Prilog-a ,,Našemu Listu" št. 51.
V Kamniku, 23. decembra 1905.
Izhaja vsako soboto
in je za naročnike ,,Našega
Lista" v kamniškem okraju
brezplačen.
Kamničan
Oglasi se računajo
tristopna petit-vrsta po 10 v.
za enkrat, za večkratno ob-
javljenje po dogovoru.
Zavedni Slovenci!
V Domžalah, osreju naše slovenske domovine se je preuieteno vgnjezdil tuji živel, ki preti izpodriniti domačine iz njihove posesti in jih zasužnjiti.
Večja posostva so že skoro vsa v rokah tujcev, ka-teri pri letošnjih občinskih volitvah le iz taktičnih ozirov še niso posegli po občinskcm odboru, temvec se zadovo-ljili s tem, da so izrinili dva zavedna obč. moža. Vzrok je iskati v nezavednosti domačinov samih, ki dajejo tujcu pšenični kruh, oni sami pa s klobukom pod pazduho pre-jemajo od oholega tujca ovsenega.
Vzbuditi se mora ljudem zopet smisel za samostojno delo in prostost, samozavest in več ljubezni do rodne zemlje, ako nočemo v doglednem času tujcu popolnoma zaj)asti in izginiti s površja doniaeije, katero smo posedovali že od nekdaj. Iz tega namena smo ustanovili »Domžalskega Sokola", kojega pravila so že potrjena.
Primanjkuje nam pa še telovadnega orodja in tudi za telovadnico pripravnega prostora ni mogoče dobiti, zaradi česar bodemo morali postaviti lastno telovadnico.
Obračamo se na vse zavedne Slovence z nujno prošnjo, naj nam pomagajo pri tako važnem delu v sredini sloven-skega ozemlja.
Pripravljalni odbor Domžalskega Sokola.
Ljudska javna  knjižnica v Kamtiiku.
Izobrazba je danes ono sredstvo, s katerim bijejo po-samezniki, stanovi in celi narodi neizogibne boje za živ-ljenje in obstanek. Kdor ima vecjo izobrazbo, tisti je moč-nejši, se uspešneje upira svojim nasprotnikom in si ustvari udobnejše in lepše življenje. Izobrazba upliva na njegovo delavnost, zmožnost in vstrajnost. Delo izobraženega de-lavca je lepše in boljše ter hitreje izvršeno, kot delo ne-izobraženega. Zato ima povsod prednost pred svojim neiz-obraženim tovarišera, ter si tudi lažje prisluži vsakdanji kruh. In isto je tudi s posameznimi narodi. Danes lahko tudi kljubuje in se upira mal narod veSjemu, številnejšemu, če je le zadostno izobražen. Izobrazba vpliva na njegov gospodarski in uradni položaj ter mu vlije v njegovo dušo dovolj življenske sile. Mala Danska nam bodi zato vzgled. Na višku izobrazbe stoji njeno ljudstvo, zato pa tudi na višku gmotnega blagostanja. Ti razlogi in te prednosti izobraženih pred neizobraženimi so dovedli danes vse mo-derne države do tega, da so začele širiti izobrazbo med najširše sloje.
Izobrazbo si pridobimo v šolah ali pa potom samo-izobrazbe. Ljudske šole so nam ustvarile šele podlago, na
kateri morarno zidati dalje. Ker pa je danes število onih, ki imajo priliko po dovršeni ljudski šoli pohajati višje šole, le majhno in ker ostane potemtakem večina po 14. letu brez vsakega nadaljnega šolskega j)ouka, katerega pa bi še neobbodno potrebovala za sedanje življenske potrebe, zato so se zacela prirejati po vseh modernih državah in narodih ljudska predavanja in snovati so se za-čele javne knjižnice. Snovati so jih začeliv Ameriki, danes pa je preprežena vsa Anglija, Nemčija, Danska, Češka in Poljska z javnimi ljudskimi knjižnicami. 0 nji-hovem  dobrodelnem vplivu  bi lahko napisali cele knjige.
Na Slovensko se je zaneslo to gibanje šele v najno-vejšem času in ne brez uspeha. Kjer se je že ustanovila taka knjižnica, povsod dobro uspeva in se ljudje kar trgajo za knjige. Saj je znano, kako naši ljudje radi bero.
Tudi v Kamnikn bi potrebovali ljudske javne knjižnice, in gotovo bi jo z veseljem uporab-ljali. Le poslušajte in slišali bodete, kako povprašujejo ljudje po knjigah, da bi jih brali v dolgih zimskih večerih. Mohorjeve knjige so kmalu prebrane, drugih pa se v Kam-niku ne dobi. Naša Citalnica ima sicer knjižnico, ki paje dostopna le eitalniškim udom. Tako je vse ostalo, ne baš malo število karnniških prebivalcev brez vsakega čtiva.
Temu nedostatku bi se hitro odpomoglo z ustano-vitvijo ljudske javne knjižnice, kjer bi si za mal prispevek lahko vsak izposodil knjigo, katero si sam hoče. Najlepše daiilo bi nam podarila Čitalniea za novo leto, če bi spre-menila svojo društveno knjižnico v javno ljudsko knjiž-nico, katera bi se spopolnila z uporabnimi knjigami raznili darovalcev in prostovoijnimi prispevki meščanov. Kajpak, da bi bila tudi občina dolžna poclpirati z letnim doneskom tak ljudski zavod.
8 tem korakom bi pokazala Čitalnica, da razume zahteve modernega časa in da se koče polagoma spreme-niti v modemo izobraževalno društvo. Uspehi ne bi izostali, ugled in vpliv eitalnice bi se brezdvomno povečal, v gmotnem oziru bi pa tudi ne bilo potreba posebnih žrtev.
Božicnica. Kamniške narodne dame so priredile v nedeljo 17. t. m. v dvorani Narodne čitalnice božičnico za deklice tukajšnje ljudske šole. Pri tej priliki so obdarile naše vrle dame najpotrebnejše deklice z vso zimsko obleko kakor tudi obuvalom. Obdarjenih je bilo 51 deklic. — Božičnica se je pričela ob 4. uri popoldne, toda dolgo pred to uro je bila dvorana do zadnjega kotička zasedena. Uvod je storil Salonski orkester svirajoč za zastorom božično skladbo, na kar se je vzdignil zastor in pokazal se je ča-roben pogled na božično drevesce. Pevsko društvo ,Lira'# pa je zapelo slovensko himno nMolitev".    Na to je sledil
pozdrav, deklamacije in pctje šolskih deklic. Grinljivo je bilo poslušati pozdrav ter dobro priučene deklamacije. Po petju so se razdelila darila, obdarjena deklica se je pa v imenu vseh zahvalila za lep in hvalevreden cin naših po-žrtvovalnih dam. Božičnico je obiskalo mnogo najodličnej-šega občinstva, tako tudi vodja okr. glavarstva gosp. baron Schonberger z gospo soprogo.
Domžalskega Sokola ustanovni občni zbor se vrši dne 26. decembra 1905 (na sv. Štefana dan) v prostorih gosp. Franc Kuharja v Domžalah ob 3. uri popoldne. Na dnevnem redu je: 1. Pozdrav predsednika pripravljalnega odbora. 2. Čitanje društvenih pravil. 3. Volitev staroste, podstaroste in ostalih odbornikov. 4. Raznoterosti. Iz po-sebne prijaznosti sodeluje kvartet I. slov. pevskega dmštva .,Lh'a" iz Kamnika. — Domžalci in okoličani! Udeležite se tega zborovanja v obilnem številu in pristopite s po-nosom k društvu, ki ima namen ohraniti Vas in Vaše sinove zdrave in čile na duliu in na telesu. Zavedajte se svoje narodne dolžnosti! Posebno je želeti, da se zanesljivo udeležite shoda vsi tisti, ki ste že doslej kljub vsem ovi-ram delovali za naše društvo, in pa tisti, ki imate resno in trdno voljo, delati v prospeh Sokola, bodisi kot izvršu-joči, bodisi kot ustanovni ali podporni člani. — Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi! — Grostje dobro došli!
Pripravljalni odbor Domžalskega Sokola.
Slov. kat. izobraž. društvo v Mekinjah priredi na praznik sv. Štefana slavnostno božienico ob pol 4. uri po-poidne. Vspored je sledeč: 1. ,,Oj Hrvati, oj junaci", ko-račnica. 2. Dacre: ,,Terezin valček". 3. Di\ Ipavec: ,,Bo-movini". 4 Miletič: ,,Tamburiea". 5. ,,Zavber France," komičen prizor. 6. ,,Pastirji in kralji," božična igra s petjem v treh dejanjih. Vstopnina je 1 K, 50, 30 in 20 v.
V Mengšu se priredi na dan sv. Štefana veselica v Funtekovem salonu. Vspored: ..Božična noč," deklamacija, prodaja božičnega drevesca, prosta zabava. Ker je čisti dohodek namenjen družbi sv. Cirila in Metoda, je želeti, da poseti to veselico obilno občinstva.
Odboru za prireditev božičnice šolskim deklicam
v Kamniku so darovale naslednje eč. korporacije in oscbe: Sl. zadruga trgovcev v Kamniku 50 K. Kamniški trgovci mesto novoletnih daril in sicer gg\; Janko Kosehier 20 K, Jos. Klemenčie, Ivan Majdič, Fran Šubelj, Jernej Kemperle, Karol Skala, Karol Kumnier, Edvard Hajek in ga. Katarina Nefima po 10 K, ge. Ana Herman 8 in S. K. 5 K, g. Fr. Rojc in gdč. Jer. Šinkovec po 4 K, ga. Josipina Albrecht 3 K, gg. And. Albrecht in J. Pohlin po 2 K, Ant. Slatnar vabila k slavnosti. Petkova družba pri Petm: gg. Alojzij Kraut 20, Emil Orožen 10, Al. Benkovič 6, Neimenovan 3, Franc Ravnikar 3,   Neimenovan 5,   Martin Novak,   N. N.,
MartinjSpindler, Fr. Martincič, Josip Repar, Milan Moenik, Peter Žerovnik po 2 in Josip Ahlin, Franc Kratner, Aloj-zij Mazgon, Anton Stadler, A. \redlin po 1 K. Sl. mestna občina v Kamniku 20 K. Nadalje gospe in gospice : Ivanka Terpinčeva 10, Frieda Dereani 5, baronica Schonberger 3, Barbara Ferlinc 3, Neimenovana 3, Mar. Albrecht 3, Mar. Novak 3, Mar. Stare 6, Mar. Stele, Franeiška Perne, Ana Potočnik, Frančiška Kenda, Karolina Schmalz, ^ranciška Bizjak, Tona, Mar. Fischer, Ivana Hafner, Ana Novak po 2 K in ge. Dornik, Neimenovana, gdč. Ana Merše in Ana Orel po 1 K. Dediči Šinkovčevi-8oss 105 parov nogavic in gumbe. Tvrdka Souvan v Ljubljani 20 m blaga, 12 rut in 24 žepnih robcev. Nadalje gg.: H. Kenda v Ljubljani 10, Janko Majdič v Kranju 10, Edvard Nathe na Dunaju 10, Neiraenovan v Kamniku 10, Hinko Sax 5, Jos. Močnik 4, Jakob Zupanc 5, Julij Weibl 3, dr. Edvard Fajnič 5, Ivan Oblak, župnikjn dekan v. p. 4, župuik Molj 2, Josip Po-tokar 2, Ivan Šebat 1 in Rai. Perne 1 K, Ivan Gjud 60 vin. irfkupaj se je nabralo K 396'60. Stroškov za obleko in obuvalo šolskim deklicam K 31580, ostane K 80'80. — Odbor je podaril 51. deklicam vsakej celo obleko, obuvalo kakor tudi ruto za na glavo. Prebitek K 80"80 pa je raz-delil med najpotrebnejše dmge reveže iz mesta in okoliee. V prijetno dolžnost si šteje odbor, izrekati najtoplejšo za-hvalo vsem častitim darovalkam in darovalcem, kakor tudi pev. društvu ,,Lira" in Salon. orkestm za preprijazno sode-lovanje, Čitalnici za prepustitev prostorov in vsakemu, ki* je na katerikoli način pripomogel do tako sijajno uspele božičnice.
Zaliwala.
Podpisano šolsko vodstvo izreka najprisrčnejšo za-hvalo vsem, ki so darovali za napravo obleke in obuvala tukajšnjih revnih učenk. Osobito se pa zahvaljuje gospej načelnici in gospodu načelniku odbora, ktera sta neutrud-ljivo in vstrajno delala, da se je vse točno in v pravem času izvršilo. Zahvaljuje se dalje vsem gospem in gospo-dičinam, ki so pridno šivale ter denar nabirale pa ga tudi še same mnogo dale. Zahvaljuje se posebno družbi, ki je to blago misel sprožila ter veliko novcev darovala.
Zahvaljuje se tudi I. pev. društvu ,,Lira" in Salon-skemu orkestm za izvrstno petje in godbo pri razdelitvi obleke, kakor tudi ^čitalniškemu odbom za dvorano v čital-ničnih prostorih. Še enkrat srčna hvala vsem, ki so kaj darovali, ali pripomogli na kterikoli način, da se je to človekoljubno delo izvršilo.
Vodstvo dekliške šole v Kamniku 21. decembra 1905.
w
Jernej Cenčič.
Velika zalop
^sakovrstne opeke
pri F. Pečaiiku
v Domžalah.
((alz-cegla)
Postrežba točna, cene nizke.
iz raznih velikih tovarn.
Stanje hranilnih vlog: nad 1,200.00® IC
MESTNA HRANILNICA V KAMNIKU
Rezervni zaklad: Biad 18.000 &
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsaceg-a pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaracunila vlagateljem. Za varnost vlog jarači poleg lastnega rezervnega zakJada mestna občina Kamniška z vsem svojim premoženjem. iu z vso svojo davčno močjo.
Da je varnost vlog popohia, svedoči zlasti to,  da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok
111  VarOVailCeV.                    Dename  vloge  sprejemajo  se  tudi  po  po=ti  in  potom   e. kr. poitne  liraniLiiee.
Posojila se dajejo na zemljišča na 5 % obresti in na amortizovanje v 36 letni ali krajši dobi,   tako   da poplača dolžnik posojilo 100 K v teku 36 let popolnoma, ako placuje branilnici vsakega po1 leta z obrestrai vred 3 K. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax.
Laatnina m tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.