mh d»n r»»«n in pr»inikev. j exc«pt Satu*kT«, PROSVETA « v »» GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE llrednliki In opravniikt prottoH: 2WM South Uwnd*U A v«. Offtes of Public« t ion: 2667 South Uendals A v*. Teloj^hon«, Ročk m« 11 4904 ,year XXXL Cena liste J« 16.00 _ . , Jtmmrf 1«, lili, a tkt „ Ihto—. liUaok. um4mr A«t o/ Coafr«. I. 1ITI CH1CAGO, ILI„, CKTRTEK. 27. JUNIJA (JUNE V^ 1940 8ub«crlption |6.00 Ytmrly STBV,—NUMBRR 126 AocepUnc« for mmiling at i padal rmt« of posta«« providod for francoske bojne lornarice se nočejo podati Mussolinijeva vlada objavila pogoje premirja i Francijo. Italijanake čete zasedejo ozek [ Mi ozemlja v Alpah* Vae francoske pomor-Ju baze morajo biti demilitarizirane, dokler teku vojna z Veliko Britanijo. Churchill -ojasnil tajna pogajanja s Francijo. Trije jj francotki premier ji v Londonu. Povel j-francoske oborožene sile v Afriki napovedi nadaljevanje bojevanja stavitev sovražnosti v Evropi ter kolonijah. Toulon, Francija; Bizerte, Tunisija; Oran, Alžirija, in Ajaccio, Korzika morajo biti demilitarizirani v petnajstih dneh. London, 26. jun. —-Premier Churchill je priznal motnost, da bodo francoske bojne ladje služile sovražniku kot posledica odločitve francoske vlade glede izročitve bojne mornarice Nemčiji. Istočasno je izrekel upanje, da bo Anglija dobila francoske bojne ladje. Churchill je v parlamentu pojasnil tudi tajna pogajanja s Francijo, da Velika Britanija dobi francoske bojne ladje; Preden so bila- pogajanja zaključena, je bila vlada premierja Reynauda strmoglav-ljena. Formirana je bila nova pod vodstvom maršala Peta i na, ci se je takoj začela pogajati za sklenitev premirja z Nemčijo. Angleški krogi so sinoči zanikali, da je Velika Britanija zagotovila Francijo, da bo poslana zapadno fronto 26 vojaških divizij v prvem mesecu vladi in da je vpjne. To je bil odgovor eral De Gaufie, kritiko Jeana Provouata, francoskega ministra za informaci-e, ki je v svojem govoru po radiu očital Veliki Britaniji, da ni izpolnila dane obljube. Minister je dejal, da je Anglija poslala v Francijo samo 400,000 vojakov in da je ona deloma odgovorna za kapitulacijo. General Auguste Nogues, vrhovni komisar francoskega Maroka in poveljnik oborožene si-e v severni Afriki, je naslovil goreč apel na domačine v govoru po radiu, naj ostanejo lojal-ttin. On je tpdi poudaril, da njegova oborožena sila ne bo pdf topila niti. ped i francoskih teritorijev v Afriki brez boja, čeprav je francoska vlada podpisala premirje z Nemčijo in Italijo. "Možnost militaristične okupacije kosov francoskega ozem lja v severni Afriki je izključe- JN, 27. jun.—Tu je sa-J naelj«, ko so dospela pola so enote francoske boj-odplule proti lukam ji Afriki in da so povelj-ivili, da se bodo borili na-aovrsžniku, čeprav je "premierja Petaina skleni-lirje i Nemčijo. Iz Gi-je prišla vest, da ao . ladje odrinile iz zaliva Casablanci, pristanišču ob kem obrežju francoskega kjer so zbrana tudi boj-Tam se nahaja gene-ste Nogues, poveljnik ke oborožene sile v Afri-I je le izjavil, "da bo nada-| boj proti sovražnik« kljub tiji vlade v Bordeauzn." liki bojne mornarice ao | motovili Nogueaa, da bo-prli njegovo deklaracijo, rjeno poročilo se glasi, da (dal aretirati Edouar-lierja, bivšega premier-je prišel v Casablanco, da in z njim. Uradni krogi iu §o bili informirani, Charles Corbin, francoski tamkaj, predložil resi*-Petainovi | prejeta. General uaprotoval sklenitvi pre-, je sinoči v svojem govoru ta napadel maršala Petai- i naznanil, da bo organiziral i francoske legije, ki se bodo proti Nemčiji na strani ke armade. 26. jun.—Vrhovno po-ivo je danes naznanilo, da leftki letalci nameravali Neapelj, važno italijan->. a so jih krogle iz proti-baterij in italijanska le-i odpodila. Angleži so nava- ii na Asmaro in Diredawo Ini Afriki "brez uspeha" M *» dve letali. Drugod i«je mir. |26. jun. — Pogoji pre-» med Italijo in Francijo, bili ninoči objavljeni, do-italijanuko vojaško o-ijo ozkega pasu franco-o*mlja v Alpah, demiii-pjo francoskih kolonij v Afriki in • italijansko ■t*1" I>žilnjtiJH, edinega že-«f« izhoda italijanske *e Afrike. Francoske po-baze ob Sredozemskem J« morajo biti demilitarizi-Uln u v teku vojna iT0 Briunij,,. Korzika, Niče ■tvoj, tel ^itrolo, niao omenjeni, če-J *> fajiisti^ni krogi v Ženili, da bo Italija okupi mI*" fra" "*ko ozemlje ob "•^kem morju. Itaj| akcijo železniške * k> »t, liiko Aden z Ad-k a. m m mestom A-0 • francoske 8o-'^r>nlitarizirano. Da-' in franco- gMj' > *»r„kosM 80 do ■IIj. m kontrole "J" dobilu Dži-tudi okupaci-Avicarake me- ■ militaristlte nu <,<|| ,Mnc,,n na severu S^L.|irisUailtaa me*V> > "»•" m m morju. Brian--Ki M«n n"» miljo. | '»rit S Nemttjo T* l" nurje z Julijo L^ ' f^sneoske bojne fugovalcem in u Angleži uničili 50 italijanskih letal Novi napadi na / angleška mesta London, 26. jun. — Cez 60 italijanskih bojnih letal je bilo uničenih na različnih frontah, se glasi uradno poročilo, ki vsebuje pregled vojnih operacij v zadnjih desetih dnevih v Afriki in na Bližnjem vzhodu. Angleški letalci so včeraj napadli z bombami mesta v Libiji, italijanski koloniji v Afriki, in Abesiniji. Angleži so potopili tudi sedem italijanskih podmornic in kri-žarko San Giorgio. V bitkah na suhem so vojaške čete zasedle tri italijanske postojanke—8idi Aziz, Maddalena in Amseat. „ Abesinske čete so pomagale Angležem v naskoku na italijansko garnizijo v Metemmu. V bitki pri Kassalu je bilo več italijanskih vojakov ubitih in ranjenih. Angleži so ujeli 26 italijanskih vojaških častnikov, med temi generala Lastruccija, poveljnika desete armade v Libiji, in 600 vojakov. Letalci so z bombami uničili italijanska skladišča mu-nicije in gasolina. Letalski minister je naznanil, da so nemški letalci ponovno napadli z bombami mesta v Wale-•u in na fikotskem. Bombe niso na .povzročite j**ebne ftkoUe, P ve osebi sta bili ubiti i jugovzhodnem delu Škotske. Angleška letala so se takoj dvignila v zrak in spopadla z nemškimi bombniki. Letalski minister pravi, da so Nemci izgubili najmanj pet letal. Angleški letalci so včeraj bombardirali letalske tovarne v Kasselu, zapadna Nemčija. Tarča bombardiranja so bile tudi letalske tovarne v bližini Bre- na," je rekel Nogues. "Ta vlada ne bo reducirala oborožene sile na tem ozemlju. Integralnost severne Afrike in sredstva obrambe so zagotovljena. Bodite mirni in disciplinirani ter zaupajte v bodočnost naše dežele." General Charles de Gaulle, načelnik francoskega odbora i Londonu, ki se je izrekel za na daljevanje vojne proti Nemčiji in Italiji, se je včeraj oglasil angleškem zunanjem uradu. Včeraj je bilo naznanjeno, da so trije bivši francoski premier-ji dospeli v London — Edouard Herriot, Joseph Paul-Bancour in Leon Blum, vodja francoskih socialistov. Njim se bosta kma, lu pridružila Cesar Campincchi mornsrični minister, in Yvon Delbos, prosvetni minirter v vladi premierja Reynauda. Francoska vlada — umakne V drugo mesto 8sn Sebsstisn, Španija, 26 jun. — Sem dospela poročila se glase, ds bo sedež frsneoske vlade premeščen iz Bordesuzs Clermont-Ferrand, 170 milj severno od Sredozemskega morja v juinoccntrsJni del države Nemški uradniki bodo jutri pri šli v Hendaye, mesto ob španski meji, da navežejo stike s poveljnikom španske armade v Iruou. mena. Premestitev angleške vlade v Kanado? , Možnost Hitlerjeve dominacije Evrope Waahington, D. C., 26. Jun.— Senator Key Plttman, načelnik senatnega odseka za zunanje zadeve, je sinoči dejal, da Je treba predlog premierja Churchilla glede premestitve angleške vlade v Kanado takoj uresničiti. V formalni izjavi je Plttman dejal: ■"Možnost Hitlerjeve dominacije Evrope Je na vidiku. Moje osebno mnenje Je, da sedaj ni £*« za nadaljnje vmešavanje. Da Velika Britanija nI pripravljena na obrambo. Je jasno. Da ji Amerika ne more pomagati, ni nobena tajnost. Churchillova Izjava, da se Anglija ne bo podala in da bo vodila vojno naprej iz drugih krajev, če bo Hitler dkupiral otoke, bo preprečila Hitlerjevo ambicijo glede osvojitve sveta, če bodo takoj storjeni korski za Izvedbo načrta. Upanje je. da Ahgllja ne bo odlašala z izvedbo načrta, ker je očitno, da kongres ne bo dovolil ameriške intervencije v evropsko vojno. Rusija podaljšala delovne ure ~ n 1108, Aet of Oet. 9, 1917, suthoris«! on Jano 14, 1>1>. T JAPONSKE LADJE SE ZBIRAJO OB IN DO KINI Tokio proglam protek-torat nad francosko pokrajitio RAZGOVORI 2 NEM-eiJO IN ITALIJO Tokio, 26. jun. — Več japonskih bojnih ladij je odrinilo proti Haiphongu, pristaniščne-mu mestu franeoake Indokine. V nekaterih krogih, ki imajo tesne stike z vlado, se širijo govorice, da bo Japonska razglasila protek torat nad teritoriji poražene Francije In Holandske na Daljnem vzhoda. Mornarični minister je naznanil, da so bile ladje poslane tja, "da tam pazijo na parnike, ki dovažajo strelivo in orožje, namenjeno Kitajski." Predstavnik ministra j* izjavil, da bodo bojne ladje ostalo tam, dokler ne bodo dospeli japonski inšpektorji, kateri boste pazili na promet z orožjem. Nedavno doseženi dogovor med Japonsko io indokinsko vlado določa tako nadziranje. Admiraliteta je naglasila začasno značilnost o4hode bojnih iadij proti Indoklni. Te ne bodo stopile v francoski* terltori-jalne vode in ne zadrževale plovbe parnikov tujih držav. Zunanji urad je istočasno naznanil, da je grupa vojaških in mornaričnih častnikov odrinila z bojno ladjo proti Hanoiju, glavnemu mestu fadoklne. ki leži ob Rdeči reki. Ta bo preiskala vse kategorije blaga, ki odhaja iz Indokine na Kitaj sko. ~ , Poučeni krogi pravijo, da se bo Japonska posvetovala glede razglasa protektorata nad francoskih in holandskim ozemljem na Daljnem vzhodu z Nemčijo in Italijo, ki sta porazili Francijo. V Tokiju se npaža bojazen, da bosta Nemčija In Italija skušali dobiti francoske kolonije, kar bi bilo v škodo Japonski. ' f ungking, Kitajska. 26. jun. — Tu pravijo, da je Kitajska pripravljena na odpor proti Ja-ponski v Indokini v slučaju konflikta, ki lahko pride kot l>osledlca poraza Francije v voj ni t Nemčijo. Vojni oblaki se pojaviti nad Sirijo Turčija se pripravlja na konflikt Ankara, Turtlja. 26. jun. — Turčija in Irak (Mezopotamija) sta formirali skupno fronto, ker so se pokazala znamenja, da bo Sirija, nad katero ima Francija mandat, kmalu pontsla bojišče, Nuri Km Sad. zunanji minister Iraka, Je včeraj kon/eriral turškimi voditelji o položaju Siriji. Sem dospela poročila glaae, da se je francoska oboro-tens sil« v Siriji odločlls zs od por in ds se priprsvlja tis boj. Sirljs ni ssmo ključ do bogs-tih oljnih polj v Mosulu, Irsk, temveč tudi do dominsclje vzhod ne g s obreijs Sredozemske gs morja, kakor tudi velikegs dela arabskega polotoluf. Turčija Je zlssti proti Musso-linijevi okupaciji Sirije In boge tegs obrežje južne Anstollje London. 26. Jun. — Kzchsnge Telegrsph. brltsks čssopisns Kljub kspKulscIJi Krsnclje pre- •irenturs. poručdMs Je osrednji vladuje mnenje, da bo Turčija ■vet ruitkih strokovnih unij od- poslala vojaštvo v Sirijo, če Jo podaljšanje delovnih ur in bo Mussolini skuAal okupirati, dni de Is v tednu. Nsmen, Ona upa. da bo Nemčija držala Je ojačanje rdeče armade. Italijo proč od Sirije Domače vesti Obiski C))icatfo. — John in Mary 2ordani is Mulberryja, Kana., ter njun sin Jack in njegova lena Camilla is Detroita. Mich., so 26. junija obiskali gl. urad SN-PJ In uredništvo Prosvete. Noviee ia Miimenote Hibbing, Minn. — Tone Fink is Chisholma in Ema Pipan sta 8. junija tukaj začela zakonsko življenje. Nevesta je članjca društva 161 8NPJ. — Dne 16. junija se je omožila Pavlina Doli nar s Royjem Pearsonom is okolice Hibbinga, istega dne je pa tudi rojak Louis Hrvat, bivši član SNPJ, opustil "pečlar-skl" stan In si izbral družico It bližine Giiberta. Obilo sreče vsem! Nagla smrt v Penni Moon Kun, Pa.—Tu je naglo umrl Jos. Kristan, star 76 let in rojen v Vranskem na Štajerskem. Zadel ga je mrtvoud. Bil je član društva 88 &NPJ in tu zapušča dva sinova In eno hčer. Veatl is Clevelanda Cleveland. — I)ne 24. t. m. je v bolnišnici umrla Jean KraŠo-vec, stara 29 let In rojena v Con-neautu, O. Tu zapušča mola« starše, tri brate in dve sestri. Is Južne Amerike Buenos Aires, Arg. — Dne 6* maja je v tukajšnji naselbini umrla Ivana 2erjal, roj. Colja, stara 80 let in doma is Gabro-vice pri Komnu na Primorskem. V Argentini Je bila 12 let in tu zapušča moža in šestletno hčerko. Nemčija bo obračunala z Anglijo < Miru ne bo9 dokler ne , bo padla na kolena Berlin, 26. jun. — Poražena Francija bo morala čakati toliko časa, da bo Nemčija obračunala z Veliko Britanijo, pravijo ns-cijskl krogi. Aktualna mirovna pogujanja s Francijo as bodo pričels, ko bo Velika Britanija padla na kolena in prosila Nemčijo za mir. Sumo Hitler ve, kakšni koraki bodo pod vzeti glede miru v Evropi. On zdsj koncentrira vse sile zs boj proti Veliki Britaniji. Proslave ustavitve sovražnosti v Franciji se vrše po vsej Nemčiji. /Naznanjeno Je bilo, da bodo trajale deset dni. Nemci priznavajo, da so pogoji, katere je mo-ralu sprejeti Francija, trdi In težki, ne pa poniževalni. Hitler je imenoval nemško-francosko komisijo, ki bo nadzirala izvajanje pogojev premirja. Za načelnika je Imenoval generala Heinricha von Stuelpnagela. Z Ironično gesto Je izbral Wies-baden, glavni stan francoske okupacijske srmade v Porenju Nemči ja dobi del francoskega zlata Akutno pomanjkanje živil v Pariau New York, 26. jun. — Tukajšnji avtorativni krogi sodijo, da bo Nemčija dobila zaloge francoskega zlata v vrednost) $1,-860,000.000. Sodim bazira na domnevi, da Francozi niso bili tako uspešni kot Poljaki, ki so vseli zaloge slata s seboj, ko so Hitlerjeve armade udrle na poljsko ozemlje. , Newyorški finančni krogi domnevajo, da maša samo vrednost slata, ki je ostalo v podzemskih shrambah francoske državne banke v Parizu, $1,-250,000,000. Zaloga uključuje tudi belgijsko »lato, ki je bilo prenešeno v Paril po nemški in-vatijl Belgije. Shrambe se nahajajo 80 čevljev pod skalnatim površjem. Parila. Uradniki francoske dttavne banke so trdili, da shrambe lahko poplavijo s pritiskom na električnt gumb. Ce se Je to zgodilo, ni znano. Francija Je poslala velike zaloge zlata v Ameriko. Rezerva francoskega zlata v Ameriki Je po poročilu uradnikov znašala 81. maja $1,698,000,000. Pariz, 26. Jun. — Pomanjkanje živil je »ostalo akutno. Zelenjave, sadja, mesta in mleka nI mogoče dobiti. Prebivalci Pariza še niso bili točno Informirani o usodi, ki Je vedela francoske armade. To Je dobro, ktr Imajo sami dosti problemov! Skoro nihče ne more ali noče Izmenjati bankovca ia JAk* frankov. Pomanjkanje d«mkrja pripisujejo uničenju bankovcev po deset do sto frankov v skupili vrednosti več milijonov v teku panike na 14. junija« ko so «e Nemci približali Parizu Nemške marke so prišle v promet. Finančna panika se je i>oostri-Ia zaradi poročil, da bodo Nemci odpravili frank in ga nadomestili z marko. V Parizu Izhajajo še trije francoski časopisi, toda objav Ijajo le uradna nemška poroči la. Nemci so zdaj začeli od-Htranjevati vreče s peskom, po atavjjene okoli Javnih poslopij in znamenitih spomtmiknv kot zaščita proti bombam, ne in Annonay. Liga narodov na smrtni postelji Odslovitev name-ičencev naznanjena ženeva, ftvles, 26. Jun. — Ll- »Kupici 1*** mnnmum v » ur-.iju TJ kukor vse kale, po prvi svetovni vojni, za ssdel"JR Nemci •»"'včeraj zasedli ns- fajsj, JfiSLift francoskih ^akov^Te SSj J£ ^ podalo pri Dononu, mestu, ki le-do 50. junija, žl Južnozapadno od Lyonss. Avenol nI hotel komentirati Nemci so zasedli tudi St. Ptlen-1 akcije, tods drugI uradniki so izjavili, da I jo sprejel resignacije vseh nameščencev. Ostala bosta le dva ali trije uradniki, ki bodo čakali izida vojne med Nemčijo in Veliko HriUniJo. Ponosna palača Lige narodov v Ženevi Je zapuščena. Arhivi In dokumentljfl so bili odpeljani v Fruneiio, da jih shrani, so bili poslani nazaj v Ženevo, ko so se pokazala znamenja, da bo morala Frsnrijs kapitulirati pred Hitlerjevo vojno mašino. Liga narodov Je bila ustanovljena pred 20 leti in zdaj preživlja zadnje ure svojega obstoja. VI* •oklh nad kot sils, kstere naloga je bila preprečenje vojn, nI izpolnila Demonstrirala je svo> Jo šibkost kot ustsnovs v svetu konfliktov, ki so končno omajali njene temelje In jo porušili. Jeklarska unija bo ' j izključila komuniste Pittsburgh, Pa., 26. jun,—Tu kajšnja jeklarska unija js na znanils, ds bo Izključlls vse ko muniste, naclje in fašlte. An drew Kondrath, uradnik unije, Je dejsl: "Ml zshtevsmo izklju čitev teh ljudi, d» liodo njih slufbe prevzeli Američan 1." Kondrath Je rekel, da Je Mlo osem na j«t članov, katerih Imens so na volilni peticiji komunlstlč^ ne stranke, le nuspendlranih. Vse j^ilsrske unije v pltUbur škem distriktu »khIo pozvane na •estsnek. na ksterem bo razprava glede pdb^anja aktivnosti pete kolone. BESARABIJA PRIDE POD SOVJETSKO KONTROLO Stalin in Hitler sklenila sporazum NACIJSKI PRITISK NA RUMUNIJO VVaahington, D. C\. 26. Jun.— Nacijska -Nemčija je sklenila sporazum s Sovjetsko Rusijo, da slednja zasede Besa rabijo, rumunsko pokrajino, ki je bila pred svetovno vojno ruska posest, se glasi poročilo is poučenih diplomatičnih krogov. Berlinska vlada je pričela pritiskati na Rumunijo, naj odstopi Be-sarabljo Stalinu bres boja. Dogovor med Moakvo In Berlinom glede okupaoije Besara-bije je po informacijah, ki prihajajo v Waahlngton, v tem momentu Še v ozadju. Znano je le to, da bodo Stalinove čete zasedle Besarabijo, ko bo Nemčija napadla Veliko Britanijo. V VVaahington dospela poročila kažejo, da je Hitler dal koncesijo Stalinu, ker to zahteva situacija. Pripravljen je plačati ceno, da zagotovi mir «a hrbtom Nemčije, ko bo odrejen napad na Anglijo. Stalin na drugi strani pa hoče raztegniti meje daleč naprej is bojazni pred eventualni^ nemškim napadom. ' Z nacijakega gledišča Je sporazum med Hitlerjem In Stalinom v prilog Nemčiji* ker omejuje polje sovjetskega prodiranja. Ruske čete ne bodo poplavile Rumunlje ali Balkana, kar W lahko Izzvalo kollsljo t Italijo, aaveznico Nemčije, v času, ko je Hitlerjeva oborošena sila zaposlena drugod, S stališča sovjetske Rusijf Je sporazum dobrodošel, ker bo ojačll strategično pozicijo Rusije na Balkanu. Italija, as glasi poročilo, ne bo nasprotovala sovjetski okupaciji Beqarsbtje, če bo dobila garancijo, da Rusija n« bo prodirala naprej proti zapadu. Motkva stavila nove zahteve Latpiji Utrditev odnoiajcv s Rusijo , "l is/^t^* Miga, Utvlja, 26. Jun. — Ko-muiiistične , stranke v LatvIJl, Litvi In Rstoniji, katerih ustanovitelji In prvi Vodlteljf so bili ustreljeni v zaisirih sovjetske ta J rte policije ali pa poslsni v Jetnlška taborišča, imsjo zdaj nove voditelje, ki so predložili vladam baltiških državic nova zahteve. Te zahteve ao bile prej sankcionirane v Moskvi. Komunističns Ntranka v Lat-viji, ki Je imsla pred dvema tednoma neznatno število članov, Ja razglasih zahteve po radiu. Glavne zahteve so: 1, Vlada mora tafcoj vzpostaviti bolj prijateljske odnošaje a sovjetsko Rusijo. 2. Izvolitev novega parlamenta pri tajnih in svobodnih volitvah. 8. Mali laisestnlkl na smejo biti nadlegovani in dobiti morajo državno pomoč, kadar jo potrebujejo - 4. Velike tovarne In posestva morsjo priti pod delavno kontrolo. 6. Razorožitev domobranskih organizacij las ustanovit^ milice, 6. Legaliziranje komunistične stranke. Komunisti ta D ■» M *M. kar Im atJfc ■ PK08VKTA mit-h fc mkmbkk or tub rkdksatsd m »rtamr >j«m m, 1944), i fM )t < Ud > t>r»»o4ovedovali, oznajo zakone. Ustanovil sem več društev kar mi je dalo precej težkih izkušenj. Kljub temu sem ponosen, da sem Z veseljem vršil delo za podporne organizacije in zato je tudi moja dolžnost, da jih čuvam. Dopisnik je tu di omenil, da je prepričan, da je 95% članov za združenje. Kakor jaz slišim po naselbinah, je težko, če jih je 4«$ 'glasovalo za združenje. In dasl je meni vse eno, če se združimo ali ne, poudarjam pa, da je treba vse dobro premisliti. Hitrost brez premisleka lahko škoduje. Anton Zidanšek, zastopnik l" Piknik tvaukeganskcga kluba fraukegan, IIL — V nedeljo, 30. junija, se pri nas vrši prvi piknik v tej sezoni. Prireja ga klub 46 J8Z in se vrši v šumi pri Belvedere roadu. Vstopnina in voinja s trokom prosta. PrVi trok odpelje od SND med 10. In 11. uro, popoldne pa ob 1:30 in ob 2:30. Vozite po Belvederski cesti do prvega mostu, ki drži čez reko Desplaines, pred mostom pa krenite desno. Odbor se bo potrudil, da bo dovolj zabave za vse. Odbor. Poroke, pikniki, politika Gojraitda, N. Y. — JTlItiij je meseo ameriških nevest. Tudi v nall naselbini so se fantje končno zbudili In. kolikor mi je znano, v kratkem bomo imeli tri poroke. Adeline Povhe se poroči z Buttom Prattom, Amelia Andolaek t Josephom Psnepin-tom in Mary Stosh s Frankom Condonom Vsem poročencem želim mnogo sreče v zakonskem stanu. In ker sta Adotine in Amelia članici druAtev SNPJ, priporočam, da tudi svoja mo-žička pripeljeta v naAe vrste. *< Piknikov smo do sedaj imeli malo, toda ti so se Ae precej po-voljno obnesli. Je težko prirejati izlete, ker se vreme ravna po taktiki evropskih politikov in se ni zanesti nanj, kaker tudi ne na evropske voditelje. Tako je danes vročfna, čok noč pa pade slana; kakor porote radio, je 20. junija v naAi okolici na-letsval »neg. NaA prihodnji piknik se vrM 7. julija — če m bo treba snega odmetavati s cest (IMJs aa S. steaaL) Četrtek. 27^,, Kralji brez krone in žezk Ko se je pred kakšnimi sto leti z*r*i I petrolej s ka mrzlica", je bilo .SS* iskalcev sreče in dobičkov .t uvrstiti v proizvodnjo, trgovino i„ z novim pogonskim pripomočkom ?«t. mrzlici pa je nastala iztreznitev UiH , mi, ki so bili zvezani s petrolejem 1J? govo rafinacijo in prevozom, ho bih IT motani, da jih stotine majhnih, *labo nri j 1 jenih podjetij ni zmogla. S«ekuH iffif6 80 obrniu temu jSMi^ naat°P^ !kr°men> PUri^«ki , demč, ki je spoznal, da mora tisti, ki h J slufcti s petrolejem, imeti svoje čutilne ve, svoje shrambe in nadzorntvo nad nimi podjetji. Z veliko žilavo^ ""V* moA postavljal kamen Ko __ _ „ ... n« kamen na zgradbo, dokler ni postal lastnik skoraj ameriških vrtalnih štolpov in vseh jkJh ki so s petrolejem v kakšni zvezi. Bil i-John D. Rockefeller starejši. Družba, ki jI osnoval, se je imenovala Standard Oil. Sete, ko je postal Rockefeller že star mol dobil resnega tekmeca. Takrat je bivSi landski železniški nameščenec Henry Det ding prevzel vodstvo neke holandske petro ske družbe, ki je imela deleže v Holanduki diji, a je stala pred polomom. Kmalu je njegovim vodstvom nastala druga, svet < gajočk petrolejska družba z imenom Dutch*, ki si je pozneje v svoji prodajni dr bf ^heir* priključila novo isto tako sveto pomembno petrolejsko družbo. Takrat se med Kockefellerjevim in Deterdingovim stom začela borba za vl&do. n*d.»vetom, za še nerazdeljene petrolejske vire na Kavki v Orientui v Srednji Ameriki. Ta borba je vzročala vojne in upore. Državne meje m spreminjale, dokler ni med svetovno vojno treba po petroleju tako silno narasla, da je stal položaj, v katerem sta si trusta ur« neko znosno sožitje. Rockefeller starejši in Deterding sta mrt njuna dediščinp pa se je malo razdelila, mesto dveh petrolejskih diktatorjev, jih svet danes Šest Dedič starega Rockefeller j a, John D. Roc feUer mlajši, je ob smrti svojega očeta iz,< čno tehničnih razlogov odklonil 90 odstot) očetove zapuščine. Ostalih 10 odstotkov! zadostuje popolnoma za udobno življenje in nadaljevanje dobrodelnega in kulturnega njegovega očeta. V nadzorstvenemu 1 Standard Vacuum Company, kakor se Stan Ofl danes Imenuje, ima samo en sede! in glas, a posle je prepustil Walterju CI Teagleu, katerega star£ oče je bil prvi druž nik starega Rockefeller j a. Teagleov oče poslal si na. nekega dne, ko se mu je vrnil 1 učilišča v Chicagu, v delavski obleki v pet lejsko jamo, danes je 62-letnl Američan kr Rockefellerjeve dediščine, ki jo je mogel t k< cesijami v Abesiniji in Arabiji celo Se p* čati. ' ' , ■ Toda Teagle in njegova družba imata meca v svoji lastni deželi. L. 1912 je ameri zvezno sodišče razveljavilo neko pogodbo dr be Standard Oil z družbo Texas Ofl, s fim« ta tvrdka postala samostojno petrolejsko podjetje. Na njenem čelu je danes Tort Rieber, po rodu Norvežan, ki je s 14. le* pobegnil z doma, postal mornar, dobil 1 ld. tom brodarski patent za petrolej«ki pamik prevzel s 25. letom vodstvo prevoznega odde Texas Oil. Danes je mnogokraten dolafi ■IliMH^HH Tretji med novimi petrolejskimi vladadj Guibekian, premeten, sivolas Armenec, ki začel svojo kariero v očetovi eksportni hrt Carigradu. Žanimal se je za petrolej, ji * tovil nekoliko koncesij v Mosulu in Balo posredoval teliko. finančno transakcijo 1 družbo Royal Dutch in Rotschildovo bank« postal tako Deterdingov prijatelj. Kr«i pred turiko reVolucijo je od sultana kip« grom ne koncesije, pozanimal Angle«« postal vodja mogočne "Irak Petroleum Cs pany". Angliji in Franciji prodaja milijone ton petroleja in stanuje v i 'sn« palači s tako mogočno zbirko slik, da samo njegove Rembrandte na 400 tni\im frankov. . , ■ Diplomat med petrolejskimi magnsti j« dar Angio>Persian Petroleum ( ompan). Cadman. Ta družba je telka^M\ wM funtov Aterlingov, večinoma njenih delnic r rokah angleške vlade, s lord Cadman. njo| ja, iMe petrolej za britsko sdmirnl.trto. ji vladi je dvakrat izkazal telo veliko M prvič, ko je dal postaviti P*^" od perzijskih vrtslnih stolpov * P^JJ sredozemske obstl*. in drugič, ko mu K "JJ za dobo 66 let obnoviti kon^J« w P^M petrolejske vrelcu, a ' Med petrolejske khilje gleškl lord, Bearsted. naslednik terdinga v Shellovem trustu. Ta mot^J londonskega Žida, Deterding«.W Marcusa Samuela, obvlada tudi L sko družbo Astra Romsns ter zalafr« » * ter francoske vojne s petr (Dalj« ** ' (KMje Is prn k^ > ^^ na ostale ameriAke celine razno dn^)- ^ meno sa surovine naravnost z bal to mu bodo Združene drls^f pfJP . pogojem seveda, če bodo vse s ke zvesto kooperiraie z xladot ^ £dnažene drtave to lahke danes štiri petine vsega denarsej- jih rokah. ovice Jovenije ^lec Franc Maje«« I ki P*** tujf 1J. maja. — V drugi pori^odteklega meseca »o od-orjrani mestne policije v Hboru dobro organizirano b ponarejalcev petstotih Tedaj so aretirali več kriv-n*d tem, ko se je posrečilo »ima krivcema Antonu ita in Francu Majcnu pojiti Za obema je bila raapi-; tiralica, o čemer je "Jutro" •odrobno poročalo. *dnjem času pa so se spet »vili v prometu ponarejeni Jaki K 100-732, K 1100-toK 0507-132, vsi it iste delce Marsikateri neprevidne« f posesti tak certifikat, noči n» danes pa se Je po-£k> aretirati glavnega krivica Majcna, in sicer po |j orožnižke postaje I« H0-, v Prekmurju. V vasi Hodo-m je namreč pojavil Josip c iz Gerlovcev pri Križevcih Btomerskem srezu, ki je 2e it priiei navzkriž s kazen-zakonom. Orožniki so po-pozorni nanj. Ko je Belec V Saiovce, ga je zasledovala rulja. Kmalu nato je v Salov-pristopil k orožnikom neki in jim pokazal ponare- sednica sama ločenka, agilna in podjetna gospa Sarvaaova. Gospa ae je že prej zanimala za socialni položaj ločenk in je. spoznala, da ni preveč rožnat. Domislila se je, da bi bilo dobro, če bi se ločene žene združile in zahtevale svoje pravice. Rečeno, storjeno. Poslala je v časopis oglas s pozivom, naj se vse zagrebške ločenke zglase pri njej. Prišlo jih je precej. To je bil začetek, potlej je pa vse tako šlo kakor po maslu. Seveda so se zagrebški časni-' karji takoj pričeli zanimati za to svojevrstno društvo. Članice to se morale kar braniti pred raznimi preradovednimi vprašanji zvedavih časnikarjev; takole je dejala ena izmed njih: "Današnji morali lahko pravimo tudi nemorala. Ne vemo, kdo je tega kriv, toda zaradi takšnih razmer trpe predvsem Ženske. Včasih je pomenilo, da je bila ženska preskrbljena za tse življenje, če se je poročila. Zdaj je to drugače. Poročena žen-ška se v zakonu počuti kakor Uslužbenec v slabo urejenem podjetju. Sleherni trenutek ipo-ra biti pripravljena, da jo mož požene na cesto. V primerih, Če mož ločeni Ženi noče plačevati, je poedinka slabotna; toda če se nasloni na društvo, dobi ta- binkovec za SOOdin. Opisat koj nekaj zaščite." človeka, od katerega je ban- dobil. Opis je popolnoma Beku. Zato so orožniki J takoj aretirali in odvedli Minski urad v Salovcih, kjer p zaslišali. ikal je vsako zvezo s popki, toda pri telesni preia-so našli pri njem sedem lovcev po 500 din z obraz-K 1100-132, torej prav ta-catere je oddal trgovcu. Polje se je javil še neki gostil-ir, kateremu je Belec plačal Bo s falsifikatom. Pod tefco dokazov je Belec priznal t dejanje in hkratu povedal, e prejel denar od Majcna. 1 je tudi, da se Majcen skrl-' pri posestniku Jakobu Toma- v Skorbi pri Ptuju in da tudi ponareja denar. Belec lajcen trta imel tajen dogo-odnosno znak, kdaj je MaJ-doma. Ce je bila na Toma-vo hišo prislonjena lestev, je bilo to znamenje, da ga Orna. •radi U^a #o orožniki iz Ho-spravili Belca v Ptuj in na-fcpsj s ptujskimi oroiniki »lili Tomaničevo hošo v rti Na binkoštno nedeljo toči so vdrli v hišo in našli ena spečega na slami v sobi. »čuden, vendar popolno-miren je Majcen sprejel fike- I}ri preiskavi so orožji obilen plen. Izdelanih 771 bankovcev po 600 bi predstavljalo vred-«7,000 din. Poleg tega ao r1'1 k mnogo drugega de-vendar niso našli ne ke-Pjj ne klišejev, čeprav je iz računov razvidno, da ■ {J kupljeni v Zagreb na T feke mariborske tiskarne, pniki so takoj aretirali Bele« in Tomaniča, WjT,Ja Preiskava ho najbrž ' 2 * dni*«, krivce. Hkitfb J* u*"tovljeno, koliko ban- Wl. J* »"l" v zadnjem Čaair F*n,> \ promet. tlnc*" Maj«.n, ki Ateje 44 pfjak-.i. k.. „• bila v Ma Pokrita jionarcjalska tol-ru,ri Skorbi, kjer je • zločinsko delo. Wtlf i,,l(l«trešni sobici !JL 1 /;,l ustU Hrano mu EJjj^ ' k Tcmanič sam. ra njegov pajdaš znano. Upati je, 'a kmalu pod i to tele, da jim kfn* n»m tako krče-1 ■!« i ar.H jKltl h i ti; LjDd. *hk * •ntan hrilt v^,fTl Mtt - Zagreb ima • h. vi te A ki h ^tnialcih društev rn 1* na pridniiilo n (»znano in ne- •• »teat fDrei Ni k / društva je * /;'»frebu dokaj pra-i«, da je pred. bo\, "Ali se članice ne bodo več možile?" je hudomušno vprašal nel^i časnikar. "Narobe. Vse članice borni vesele, če se bo ena izmed nas poročila. Nikakor ae ne družimo v kakršno koli društvo, naperjeno proti moškim, pač pa v društvo, ki hoče svetu pokazati, cja dela ločenim ženskam krivico. Ločena žena velja pred svetom še zmerom za nekaj manjvrednega in nihče se noče potegniti zanjo. Čisto naravno je, da se bo ločenka spet omožila in dobila zaščito v varstvu svojega novega m<)ža." ^Ne sfliemtrpa misliti, da imajo ločenke lahko delo. Predsednica novega društva je dobila že toliko brezimnih grozilnih pisem, kakor da bi bila predsednica gangstrk ali pa milijonark. Menda so se najbolj razburile tiste ženske, Jrf so poročene z ločenci. Ena izmed njih je pisala gospe Sarvašovif "Ali ustanavljate društvo za prirejanje veselih zabav? Motite se, če mislite, da vas bomo poročene ženske podpirale. Ne in ne l Pregovorile bomo svoje može, da vas bodo osmešili . . Neka druga, še bolj bojevita je pa pisala: "Ubila va« bom, Če boste res ustanovile to društvo . . Uboge ločenke so z zadrževa-nim dihom poslušale na seji te grofa je. Predsednica jih je pa pomirila in spodbudila k novemu debi. Marsikateri ločenki bo prav prišlo, če bo v hudih stiskah dobila od društva moralno in gmotno podporo. In ker bodo te dni najbrže tudi zagrebški ločenci ustanovili svoje društvo, je upati, da bosta morda ti dve društvi 1<4 sašM kakšno podlago za sodelovanje. Iz Primor ja DROBIŽ IZ PRIMORJA Kanal. — Pri železniškem predoru pri Kanalu je povozil motorni vlak 58-letnega Mohorja Blažiča. 4 ' Tr»t. — Odkar je nastopila vsled evropskega konflikta podražitev živil, ae oblasti vztrajno bore proti povišanju cen, ki so normirane. Vsled prekršitev se stalno veča število trgovcev, ki so zaradi tega opomin jeni ali kaznovani z zaprtjem trgovin. Doslej je bilo kaznovanih že več desetin trgovcev. Milje pri Trstu. — Karabi-njerji so prijeli več tihotapcev kave In sladkorja, ravno ko so prenašali blago iz barke. Gorica. — V mesecu aprilu je bilo prijavljenih 168 ovadb zaradi raznih prestopkov proti cestnemu redu, javni varnosti, avtomobilskim in kolesarskim predpisom. Trot. — Čevljar Alojz 2erjal, ki je umoril mladenko Rozo God-ničevo, je bil obsojen na 21 let in 6 mesecev zapora. ~ - Trot. — Pred sodiščem sta bila obsojena; Stanko Bfcrgoč In Franc Sebec iz Klenika, vsak na 3 leta zapora in 6000 lir denarne kazni, ker sta vtihotapila enega konja. Sv. Lucija. — Za binkoštne praznike je utonil v novem sve-tolucijskem jezeru trgovec Ivan Melinec iz Tolmina, star 32 let, po Čodu iz Dol j pri Tolminu. Ko se je vozil iz Sv. Lucije proti Tolminu, je po nesreči zavozil s ceste in padel v vodo. Njegovo tropi,o so našli naslednjega dne. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj« s 2. atrani.) V nekem lis(u čitam, da je Leon Blum zakrivil,da je Francijo podjarmil avstrijski obešalec sobnega papirja. Po mnenju uredniHa tega lista je vzrok v tem, ket»-je Blum upe-ljal v Franciji 40-urni delovnik v času, ko so tovarne v Nemčiji obratovale 70 ur na teden. Ta aristokracijski urednik priporoča naši vladi, če se mislimo Oborožiti, tfa'se morajo delovne ure takoj zvišati na 70 ur nff teden, ker drugače, Če zopet poj dem o v vojno, se bomo znašli nepripravljene kakor se je Francija, ker ni pod Blumovo vlado priganjala delavcev 70 ur na teden. Alt je potreben 70-urni tednik v Ameriki t Po mnenju hlapcev kapitalizma in sovražnikov socialne zakonodaje ter delavskega in mezdnega zakona, ki določa, da se delovnik stopnje-ma zniža na 40 ur na teden, je to potrebno. 8 tem bi uničili vse, kar si je delavstvo priborilo zadnja leta. Torej 70-urni tednik je z njih strani priporočljiv, da bi uničili te zakone ter vrgli milijone sedaj uposlenih delavcev na cesto k že obstoječi enajstmilijonski armadi brezposelnih. In potem, če jih vlada začne prehranjevati tako, da revež ne more ne.umreti ne Živeti, pa točijo krokodilske solze, da bo vrag vzel Ameriko, če bo beraško skrbela za tiste svoje državljane, ki si ne morejo sami pomagati, ker so jim kapitalisti zaprli vrata in vzeli priliko do dela. Ampak vlada t » = Senator Burton K. Wheeler is Montane. naj le skrbi, da Industrijalci dobe veliko naročil, da si polnijo svoje žepe. t ■ Dokler bo v AmeriKi toliko samomorov med delavsko maso radi slabih ekonomskih razmer; dokler bodo žene In dekleta delale po tovarnah, ko so možje in fantje na Črni listi pri tovarnarjih; dokler bo milijone otrok podiranj enih, brez obleke, o-butve in zdravniške oskrbe; dokler bodo morilne tovarne obratovale s polno paro in tiste, ki izdelujejo potrebščine za ubogi narod, spale spanje kralja Ma-:jaža, in dokler ^ v Ameriki 11,000,000 brezposelnih, po mnenju večine naroda NI potreben 70-urni tednik, marveč 80-urni tednik. I Za take uredniKe kakor jih ima Buffalo Evening Nevvs in za vse tiste, ki propagirajo dol fe delovne ure v tem času, I? priporočal vladi, da prične gra eliti po vsej Ameriki umobolni ce in pri tem delu uposli brezposelne mase, ker zdi se mi, da so možje, ki so kalibra omenjenega urednika, bolni na umu. In teh je zelo veliko. ' . John Matekovich. Kralji brez krone in žezla (Nadaljevanja s 2. at**al.) pa zalaga rumunska družba tu di nemško vojsko. | * V Haagu sedi šesti petrolej skf velemagnat Jonkheer Jef de Kok, med petrolejskimi kralji edini, ki se ne briga za politiko in ne dela politikov temveč ga zanima samo gospodarska stran petrolejske proBukcije. Po poklicu je kemik. Velja za tako resnega trgovca, da mu je kraljica Vlljemlna brez obotavljanja izročila v upravo svoje delnice pri družbi Royal Dutch, ki jI Je največja delničarka. De Kok deluje v ostalem v vseh zadevah sporazumno s svojim londonskim prijateljem lordom Bearstedom. To je šestorica mož, ki vladajo nad petrotejem iveta, šestorica mož brez krone In žezla, toda mogočnejša od mnogih kraljev. ' Vhoda v Panamški prekop pod minirana Panama Clty, Panama, 26. jun. — Amerika je podmlnirala oba vhoda v Panamrtcl prekop in transferlrala težke topove na atlantsko stran T>n>kopa. Armada 80,000 vojakov je pripravljena na manevre In vsa cona ob prekopu Je dobila vojni značaj. Kaj vw ž? vmo? Napisal dr. T, H- Mayer Danes, v stoletju letal in radia, bi utegnili misliti, da smo preiskali že vso zemeljsko površino, toda vendar so na svetu še pokrajine, velike kakor Avstrija, na katere še ni stopila človeška noga ali vsaj ne noga belca. Ob poletu Zeppelina okrog sveta so opazili v severovzhodni Sibiriji gorske vence, visoke kakor Pi-renejl, ki pa niso zabeleženi še na nobenem semljovidu Prav tako so še neznane velike gore v centralni Aziji. In tudi v centralnem delu Afrike in tropske Amerike. Prav tako tudi nekih prostranih predelov severno od Berlngovega preliva Človek Še nI preletel. Domnevajo, da se tam razprostira morje, utegnejo pa biti tudi velike skupine otokov. Se več, prastare kulturne dežele moramo zdaj odkrivati« velikim trudom. Od rimskim časov se je Sredozemsko morje dvignilo za približno pet metrov, poplavilo velika pristanišča in zgradbe na starih obalah. In I« globlje, 500 do 1000 metrov pod morsko površino, so odkrili pH Lotungu ostanke prastare kulture, ki izvirajo najbrže še iz tlite dobe, ko je bilo Sredozemsko morje zaprto in ko sta Gl-graltar In Malta kakor široka moatova vezala Evropo in Afriko. . Prav te kulture danes proučujejo. Se pred nekaj leti smo se mogli spustiti samo sto me- trov v gorsko globino, danes ao ^ v iuhwn ^ Jlm ^ pa zgradili potapljaške zvonove, bolje krogle, ki preneho neverjeten pritisk v globini 1000 metrov. Morje nam bo moralo Izdati vsaj nekaj svojih skrivnosti. Kajpak samo malo, kajti kaj Je 1000. metrov proti desetkrat večjim globinam? Toda ta delček, ki pomeni v razmerju s celo zemeljsko kroglo samo majhno luskino, pomeni za Človeka že obširno področje za proučevanje, da ga morda ne bomo nikoli čisto proučili; Zato ni čisto pravilno, da nihče ne verjame v razna fantastična morska bitja, ki ao jih mnogi lanesljl vi ljudje že večkrat Opazili, ki jih pa doslej žal še nihče nI mogel uloviti. Leta 1916. je pod« mornlca U-28 potopila neki par-nik. Ko se je parnik raz lete I, je zletela v zrak is morja tudi neka čudna morska iver, dolga o-krog dvajset metrov In prav nič pod< Maše znanj«* In1 nat# priprave nam ne dovo-Ijajejo, da bi se »pustili nlft*. Kako naj pa '»pravlčlme okoliš-Ihto, da n* temo nič dok)č#n*if* o atmosferskih razmerah v višini več ko 20 km, ^prav se to področje odplrs nad nami In čeprav bi s« mogli s stratoaferakl-mi baloni povzpetl v vUftno 40 kilometrov? Razumljive Je. da doslej ne vemo nI* dolntontga e Mame m ta zodlJakovem siji In o drugih pojavih v nAJvliJIh plasteh at-mo*it* Toda tudi plast tistih 11$ kilometrov, ki je lafcfco dosežemo • tvojimi Mali in baloni, še skrbno skriva svoje skrivnosti. Tam se 'skuhajo' nevihte, dež, sneg.ftoča, in vendar ne moremo točno povedati, pod kakšnim vplivom se vse to godi, ne moremo znanstveno točno opisati nastanka nevihte. - Kako naj na primer pojasnimo, da so meteorologi VVegcner-Jeve odprave na Groenland ugotovili prav specifične nepravilnosti v toploti zraka? Toplota je zna&ala tik zemlje —40 st. C, 100 metrov nad zemljo —20 st, C, in v višini 1000 metrov samo 0 st. C, in vse to ponoči ko sonce ne more ogrevati višjih zračnih plasti 1 Kakor malo vemo o svoji zemlji, tako malo vemo tudi o svojem Življenju. Ali res izvira vse življenje na zemlji ii vode? Kajpak nas res bode v oči, da imajo morska voda, krvni serum in fiziološka raztopina soli, ki jo pogosto uporabljamo kot zameno za krvni serum, isto sestavo in lati ozmntu ni pritisk. Prav tako nas zbodeja v oči biološki pojavi, ki nastanejo, če premenja-mo'količino soli v vodi« Ce izpostavimo neoplojena jajčka morskega ježa za določen čas dvojnemu ozmotlčnemu pritisku In Jih potem spet položimo v navadim morsko vodo, se iz jajčk razvijejo ličinke. Ce povečamo količino natrija, se v jajčkih razvijejo dvojčki, če pa odstranimo natrij, dobimo gruda-ste kupčke celic. Ali je torej voda eden glavnih pogojev organskega življenja? NI! Čudno s!-eer, toda vendar vidimo, da ni. Sto in ato mikroorganizmov o- dodamo kapljico vode, spet oži ve. Ličink* petrolejake muhe žive v petroleju, ki ubije vse druge vrste mrčesa, tudi odrasle muhe. Amilobakter pa na primer st. C, ubija vae življenje, mnoge rdeče alge žive pa iivlrih, ki imajo 86~st. C. ■Ali je aploh na avetu kaj 'mrtvega' v navadnem pomenu te besede? It asfalta in oglja, v katerih ni nikakftnlh bakterij, s navadno destilacijo Izolirajo materijo, podobno spolnim hormonom, neizogibno potrebnlrti ne samo za razvoj in rast spolnih organov, temveč tudi za njih pravilno funkcijo. Te materije to mllijono let vzdržale neizmerno visok pritisk, najstrašnejšo vročino in najmočnejše kemijske reakcije, ali ne velja Isto o življenju? Ali ne ostane v vseh takšnih prolt-vodih življenja vsaj iakrlca živ IJenJa samega? ~ Mnogo vprašanj, mnpgo ne rešenih, neratlakanih skrivnosti! Z e mnogo smo dosegli v znanosti, toda vendar še stojimo komaj ob začetku. V to ali tisoč letih bo Človeško znanje ogrom no. In vendar ne vemo( kje bo poslednja meja lega znanja Roosevelt podpisal davčni zakon 1 , • Davki na dohodke zvišani Waablngton. D. C., 26. Jun. Pmlsudnik Roosevelt je včeraj (»odpisal davčni zakon za financiranje programa narodne o-brambe, ki določa potrošnjo skoro mlljardo dolarjev letno. Novi davki bodo prinesli vladi v prihodnjih petih letih $l.6»2,-600.000. Nadaljnjih 2,000,000 oseb bo moralo plačevati dohodninski davek. Poročene osebe, katerih letni dohodki znašajo $2000, bodo morale plačevati davek. Doslej so ga plačevale le one, katerih dohodki so znašali $2500. Samske osebe, ki so plačevale davek na dohodelf tisoč dolarjev, ga bodo odslej plačevale na dohodek $800. Zakou velja za dohodke v tem letu in davek mora biti plačan do 1(. marca prihodnjega leta. Davki ao blU zvišani tudi na gasolin, cigarete, likerje, pivo, avtomobile, radijske aparate, električne hladilnice, tovorne avte, avtne prltlkllne in drugo blago. Polog davčnega zakona je liouaevelt podpisal tudi osnutek glede pomoči farmarjem. Farmarji bodo dobili $500,000.-000 v smislu programa ohranjevanja zefnlje. Federalna kor-poraclja ta rekonstrukcijo financ bo posodila administraciji farmske zaščite $60,000,000 za financiranje programa v prilog najemnikom in $100*000,000 za elektrifikacijo podefcejskih kra-J«V. Francoski policijski načelnik odstavljen Pariz, 26. Jun, — General Vol. lard-Rockelberg, nemški vojaški governer pariškega dlstrikta je odstavil policijskega prefek-ta Kogerja Langerorut. Direktor mestne poliotja Marchand je bil imenovan za začasnega prefekta. Ali ate le naročili Proaveto ali MladlMkl Hat avojemu prijatelju ali aorodnlkv v domovino? To J$ edini dar trajne rrednoatl, ki ga ta Mal denar lahko pošljete svoj* v Peta kolona aktivna v CMcagu Chlcago, 26. Jun. — tCongrea-nlk Martin Dles, načelnik odseka, ki preiskuje neameriško aktivnosti, Je dejal, da J« 20,000 petokolonarjev aktivnih v Chl-cagu in okolici. Tej grupi dajejo navodila profesionalni agentje, ki prejemajo plače od Nemčije, Hurtije In Italljfc, Mamogovor mlade medlclnke "Zdaj res ne vem. ali naj poslušam medicino in postanem gospodična doktorica ali naj usli-Slm medicinca in postanem • gospa doktorica?" NAZNANILO b« m )• vojn« rssAlrlla tatfl V Hr»d»«»mftl»o morj*. i« Isglsd lak, ds dokUr a* Im» miru, »ploh m bo me-got*Imporiiratl blsffs Ii Ju«o»lavljo. Nssnanjsiso p«, 4« *asf s aofcste-risi blssom oino m mMHI doklor J« Mla U prilika. M »d drugim |ev prvi vrati avotovsa-alavaa MHeheveeM adrs-vllni laj is MsMJsaa. prati original PLAN1NKA ČAJ ki |a adravlln arpr»ko*IJIva vrodnonU pri abolnnju lalodes. Mrli, |etar «11 #ravaa|a. t'ra)s|a »aprtja la nereden prafcava. Utr|n|o krt la «•«*» m po-»«hno nvprtlno rabijo v prabodaik lotih In drnglk taftknfab. Dobili »«• onda) la Urodno vnliko p»4il|auv, toda vna nam Jo jtritio mnogo dr«It* kakor proj. sate «mo prlmorani nokoiiko iviiatl r»m». /<• nod«fo/*n #a«'atan«i I Ikatlja |l.tt, —J Ik. tl.lt,—t !k. M.M. Pnttopla. lamo »i. Tadi aokatoro drugo blaga Ja še f ■•logi. 4'Ui!o po ronlk, 8TKVE MOHORKO CO. 7S4 Ui. Snd Ml. Mllvaaksa, Wla. Naznanilo in zahvala ftaloolnoga »rro navaonjamo »orudnikom. prilotrtjom in inanrom. da nam J* aa vodno »a»pal aa* ljubi u#a JOSEPH BUDNA Ko*»n Ja bil 4. marra 1*77 v Majbonbnrgu na frankom. V Asm-rt k« J* prltfl lota IH7 tmrl Ja t. fnnlja l»4» «b ilttt a|ntra|. Ho Irhal Ja prt***J Jana. a MfM J« »mrl pritia nam n»prt«abs«aee. Hil Jr /lan dr o*l« a t< S] M M'J, PoUok *orkm*N • Fuod in loksU ISIS tf. M. W. af A. 1'ogrrh — |o »rtil po rt*iln»m oirr»dn I. JnaiJo i. I. «b 1 ari popoldan na lirandrto« pakopaJMJ* v loHnalonm, l'»nna Upa k*ala br. rt. Cmi*km, lajnlko drnttva, aa l»p ginljlt govor v obrva pa-kojnlkn. Na Um m*«tn ao prav lopo In artno »aMallmo vao«, kt «ia aam pomagali In na« tolatili ob ari fabmii amril natoga droaoga ata-ta, Ifvala ao latab * avtomoMJi io ■rJno hvala riaa, ki ota sin da« rotali k rotor tanro in ovotbro v ao^njl ptradrav. l»ro*l»o it. SI SHVI, K hrt. I^»lav«k«ma Ibrma. likala ista V, M. W »r A„ mr. Krona Tam. tote. mr. in mra. 3. Pot ar, loulun« drollva ti. «ee MN|*J, prijala« IJom. mr«. Jtrhn Tavolakr in druftlai, Narrr In Mara«, mra. Angola i oro i0 t rutini. 1'oiUh Horkmaa'« Kant in -ploti v«om. A bo )a batovogo Ima pomoloma iapnttnao. proolmo. da oom oprootiu. Lopa kvala loti vaom. ki *to ga obUkab ab mrtvatkom odra In vaom. M ato ga apromili oo »oiaji p«tl k mlrnoma po#iika no mlrotvar. Takt, dragi io IfnMJml o#o. pa **Hmo. po#lvnJ v miru In iobka noj Ti ba ag^-ritka aomljlra. Klag »ptrmla na Ta bn »#dn«r natal v ootib trdi ftelajort «»talli Mto#ana folar. I»/I In a Jon aojK»g Prank In Marka tioratdlnoi im>opk Kndno. aln la nlogova drotlna. (iototava, l*a.{ v ataro* kra|n po lapntta trt hrato^—iobnai^n, tš. M Četrtek, 27 TISKARNA S.N.P.J * SPREJEMA V8A v tiskarsko obrt spadajoča deli Tiska vabila za veselic« in shode« vizitnice, časnike, knjig . koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, •lovsikem, fteftkem, nemAkem, angleškem jeziku in dragih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.N.PJ, D TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vu pojasnila daje vodstvo tiakarn«.—Cen« w««nu, nnljsko d«lo prt« Pilite po informacij« na nasiov: SNPJ PRINTERY 2657-5» SO. LAWNDALB AVBIIU* T«L Baekw*B 4SS4 CHICAOO. ILLINOIS ___ Teorija in praksa DuAan Drolc Mil«* jo je sp«tnal čisto slučajno. Ko je 1 večer hitel iz alui-be domov, je arečal prijatelja Franca v druftbi več gospodov in dam. Franc ga je poklical k sebi, ga predstavil svojim snancem in ga po vsej aill zvlekel z njimi v zabav i*če. Prostori so bili zakajeni in kljub mnoiici svetilk ne-ksm čudno mračni, kakr*nl ao pač nočni lokali. Druftba je bila bučna in ftivahna. Milo* pa je bil ta večer precej utrujen, zato Je bil razmeroma miren In dolgo-čaaen. Tiho ai Je brundal melodijo. ki jo je igrala godba, in ai ogledoval »osede. Oko se mu je najče*če ustavljalo na Milici, prikupni svetlolasi itudentki. Zgodilo *e je, da je zadrta I svoj pogled ns njej tako dolgo, dokler ni sačutila, da Jo opazuje, in ae Nama ozrla vanj. Takrat ae ji je Milo* nasmehnil, ona pa mu je vrnila tadrian in kratek na*meh Poalej je voe čas lovil njen pogled In obftaloval. da ne Dedi poleg nje. Ko ae je drutba razhajala, mu je podala roko In vljudno-hladno dejala: "Veselilo me Je!" Milo* se Je lahno priklonil In zamrmral "Na svidenje T — Cez par trenutkov je stopal proti domu in se z občudovanjem spominjal nove znanke. PROaVRTA. SNPJ, IS57 8a. Lavadal* A?*. TiUUnv pe*ll)aa ssmMm aa Ifat Prm*«s «e«u 1 .................ČL 4n*» *