavcev. Na Kongresu delavskih zastopnikov vsega sveta 1889-90 v Parizu je dobilo dotlej zaničevano delo riajvečje priznanje, ko je bil 1. maj proglašen kot praznik dela. Od tedaj dalje ga praznuje delovno ljudstvo vsega sveta v znamenju enotnosti in boja za demokratične svoboščine. Kot vsaka druga pobuda iz delavskih vrst je naletela tudi proslava prvega maja na velike ovire. Pravico do praznovanja 1. maja si je moralo delavstvo priboriti v težkih bojih in z velikimi stavkami. Mnogo delavcev je bilo zato odpuščenih z dela. A kljub preganjanju, zapiranju in celo streljanju policije na manifestante so se proslave množile od leta do leta in vedno več ljudstva se je udeleževalo prvomajskih proslav. Na prvomajskih zborovanjih so delavske stranke in strokovne organizacije pregledovale svoje vrste ter podajale obračun dela in uspehov v zadnjem letu. Na teh shodih so bile stavljene zahteve delavstva za uvedbo osemurnega delavnika, za uvedbo socialne zaščite ter demokratičnih svoboščin in za mednarodno solidarnost delovnega ljudstva. Že nad štirideset let slavi slovensko delovno ljudstvo ta veliki praznik dela. V Julijski krajini so ga prvič obhajali leta 1905. Ker delavstvo ni dobilo dopusta, je proglasilo stavko in odšlo na shod. Mnogo jih je zato izgubilo delo. Tržaški delavci pa niso izgubili poguma, postali so le odločnejši in število praznujočih je raslo od leta do leta. V Trstu, Gorici in drugih mešanih centrih sta se vedno vršila po dva shoda, eden za Slovence, drugi za Italijane. Po shodih so se razvile manifestacije po mestnih ulicah z vzkliki solidarnosti delovnih množic ter z gesli o izboljšanju delovnih pogojev. Popoldanske ljudske veselice so zaključile svečanosti tega dne. Prvi maj je združeval vedno širše ljudske množice vseh dežel. Po zmagi Velike oktobrske revolucije v Rusiji pa je postal praznik vsega delovnega ljudstva na svetu. Demokratične ljudske množice so se dobro zavedale, da bodo mogle le v enotni fronti vseh naprednih sil doseči zmago nad sovražniki človeštva, ki so povzročili vojno in vso bedo na svetu. Zgled sovjetskih narodov je postal simbol delovnega ljudstva vsega sveta v boju za svoje pravice. Milijoni in milijoni ljudskih množic po vsem svetu so manifestirali prvega maja 1919 za trajen mir, zn bratstvo med narodi in za pravice delovnega ljudstva. Svetovna reakcija se je tedaj zavedla nevarnosti, ki ji preti od združenih naprednih sil. Z vsemi sredstvi je skušala zadušiti revolucionarno razpoloženje ljudstva. Hotela je najprej uničiti Sovjetsko zvezo, komaj zgrajeno trdnjavo delavcev in kmetov, prednjo stražo naprednih sil v svetu. Vsi napadi so se razbili ob odločnem odporu slavne Rdeče armade. Tepena reakcija se je umaknila, ni se pa odpovedala boju proti demokratičnim ljudskim množicam. Z lažnivo propagando je sejala razdor v vrste delovnega ljudstva, z grožnjami in nasiljem preprečevala, da bi se to ljudstvo organiziralo in utrdilo. Iznašla je končno proti svobodoljubnemu človeštvu zadnje in najpod-lejše sredstvo — fašizem. Nad dvajset let je trajalo brezpravje in nasilje najzoprnejših sovražnikov človeštva. V nadi, da bi si podjarmili ves svet in za vedno izbrisali ideale svobode in napredka, so začeli fašisti novo vojno. Ko so poteptali druge svobodoljubne narode evropske celine, so napadli še Sovjetsko zvezo, prepričani, da jim bo klonil ves svet, če pade tudi ta branik svobode. Junaški zgled Rdeče armade in sovjetskega ljudstva pa je dvignil v upor zatirane naròde. Bojno geslo: Smrt fašizmu. — svobodo narodu je združilo v eno samo bojno fronto demokratične sile, ki so končno strle silo roparskih armad. Prvi maj je postal v osvobodilni vojni vsenarodni praznik, simbol boja vseh podjarmljenih narodov za svobodo. Ta dan smo bili združeni vsi v eni sami misli: mesto in vas, zaledje in fronta, vse je ponavljalo bojno prisego: boj do zmage. 1. maj 1945 nam je prinesel svobodo. Bojevniki Jugoslovanske vojske so s pomočjo civilnega prebivalstva zdrobili ta dan v Trstu odpor naci-fašističnih tolp. Zato praznujemo letošnji 1. maj tudi kot dan zmage demokratičnih ljudskih množic nad naci-fašističnim okupatorjem. Zavest lastne moči in vera v pravico nam je dajala pogum, da smo vzdržali proti mnogo močnejšemu sovražniku. S skupnimi močmi nas vseh je bila strta moč vseh, ki so hoteli iztrebiti naš svobodoljubni narod. . v Fašizem je bil poražen, ni pa bil se iztrebljen. Pod zaščito zaveznikov in s pomočjo, reakcije zopet dviga glavo. _ Dogodki zadnjih tednov so jasno P?" kazali, da fašisti še žive in nadaljujejo s svojim protiljudskim delovanjem. Na; deli so si krinko demokracije, a cilj* in metode so ostali isti. Nasilja v zadnjih časih so temu zadusten dokaz. ^ geslom, da je italijanstvo Trsta ogroženo, so prišle iz Italije oborožene tolpe in terorizirale s skvadrističnimi nasilji naše ljudstvo, ki je manifestiralo za priključitev Trsta k Jugoslaviji. Trganje zastav, razbijanje lokalov in zasebnih stanovanj, pretepanje in ubij8' nje nedolžnih nas živo spominja na leto 1919, ko so se pod zaščito italijan' ske demokratične vlade pričela skva-dristična grozodejstva. Vsemu naprednemu ljudstvu so bili ti dogodki najresnejši opomin, da je boj proti ostankom fašizma še potreben. Zaradi fasl' stičnih hujskačev niso v nevarnost^ 1® s težkimi žrtvami priborjene pravice delovnega ljudstva, ogrožen je tudi svetovni mir. Ostanki fašizma in mednarodna reakcija neprenehoma spletkarijo in skušajo preprečiti trajen zum med narodi. Zavedajo se, da j*® edino negotovost mednarodnega P®*?' žaja utegne podaljšati zločinsko početje. Letošnji praznik dela obhajamo znamenju boja za iztrebljenje ostankov fašizma ter za dokončno zmago delovnega ljudstva nad reakcijo. Le tako homo prišli do trajnega miru in bratstva med narodi, le na ta način se bo začejn nova doba človeškega blagostanja ,n napredka. Za nami je plodno leto dela in osp®" hov. Utrdili in dopolnili smo predvsem pridobitve osvobodilne borbe. Ustvarjen je bil naš osnovni program dosledne ljudske demokracije. ' svobodnih volitvah smo si postavili svojo ljudsko oblast, ki naj bi izvedla načrt duhovne in materialne obnove nas® dežele. V coni B, kjer naša oblast !n ljudstvo niso ovirana po nikomur, J® obnova v polnem teku; tu ni brezposelnih, obnavlja se, kar je bilo med vojno porušenega; gradi se novo ter se dvig splošno blagostanje. Nasprotno po coni A, kjer je bila naša oblast odpravljena. Zato se tudi v tem pasu spodarstvo ne obnavlja. Nasproino» opušča se delo celo v podjetjih, ki 5 delala jne-d in po vojni. Število hre?” poselnih raste iz dneva v dan, v T rij ; in na deželi vlada beda. ZVU pa dosi®! ni pokazala ne volje, ne zmožnosti, začeti z obnovo, ki je prvi pogoj napredka in blagostanja te naše po vojni tako težko prizadete dežele. V obrambo demokracije pred ne0" fašizmom si je ljudstvo ustanovilo svojo stranko, ki predstavlja ogromno večino prebivalstva. S programom slo-vansko-italijanskega bratstva in bpj® proti ostankom fašizma brani SIAU interese demokratičnih ljudskih mnom ter pridobitve osvobodilnega boja. leg tega smo si zgradili in utrdili td® ostale naše organizacije, da zaščiti® miren napredek in dosežemo blagostm nje vsega prebivalstva. . Povezani v eno samo fronto vsen naprednih sil bojujemo še zadnji h»! zn svojo najosnovnejšo pravico do s®' moodločbc. S svojo disciplino smo p0' kazali. da se ne damo izzvati po skv»' drističnih tolpah, ki so bile poslane 1 Italije, da bi izzvale mednarodni spor ter intervencijo zunanjih sil. Vsem11 svetu smo pokazali na ta način svoj® politično zrelost in resnično voljo lrz?” škega in primorskega prebivalstva, d® hoče biti priključeno k Jugoslaviji. V maju se bo pričela odločati usod® Trsta, Slovenskega Primorja in Istr®: Vsi razlogi govore v naš prilog; kaj1) zahtevali smo le to, kar nam po vsej pravici pripada. Zavedamo pa se obenem, da bo odločilno vplivala predvsem volja ljudstva, kam hoče pripadati. Mnogokrat smo že pokazali svoj® moč in politično zrelost v važnih trenutkih in doslej smo vedno zmaga*1-Prvi maj v letu odločitve naj pove vsemu svetu dokončno našo voljo: Hočemo Jugoslavijo! ŽIVEL PRVI MAJ — PRAZNIK 0% LA IN BOJA DELOVNEGA LJUDSTVA VSEGA SVETA! S tem pa zavezniki kršijo bistvo uprave in načela, ki jo upravičujejo. Iz teh razlogov teoretske in načelne narave, kakor tudi iz praktičnih razlogov, se nam sam po sebi vsiljuje preklic omenjenega ukrepa civilne policije, kajti le pod tem pogojem bi ZVU ostala zvesta prejetemu pooblastilu. Vsaka drugačna razlaga tega pooblastila bi bila samovoljna. Pretveza brez osnove 2. Osvobodilni svet za Trst je zvedel, da so obsojence iz zaporov cone »A« preselili in da jih bodo še premeščali v ječe izven cone z motivacijo tehničnega značaja, o kateri lahko brez pomisleka trdjmo, da jo smatramo za pretvezo brez upravičene podlage, da namreč na tem ozemlju ni nobene kazniLnice. Obsojenci se za- radi premestitve znajdejo v sovražnem okolišu in prestajanje kazni P0* stane zaradi tega težko in mučne-Prepričani smo, da to ni v namerah Zavezniške vojaške uprave. Skupno z upravo tega ozemlja 3e ZVU prevzela vse dolžnosti v interesu prebivalstva, ki smatra preselitev obsojencev za krivično in katerih sorodniki so v razumljivem strahu z® usodo in ravnanje, ki čaka njihove svojce v italijanskih ječah. Dolžnost ZVU je, poskrbeti za kaznilnice v ozemlju cone »A«. D°' volj bo določiti v ta namen del obstoječih jetniških stavb ali pa poslu-žiti se drugih nepremičnin, če bi te ne bile dovoljne. Hvaležni Vam bomo, cenjeni gospod polkovnik, če bi nam sporočili Vašo odločitev v pogledu zgoraj obrazloženih vprašanj. Vzgled Savletove družine Kakor je bilo nešteto vasi širom Julijske Krajine izropanih in požganih od italijanske vojske, tako J® ista uničila, izropala in požgala skoraj celo vas Čekovnik, kjer tudi avletovi družini niso prizanesli, loi- /a t^ru^*na> duši 80 ji junija •ii .a P0P°lnoma uničili imetje, ni Kmnila, ampak je šla na delo za letošnjo obnovo. Pripravila je sama prostor za apnenico, prinašala marljivo skupaj kamenje ter potrebni les in na ta način napravila apnenico, katera je dala 120 quin-talov apna. — Pri žaganju apna so jim pomagali bližnji sosedi in mojster apneničar, kateremu je plačal Savle deset dnin. S tem svojim udarniškim delom je Savletova družina dokazala, da se z vztrajnim in resnim delom dosežejo veliki uspehi. Razprava proti narodni izdajalki v Tolminu Dne 18. aprila je Okrožno ljudsko sodišče v Tolminu vodilo raz-Pravo prò« narodni izdajalki Stagno aleriji, p. d. Krumpčuki, ženi ‘kvidirjmega fašista, Slovenca iz Jasi Ljubinja. Ona je bila izrazita asistinja, izdajalka slovenskega in popolnoma hlapčevska 1 alijanskemu in nemškemu fašizmu. Obtoženka se je morala zagovarjati zaradi izdajstva zavednih ^ nedolžnih vaščanov že leta 1932. .e takrat je ona aktivno pomagala asizmu zatirati slovenski narod in ze takrat je bilo več vaščanov za-Prtih, med katerima je najdalje "Sedel« Leban Alojzij in to sedem QpSecev. Od takrat, pa do početka .» Pa je skupno s svojim možem najyestneje pazila in obveščala raz-P® italijanske komande o dezerta-Pjjah zavednih Slovencev iz Julij- * ® Krajine v Jugoslavijo. Z za-utkom Narodno osvobodilne borbe 0a Primorskem pa sta začela oba 2 možem odkrito sodelovati s so-Vražnikom. To dokazujejo razni Pgotovljeni primeri, ker sta imela °zke stike z najvišjimi fašističnimi 0rSaui v Julijski Krajini. Med vse-U*1 drugimi izdajstvi, ki jih je za-yrysda Proti nedolžnim ljudem, naj- • C, ?a a® proti svojim sovaščanom, bilo tudi izdajstvo osmih oseb iz VasP katere so bile odpeljane v amško internacijo v Mathausen in 1 katerih se dva nista vrnila. Ka-v° Zagrizena fašistinja je bila, pri-,a tudi dogodek, da je sedemdeset-^tpega starf.J£a> ki j0 je prosil, da ! mu peljala steklenico 10 litrov i.'Pa- nahrulila, da ne bo takim iPPeiu kot je on vozila vina. Ko je starček hotel nekaj ugovarjati, mu je zagrozila z zaporom. Kot zavedna »slovenska« mati, je celo svojo lastno hčer prodala fašistom, samo da si je ona s tem pridobila ugled pri njih. Vse to navedeno je potrdilo 23 prič. Po kapitulaciji Italije je začela podpirati OF, borce s hrano in stanovanjem, toda čim pa se je po tedanji situaciji na frontah Nemčija zopet pokazala nekoliko močnejšo, pa je tudi Krumpčuka prešla v staro zadržanje. To jasno potrjuje pismo, oziroma prošnja, katero je poslala v februarju 1945 italijanski republikanski fašistični komandi v Gorici. Ym tem pismu je zaprosila za pokojniuo od njenega moža-fa-šista, katerega je likvidirala roka pravice. V pismu je navedla »caduto assasinalo dai ribelli, per la causu della colaborazione fascista per la patria.* Ta dokument je prišel v celoti našim ljudskim oblastem v roke. V teku celodnevne obravnave, od 9 zjutraj do pol enajstih zvečer, dokler ni bila sodba prečitana, se je obtoženka obnašala zakrknjeno in sploh ni hotela ničesar priznati. Ko se ji je pa potom dokazov in po izpričanju prič dokazala krivda, pa je tudi ona vse priznala. Bila je obsojena na 5 let prisilnega dela, 5 let izgube državljanskih pravic, 10.000 Lir in vse stroške. Da pa je bila obsodba tako mila, pa je vzrok to, da je ljudsko sodišče upoštevalo tudi tisto malo, kar je ona pomagala NOV, kakor tudi to, da je mati petih otrok. TEKMUJEMO Zbor volivcev v Ajdovščini ^ Due 24. aprila 1946 se je vršil Ajdovščini zbor volivcev, ki Pretresal važna vprašanja, ki se .c®jo tega osrednjega kraja v co-,1 p- Na splošno je bilo treba ugo-av‘ti visoko gospodarsko izboljša-•*e od zadnjega zbora volivcev, ki Se,je vršil v januarju, pa do danes, aJ smo prešli v celoti k normalni prehraui in preskrbi prebivalstva P eS tega so bila izvršena razna ° jPovitvena dela. Nadalje je zbor oliveev razpravljal o tem, kako UJ se priskoči takoj na pomoč po-f-eleem jz bližnjih vasi, da bodo allko dobili krmo za živino, katero s° 2 3 * * * * največjo muko ohranili pred r°Panjem okupatorja. V tej točki 1° zbor volivcev pokazal vso pri-,)ravljenost prebivalstva Ajdovšči-e> da pomaga po vojni prizadetim [pianom in napravil tozadevne za-v Jufke, da se izdela natančen na-vUp kateri kmetje bodo v Ajdov-'lmi vzeli pod svojo streho in na v°Je pašnike živino pogorelccvv Nadalje je zbor volivcev ugoto-" Potrebo po večji budnosti Ijud-.Mh množic napram špekulantom n črnoborzijancem, saj se je prav (|a istem zboru volivcev ugotovilo, .a je prejemala žena nekega italijanskega fašističnega kvesturina, 1 Pretepa še sedaj naše ljudi v Skupščina v », V nedeljo, dne 14. t. m. je v *rski Bistrici imela zasedanje o-I Ijajna skupščina. To zasedanje je i o četrto po osvoboditvi in moravi® ngotoviti, da je na tej skup-10t,ni bilo sprejetih precej sklepov, aterih izvajanje bo ta okraj lahko °8Podarsko, kulturno in politično VlKnilo. Naša oblast ima polno možnosti razvoja. * skupščini so sc namreč rc-avala vsa vprašanja, tako gospo-arska kot kulturna. Posebno so ® poslanci vsi do zadnjega strinjali ? ,ein> ,Sobotnik«. Kdor se je leta 1920 vozil po naših želznicah, je videl »pokopališče lokomotiv«. Tako so imenovali kraje, kamor so valili pokvarjene stroje. Za časa državljanske vojne so jih bile razbile granate in zdaj so ležale v velikanskih kupih, vržene, kakor je naneslo, brez moči, s kolesi navzgor. To so bili hudi časi. Povsod si videl sledove vojne: razstreljene mostove preko rek, požgane hiše v mestih, razbile parne stroje po železniških progah . Sovjetska dežela je morala znova graditi svoje gospodarstvo. In tedaj se je pričelo nekaj velikega: sovjetski ljudje so se pričeli ob praznikih ali delavnikih — ob prostem času — zbirati in brezplačno delati, da bi pomagali svoji deželi. To delo so začeli delavci kazanske železnice. Dobrovoljno, iz lastnega nagiba, so se lotili pospravljanja »lokomotiv-skih pokopališč« in odbirali dele, ki so bili ostali celi, ter iztovarjali vlake s premogom in drvmi. Sprva so opravljali takšno prostovoljno delo konec tedna, ob sobotah. Zato so se tudi dnevi, ko so se sovjetski ljudje zbirali na tako delo, jeli imenovati »sobotniki«. Po zgledu železničarjev kazanske proge, so jeli na svojih področjih prirejali sobotnike tudi delavci drugih prog, delavnic in tovarn. Dan 1. maja 1920 pa je bil razglašen za vseruski sobotnik. Na ta praznični dan so delali povsod, od Kremlja pa tja do delavske naselbine kdo ve kje v daljni Sibiriji. Toda ljudje so šli na delo kakor na kako slavnost — z godbo na čelu. Ta dan ob desetih dopoldne je v Kremlju trikrat zapored udaril top. Delavci, uslužbenci in učenci kremeljske vojaške šole so prihiteli na trg. Ko so se vsi postavili v vrste, da gali so partizani, zmagala je pravica!« Mala deklica iz Idrije pa modruje: »Tudi mi se hočemo učiti, spoštovati in ljubiti hočemo naše voditelje. Hočemo postati zavedni in delovni člani naše domovine, Titove Jugoslavije! V naših srcih bomo vedno nosili besede naših borcev: Po gorah in doleh, po vseh slovenskih tleh, kri junakov je prelita, za svobodo in za Tita!« Marija—Soča ★ PRAKTIČNA NAVODILA GLEDE ORLEK ZA I. TELOVADNI ZLET Mladinci: rdeče hlačke, bela maj-ca brez rokavov, bele copate. Mladinke: svetlomodro krilo, bela bluza s kratkimi rokavi in ovratnikom, bele copate. Pionirji: oranžne hlačke, bele copate. Pionirke: svetlozeleno krilo, bela bluza s kratkimi rokavi in ovratnikom, bele copate. Za krila in hlačke bodo vsi telovadci in telovadke prejeli krojne risbe. Bele copate bodo izdelali doma iz navadnega belega blaga s čim cenejšimi sredstvi samo za to priliko. ★ RAZPIS ŠTAFETNIH TEKOV Zveza društev za telesno vzgojo za Primorje in Trst razpisuje naslednje štafetne teke, ki sc bodo izvršili na 1. telovadnem zletu Julijske krajine za prvenstvo zleta: 1. Mladinci — 4 X 100 metrov in švedska štafeta (800 X 400 X 200 X 100 metrov). 2. Mladinke — 4 X 60 metrov. Štafete tečejo po mednarodnih predpisih o lahki atletiki, Tekmovalne skupine naj se prijavijo Zvezi društev za telesno vzgojo do 25. t. m., ulica Fabio Filzi 10. ★ Bodimo previdni V torek, 23. t. ni. dopoldne so se otroci igrali na travniku poleg nekega požganega poslopja. Dobili so neko avstrijsko ročno bombo ter jo začeli razbijati. Ko se jim je zdelo, da bi morala eksplodirati, so se umaknili par korakov proč in čakali uspeha. Ker pa do zaželjene eksplozije ni hotelo priti in se jim je čakanje zdelo že predolgočasno, so se ponovno približali, a ravno v tistem trenutku je bomba eksplodirala in posledica je bila, da je na mestu ostal mrtev Vinko Brankovič, 11 leten deček, težko ranjen pa Volčič Francel, star 11 let. Ta je čez par ur podlegel ranam v Vipavski bolnišnici. Francel Leban pa je dobil pri tem le lažje poškodbe. Naj bi bila ta nezgoda v opomin staršem, kakor tudi otrokom, da naj nikoli ne dovolijo, da bi se otroci igrali s strelivom. Naloga učiteljstva je tudi, da učencem prikažejo nevarnosti, katere lahko pridejo pri igranju z raznim strelivom. V primeru, da se dobi kje kako orožje ali strelivo zapuščeno po grmovju ali drugod, naj se to takoj javi pristojnim vojaškim oblastem, NZ in dr. Postavili smo si opekarno v spodnji Idriji Zaradi strahovitega razdejanja naših vasi v okraju Idrija—Cerkno, ki je bil vsled osvobodilne vojne zelo prizadet, se je takoj po končani vojaški zmagi nad nacifa-šizmom naš Okrajni INOO, odsek za obrt in industrijo, pričel resno zanimati za primeren teren in čimprejšnjo izgradnjo opekarne za zidno opeko, katera naj bi predvsem zadostila potrebam našega okraja, a pozneje tudi izvozu iz okraja. Na podlagi analize se je končno našim strokovnjakom posrečilo ugotoviti, da je tu v Spodnji Idriji ob glavni cesti najboljša ilovica za izdelavo zidne opeke. Za začetek smo najeli tri izkušene delavce. kateri so takoj pričeli pripravljati zemljo. Dne 15. marca t. 1. se je pričela gradnja opekarne same, katera se je končala dne 15. aprila t. 1. Da je bila omogočena tako hitra izgradba opekarne, gre predvsem zasluga organizirani mladini in članicam AFŽ iz Spodnje Idrije in Kanomlje, nadalje sindikalnim organizacijam iz Idrije, kateri so pripravljali potrebni material, na- dalje gre zasluga vsem voznikom iz Spodnje Idrije in Kanomlje, kateri so pravočasno pripeljali ves potrebni material na svoje mesto. Tehnično vodstvo je s posebno vnemo delovalo, da se je ta opekarna v tako kratkem času postavila, ono se ni strašilo, dasiravno je šlo praznih rok na delo. Da se pospeši izdelava opeke, so v ta namen najeli iz Furlanije 8 izvežbanih delavcev, kateri delajo tudi po 15 ur dnevno. Za prve dni meseca maja, ko se bo prvič zakurila peč nove opekarne, bo pripravljeno 70.000 zidne opeke-Mesečno se bo lahko pripravilo 0° 200.000 zidne opeke. Iz tega se da sklepati, da ako je le malo dobre volje in požrtvovalnosti, se prema' gajo vse še tako težke ovire. Z izgradnjo opekarne bo na t0 način omogočen vsemu, od zadnje vojne prizadetemu prebivalstvu, cenejši nakup opeke in bo tako P°' spešena hitrejša obnova naših sl®' novanjskih in gospodarskih P°' slopij. Z načrtnim obratovanjem nove opekarne se je napravil velik n0' predek v industriji našega okraj0' Cepljenje proti kozam in davici Tekom meseca maja se bo vršilo po vsem Slovenskem Primorju cone B cepljenje proti kozam in proti davici. Cepljeni morajo biti vsi otroci, ki so dopolnili eno leto in še niso bili cepljeni. Cepljenje se vrši v dveh delih in sicer: najprej cepljenje proti kozam in prva injekcija proti davici; čez točno tri tedne pa pregled izida cepljenj11 proti kozam in druga injekcij® proti davici. Kdor ue prejme tudi druge injekcije proti davici, se sm®' tra, kakor da tudi prve ni prejei’ ker mu namreč samo prva nič B® koristi. Za vsak kraj bo dan in uro d0" ločil okrajni zdravstveni odsek. Pravniki so se sestali V Postojni so se zbrali na Okrožnem narodnem sodišču 24. aprila t. 1. zastopniki ljudskega sodstva in razpravljali o glavnih vprašanjih sodstva pod pogoji ljudske oblasti ter napravili vrsto sklepov, ki bodo pripomogli k temu, da bo naše sodstvo postalo v celoti organ C" snovnih ljudskih muožic za zaščit® slednjih in najmočnejše orožje^ borbi proti tistim, ki bi skuš®!1 ljudstvo kakor koli ovirati ali Pa mu škodovati. Tolminski Lom V Tolminskem Lomu so 14. IV. t. 1. častno dvignili prvič novo zastavo na nov drog. Prišli so ljudje tudi iz okoliških vasi, tako da je bila zbrana tu velika množica ljudi. Navzoča so bila dekleta v narodnih nošah, ki so prinesla zastavo na rokah. Zbor je zapel našo himno: »Naprej zastava slave« in naša zastava je mogočno zaplapolala vrhu 23 m visokega droga v pomladan- skem vetru. Radost je odsevala * obrazov vseh vaščanov, ko so zrli na naš prapor, pod katerim smo s® borili in zmagali, ki danes tako m0' gočno plapola nad našo vasjo. Po tej svečanosti pa se je vr^’ la prireditev, oziroma proslava Ma' lije Gubca. Pri tej proslavi so s®' delovale vse organizacije s pionir®' ki vred, ki nočejo nikjer ostati zadnji. Dve novi zdravstveni ustanovi v coni B Od 1. maja dalje bo posloval p roti tuberkulozni dispanzer tudi v Ajdovščini (Šturje), vsak torek in vsak četrtek od 2. do 4. ure popoldne. Klinični in rentgenološki pregledi so brezplačni. Na pregled lahko pride vsak, kdor je bolan ali sumi, da je bolan na pljučih, brez vsake napotnice. Dispanzer vodi dr. Rozman, internist Vipavske civilne bolnišnice. Prvega maja bo odprta lekarna v Cerknem, pod vodstvom lekar- narja dr. Hrovatina. Lekarna je bil8 med NOB popolnoma opustošeU® in uničen ves inventar, lekarnar P® ustreljen od Nemcev. Sedaj je 1®' karna na novo opremljena in dobi® založena z zdravili. ★ Tiskovni sklad Tiskovni sklad do sedaj 210.546 lir '' 592 din. Tiskovni sklad 27. 4. 1946. Podružnica ESDN gradbene strok® iz Ozeljana 2720 lir. v vojaškem redu odkorakali na lo, je poveljnik Kremlja rekel: »Tovariš Lenin prihaja, da se ude-ži so bolnik a.« Vladimir Ilječ je z urnimi koraki opil naprej. Komisar vojaške šole ga je po-osil, naj zavzame mesto spredaj, na ‘sni, ker je nojstarejši. Lenin je ne-egoma stopil tja, kamor so mu bili dcazali. Zadonelo je povelje: »Vrste — v red!« In nato: »Z desnim krilom naprej - marš!« Fsi so šli korakoma, po godbi, ijaško, na listi kraj v Kremlju, kjer bili nakopičeni hlodi, kamenje, '■ske in smeti. Tu so ležali tudi raz-ti vozovi; v tleh so se videle jame l vzbuhlih granat. Vse to je bilo tato tu po boju z belogardisti za sa oktobrske revolucije. Treba je bilo v tem enem dnevu fistiti ves Kremeljski trg in ga traviti v red. Najprej so se lotili hlodov. Vsak od sta morala nesti po dva, časih i tudi po štirje, kadar je bil zelo žak. Lenin je delal z nekim voja-)m. Ta si je venomer prizadeval, i bi podal Leninu tanki konec hto-i, sam pa je prijel za debelega. Ali ladimir lljič je to takoj opazil in l sam prvi pristopati k hlodom. Tedaj je vojak rekel: »Meni je osem in petdeset let, vam i je petdeset.« Lenin si je položil težki konec na ramo in se nasmehnil: »Torej se nikar ne prepirajte z menoj, če sem starejši.« Odvlekli so s trga vse hlode in se lotili velikanskih hrastovih debel. Polagali so jih na kole in jih nosili, vsakega po šest mož. To ni bil lahek posel; še delavcem, ki so ga bili vajeni, so tekle po licih debele potne srage. '■ Z Vladimirjem lljičem so zdaj delali trije učenci in dva delavca. En delavec je Lenina gledal in gledal, nazadnje pa je dejal: »Vladimir lljič! Tu opravimo sami, brez vas, vi imate bolj važne skrbi!« Vladimir lljič je odvrnil: »Zdajle je ta posel najvažnejši.« In ker je sonce tako žarko sijalo in je z njimi delal tovariš Lenin, so asi čutili, da je današnje delo — vesel praznik. Vsak se je hotel izkazali v delu pred Vladimirjem lljičem: slišale so se šale, smeh in pesmi. Vsi so si prizadevali, da ne bi ostali za Leninom. Lenin je imel zelo hitro hojo. Se kadar je doma premišljeval knjigo, ki jo je pisal, ali govor, ki naj bi ga imel, je pri lem selo hitro hodil po sobi iz kota v kot — pa kaj hodil, tekel je skoraj! Takisto hitro je nosil na sobotniku tudi hlode. Nazadnje so bili vsi upehani so sedli, da se oddahnejo in pokade cigareto. Vladimir lljič ni kadil, a tudi ^ oddihu se ni pripravljal. Zdaj je P0’ gledoval na uro, zdaj na hrasloVa debla in kupe kamenja, ki so bili ^ ostali. Nazadnje je vendarle prisede k počivajočim tovarišem. Nekdo wiIi je ponudil cigareto. Lenin se je -a' hvalil in povedal, da je bil že zače kaditi, ko je študiral gimnazijo, kma' lu pa je pustil tobak in od tistih dov več ne kadi: Vsi bi se bili radi malo dalj pogovarjali z Vladimirje^1 lljičem, a la je spet izvlekel uro: dec nes je moral še za časa priti na sej0 Sovnarkoma (Sovjet ljudskih povef' jenikov). Po oddihu so jeli na nosilih pt'e' našati kupe kamenja in smeli. Lenin se je dvizal in si prizade' val, da bi delal še hitreje, toda neka! minut pred konec sobotnikr je ven' darle moral oditi; ljudski poverjenik1 so ga čakali. Dela na trgu ni bilo več mnogo- Hitro so ga končali in se razšlh trudni, a zelo zadovoljni. Vsi so se zavedali, da so bili danes opravil' resnično važen posel — na prihodnj1 sobotnik pa bodo povsod hiteli n°®1 milijoni sovjetskih ljudi. Hiteli bodo, ker jim je dal fccvžM vzgled. »Pvimoreka hoiba« izhaja tedensko * AJdosiSni, — Urejuje Albreht Roman.