anonaanaoaooon Naš Glas izlazi svakog 1. i 15. u mjesecu i stoji: do konca godine K 7*—, za mjesec K 1'40. Cijena svakog broja 70 fil — Oglasi: jedna petit vrsta 80 filira, zvanicni proglasi i reklame 2 K. oanooasaDoanoc anoasnacaaBaiaa Ham I^iao aaaaaa CBaKor 1. h 15. y ae-c«ny h crojin koh- qa ro^mie K —, aa Mecen; K 1'40. Haas cuaitor i'jjoja 70 Oraacn: je^aa nenrr pe^aK 80 ({jem., aaa- HHMETH IipOLViaCK M peK.liAMC 2 K- — aancounaaDBona Uredništvo: Ljubljana, Rimska cesta Slov. 20/n. Rokopisov ne vrača, alco se ne priloži mamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Roko-piM hrvatsko-srbske je pošiljati Centralnemu Saveao, Zagreb, Frankopanska ulica Štev. 2/1. Cbesžlo Ce^trainog Saveza Jav-n6^ namieštenBka u kraSfesstvu Srba, Hrvata i Si&ven&sa* Uj:raviiištvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj sepošiio po nakaznici, za Slovenijo: Ljubljana, Vodnikov trg St 5/L, za hrvatske in srbsko, pokrajine kraljestva SHS pa: Zagreb, f rankopanska ulica 2/L Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni zaklad. Iv im Bogdanič: Tko je kriv? Sjedio sam jednog lijepog svibanjskog dana na Kaiimegdanu i motrio vre: vu naroda u pristaništu te pristajanje i odilaženjc ladja prevoznica. Upravo sam se bio vratio iz ministarstva, pa mi se je još uviek pred očima motalo što sapi tamo vidio i čuo. Sva krasota prirode nije me mogla da razveseli. Već sam htio, da se spustim prema pristaništu, kad li začujem glas ladjar-skog zvona. Teretna ladja pristala je u pristaništu, pa su ladjari počeli odmah iz nje isto-varivati tovar. Nije ali dugo potrajalo,, ladja krene dalje, premda se je vidilo, da je još u njoj i previše robe. Kazni trgovci kao i nosači, koji su odmah, čim je ladja pristala, potekli da vide, šta je došlo, pokunjeno se povuku natrag. Teretna ladja, koja je polako rezala talase i donašala tovar, pričinjala mi se državnim finansijama, dočim oni, koji su u pristaništu dočekali ladju, činili su mi se državnim namještenicima. Ono nešto tovara, što je za čas iskrcano, sličilo je činovničkim berivima. Kao što se ladja pomolji u daljini, pa se sve više i više približava, dok pokraj nas ne preplovi, ili ako i pristane, iskrca samo mali dio tovara, tako je isto i sa Činovničkim berivima. Stave nam se u izgled, a mi ih u mašti dočaramo pred sebe, i već pravimo detaljni račun izdatka, a kad tamo, dogodi se isto što i sa iađjom, koja pristane u kojem drugom pristaništu, ili se opet proveze pokraj nas. Ako ladja i pristane, što se obično dogadja? Od deset trgovaca prispjela je roba samo jednomu, a od stotinu radnika zaslužit će kod prenosa samo dvojica, trojica. Ali sad je pitanje, kojeg će sreća zapasti. Sigurno onoga, koji si je najzgodnije mjesto našao, i koji se znade najbolje napred proturati. Eventualno će još najbolje proći onaj, koji je bio tako sretan, Pa se već unapred držao baš onog trgovca. kojemu je roba stigla. To je scena tako običajna, da ju možemo svaki dan, ako ne u luci, a ono na svakom kolodvoru danomice vidjeti. Ako • samo malo više o toj stvari razmišlja-rno, moramo doći do zaključka, da će to i u buduće u običnom životu tako dalje biti. jer život i običaji teku stalnim i u Rlavnom ne promjenljivim tokom. Cinov-nika možemo mirne duše uporediti sa onim lučkim rudnikom. Kao što radnik radi cio dan oko onih dragocjenih tovara, a nema, osim ono par krvavo zasluženih kruna, ama baš ništa, tako se isto dogadja državnom činovniku, koji se cio bq-govetiii dan guri nad onim prašnim spisima, i nastoji, kako bi čim više utjerao državi prihoda, ili opet gladan premeće i broji kod kase državne milijune. Kao što se neće radniku povisiti radnica, pa ma kako on vrieđan bio, ako on to sam ne traži, tako isto neće ni činovniku biti beriva povišena, ako on bude pokorno sagnuo glavu, marljivo radio i očekivao zasluženu naplatu od erara ili smrt oslo-bođiteljicu od boga. Trgovac može stojati u pristaništu cielu godinu i gledati tudju robu, kako dolazi i otilazi, ali njegovo se materijalno stanje nc će time ništa poboljšati. Roba mu nc će sama pred noge pasti, on ju mora naručiti. Ali nije dosta, da ju je on samo naručio, on ju mora prema pogodbi i platiti, ali nema li on dosta platežnih sredstava ili vjere kod onoga, koji inu robu ima dati, on će uzalud tražiti i čekati. Tako je isto i sa činovnikom. On je takodjer trgovac, koji očekuje nešto, što ima da dodje, a to nešto je plata za njegov uloženi kapital, koji se sastoji u upotrebi intelekta. Što je taj intelekt danas tako jeftin, nije kriv kupac, nego u prvom redu prodavalac. On ne će ili ne smije da pozna pravu vrijednost svoga kapitala. Položaj mu je ali uvelike i te kako pogoršan time. jer se prividno (velim prividno!) osjeća hiperprodukcija intelekta. Prema današnjim prilikama pričinja se mnogima, da mi imademo suvišak inte-lektualnih radnika. To mišljenje đjele na žalost i mnogi mjerodavni faktori, koji su i onako o mnogo čemu krivo upućeni, a nadie se i u činovničkim krugovima pristalica toga mišljenja. Dabome da se ovi u brizi za svoj opstanak, ne smiju ni maknuti. Stvar ali na sreću stoji posve drugačije. Poznato nam je dobro, da ovdie. gdje je ponuda velika, a potražba mala, ciena robi pada, dočim obratno, ako je potražba velika, a ponuda malena, ciena robi raste. Znademo, da je veliki i to vrlo veliki manjak državnih namještenika^ u svima skupinama, pa onda nije teško stvoriti iz toga logičan zaključak, tim više, što je državno namješteništvo baš danas državi od neophodne potrebe. Da je to toli državi potrebno činovništvo, tako danas u svakom pogledu silno zapostavljeno i slabo plaćeno, nije. kriv. nitko I drugi, nego samo državno namješteni-štvo. Stara je poslovica „Tko traži —• dobije11, ali se ta poslovica ne može pri-mjeniti na onoga, koji traži, ali već samim svojini držanjem pokazuje, da se uopće ne nada, c!a će dobiti. Vidili smo, vidimo a i vidit ćemo. da pojedinac nije ništa, a organizacija da je sve. Danas je organizirana počani od najvećih kapitalista do zadnjeg lučkog radnika svaka struka, pa vidimo da su prema jakosti i važnosti organizacije jaki i dohoci te skupine. Državni su namještenici de facto organizirani samo na papiru, pa zato i jesu sve njihove poboljšice satno na papiru. Dokle god nc prožme svakog pojedinca sviest o potrebi solidarnosti i zajedničkog drugarskog rada, dotle ne može ni biti govo:-: o kakovom uspjehu, a dotle ćemo moći i morati na stavljeno nam pitanje „Tko je hriv?“ pokunjeno odgovarati „Sami smo svemu krivi". Sevćr (Ljubljana): Neka] o našem sodstvu. Vedno večja skrb se loteva slovenskih sodnikov ob razmerah v sodstvu; z grozo v srcih se zavedajo od dne do dne bolj, da preti sodstvu na slovenskem ozemlju — katastrofa! tv . Kako veselo je bilo življenje, ki Je^po prevratu zasijalo tudi v sodstvu! Poživljeno, prerojeno je hitelo vse na delo. "Vse je tekmovalo, in neverjetno mnogo orga-nizatornega dela je bilo tedaj ustvarjenega. Pa sredi razvoja, nenadoma — zastoj! Odkodi in zakaj? Ali je krivo dejstvo, da ob uvedbi centralizma centrale niso preskrbeli z zadostnim osobjem? Ali so prevzeli iz bivšega avstrijskega sistema tisto neverjetno in nedoumno štedenie za vsako ceno, seveda na račun uslužbencev, ko izpraznjenih sodniških mest, pa naj jih jc bilo Še toliko, niso zasedli mesece in mesece, pol leta, tudi tričetrt leta ne? Ali so še drugi vzroki, ki se odtegujejo širši javnosti, a tudi širjerau krogu sodnikov samih? — Dejstvo je, da je na bujno cvetje in brstje padla slana, in da pogled bega po ožganem polju dela, upov in nad . . . Kedaj si to polje zopet opomore, ko je pa v sled razmer — delavcev vedno manj? — Srečno smo namreč prispeli tako daleč, da je napredovanje v sodniškem poklicu sedaj najsiabše med vsemi panogami državne službe. Spočetka je bilo pač zasedenih nebroj vodilnih mest, a še ta začasno. Od tedaj je poteklo že črez deset mesecev. a fracnovan? ni. ?fasf Je raznisatitfi že o;I balinarja sem 17 mest višjih svetnikov, 8 mest svetnikov, 27 mest okrajnih sodnikov in 23 mest sodnikov ... Toliko sodnikov čaka na ono skromno povišanje, ki ob dandanašnjih razmerah pomeni prehod iz nižjega v višji čin! A vidi, da v drugih panogah sledi imenovanje imenovanju. Naj za primer navedemo le finančno upravo; le za primer, nikakor ne iz drugega namena! Tamkaj ni — da ostane kar pri svetnikih — iz 1. 191S nobenega svetnika več. To je popolnoma v redu; gospodje so po trudu in stroških akademskega študija in vsaj po 25-letnem službovanju dospeli vendarle tako daleč, da imajo prejemke, kakor, recimo, boljši bančni sluga. Kako pa je s sodnimi svetniki? Teh je, in sicer samo iz bivšega graškega okoliša, kolikor je našega iz avstrijske dobe še — 34. Pa ne morda samo iz zadnjih let! Evo številk: iz 1. 1918 jih je 11, iz 1917 — 1, 1916 — 2, 1914 — 1, 1913 —3, 1912 — 5, 1911 — 4, 1910 — 1, 1909 — 1, 1907 — 3, !903(0 — 1 in 1900 (!) — 1. A imenovanj še ni, kakor da so sodniki najslabši delavci! Posledice niso izostale. Vsakdo se ogiba sodnijske službe, pihče več ne vstopa. Praktikantje in avskultantje pobegajo, rekel bi, kar v trumah; sedaj so pričeli uhajati že tudi sodniki: kmalu bo vrsta na Okrajnih sodnikih. A tudi više gori je čudno razpoloženje, dasi ume le sodnik, kaj zna-jči starejšemu sodniku, prebrati si svoj vzvišeni, svoj ponosni poklic. — In kam pobegajo? Ne morda k tmosnemu odvetništvu, k notarijatu ali morda v zasebno !$lužbo; ne, v druge stroke — državne j službe pobegajo... Vsled tega uskoštva postaja položaj 5e bolj kritičen, nego je že bil sam po sebi. Vsled čiščenja, kateremu se ni bilo izogni-it, je primanjkovalo že prej 80 do 100 sodnikov! Veste, kaj to pomeni, že samo po sebi? Sedaj pa je še naraščaj izostal, a mlajših moči se je polastila sredobežnost. iH, ki so ostali, naj pa sami zmorejo trse ogromno delo! Delo narašča, od lani xio letos so se posli podvojili, in ni dvoma, da smo šele ob začetku tega naraščanja. Sodništvo dela z naporom vseh sil. A koliko časa bo moglo vzdržati tako preobremenitev? Nekaj mesecev gre, a dalje ne, in kar je preveč, bodo sodniki bridko plačali s svojim zdrav- LISTEK. 'Jpis. lCvrtfla (Zagreb); Kaput. (Ood. 1919J Vraćam se te ateliera svoga znanca. Pripovijedao sam mu istoriju svoga kaputa. Hočete U, da ju i vama ispripovije' dim? Vrlo je interesantna. Ovo Je isti onaj kaput. Što sam ga nabavio prije četiri godine, kad smo — sjećate U se — priredili diletantsko prikazivanje a neku dobrotvornu svrhu. Ja sam imao nastupiti u nekoj komičnoj ulozi, pa da polučim što veći efekat, naročito sam se pobrinuo za svoj kosthn. ObSao sara sve staretinare u gradu i napokon sam se namjerio na ni na ovaj kaput Pobudio sam zanos u publici, ali ne afflofocn glumačkom vještinom. Loš sam »dkinhr&č. J PosSje sam poslao služkinja s tim ka-prfora. neka ga opet proda. Sta retin ar ga :n0* femb primiti. Sto će mu? Jedva da ga JKan* ie enremtten n aelnJav I jem. Tn naj nam vsled prevelikega napora ! zapadejo propasti n. pr. naši starejši sodniki baš ob dobi, ko jih bode država radi njli teoretskega znanja in praktičnih izkušenj najbolj potrebovala? — Pri neizogibni novi naredbi mlade naše države čaka baš sodnike ob reformi justice največ in najtežjega dela. In, ali ne bo potreba, da že ob pripravljalnih delih prav krepko sodelujejo slovenski sodniki? — Pa kje naj vzamejo spričo nezadostnih prejemkov in nezadostne prehrane dovolj telesnih moči? — A zakonom ni dosti, da so dobri, treba je, da so tudi izvedeni dobro! Tudi to je, kar odganja naraščaj. — Angleški člani antantne misije v Ljubljani se niso mogli dovolj načuditi nizkim prejemkom naših sodnikov, češ, da so pri njih sodniki naravnost sijajno plačani, ker da je le s tem dejanski zagotovljena popolna neodvisnost sodnikov in je podana možnost, iz množice najboljših, ki se po-tezajo za ta mesta, izbirati najboljše ter tako delati na to, da se sodstvo tudi v stvarnem oziru dviga do skrajne, človeku dosežne višine. A ko naš sodnik svoj položaj primerja z onim svojih tovarišev v drugih državah, — celo Pruska je med njimi, kjer je imel sicer veljavo le meč plemičev — ali naj se mu ne stori inako, ko vidi, da njemu, ob vsej požrtvovalnosti sti, s katero vrši vestno in točno svoje uradne dolžnosti, še tisto napredovanje ni dosegljivo, kakor uradnikom po drugih panogah državne službe? — (Opomba uredništva: Informirali smo se gled* teh pritožb na najmerodajnejšem mestu in zvedeli, da je justično poverjeništvo za Slovenijo že meseca aprila t. 1. predlagalo justičnemu ministrstvu prva potrebna in utemeljena imenovanja ter je kasneje stavilo opetovano vnovič svoje predloge glede napredovanja justičnih uslužbencev vseh kategorij. Poverjenik je končno tudi osebno interveniral v Beogradu. Obetalo se mu je, da se imenovanja izvrše gotovo do konca avgusta ali najkasneje prve dni septembra. Ko to pišema, je 10. september. Baje je vse že urejeno, le — tehnične težkoče je treba še premagati. Kakšne so te tehnične težkoče, seveda ne vemo: morda je Beograd slučajno brez papirja? morda so tipkarice, ki znajo slučajno tipkati, pravkar na dopustu? — morda pa se je akt založil te ga šele iščejo? — čez 14 dpi že poročamo.) i --r-——tTrr inrrrn TirimiiiMLML_ kut na tavanu. Prašina se slegla nanj i pauci su ga zapreli. Onda je došlo ovogodišnje proljeće. Valjalo Je skinnti rimski kaput. Već je vrlo oljkav, no ipak me je dobro služio. U gradu sam vidio ove zime malo boljih kaputa od moga, dakako — med ju nama službenicima. Oh, što nije zima duže potrajala! Ogrtača nijesam imao, a moj obični donji kaput nije bio ni zašto. Rukavi progledali šavovi se rasparali, a sukno se počelo razilaziti. Kod neznatnog dodira pokazuje potstavu. Tuda smo nekim srečnim slučajem naišli na onaj kaput na tavanu. To Je bilo slavlje! Istina, kaput je bio nešto neobičnog kroja, ali sad se tomu ne može pomoći. U moje supruge ima mnogo izna-lazilačkog talenta, koji se Je kod nje naročito za ovog rata počeo vanredno ispo-Ijavati. Kaput je prema mom prijašnjem kaputu imao jedan neznatni nedostatak — bio je naime nešto odviše živih i neskladnih boja — i jednu veliku prednost: bio je čitav. To je bio dostatan razlog, da ga obučem, jer bez kaputa valjda nijesam mogao zalaziti rnedju ljude. Ništa zato, što se isranra činio, kao da sam se zaodlenuo ■Jh mi Posvetav Jedna mala, skromna, čaudrava oltea propinje se smelo do Vaših visina, svetli poslanici i ministri novi što pod Vašim rukafn naša Ladja plovi. Tramuntana, bura, lebić, šilok jaki, maistral, levanat i garbin opaki, i refuli s kraja, spreko Velebita i s Lovčena gorkog, s Klisa kamenita tuku se i kobe, silne vale dižu, nevere se kupe, pijavice ližu oko naše Ladje poput gladna tigra što kod plena reži i gubicom igra Gospodar Je junak, al kapetan prvi često nam se menja, stega nam se mrvi, pa tnornari brižni, kad oluja rikne, teškom mukom smažu, da nam Brod ne skikne. Glavice nek Vaše stegnu sve moždane, Brod da ne nastrada, vojska ne propane. da u luku sretnu i uz kraj pristane s pozdravom Jedinstva da nm Sunce graneI Uperite plamne Argusove oči! Na vse strane Ladje nek Vam noga skoči, grebeni i sike, mine i torpedi, pretje s desna, s leva, spreda, strug. sredi 1 Ne gledajte samo most i papafige i palubu glatku, sidro i verige: veliko je more, golemo pomorje, za Vaše je oči velebno obzorje! Dr’šte, glete, ljudi, ne žalite truda, svaki kut na ladji i okolo, svuda, da ne bude bruke, pa da na p6 puta paša ladja ludo stranputom ne sluta Ovi versi moji britke su sirene, krik i uzdah duše žarom zadojene pa se zdravo nadam, nisu sirotinje što će bacit biser pred otmene svinje! Time Vas pozdravlja grintava olina, mali, žuki Čoso s morskih pokrajina, s naših žala skromna, budna karaula i setite se splitskog pesnika — Marula! u skutove ueke nepoznate i groteskno zastave. Pažnja, što sam je svojim kaputom pobudio u gradu, ne bijaše nimalo manja od one, što sam je prije četiri godine polučio svojim nastupom kao diletant Dani prošle slave iskrcavali su iz tame zaboravi. Ja sam uživao, što sam u ova teška vremena postao uzrokom neobičnog veselja v mnogih ljudi. Bijaše, kao da je nad ulice, kojima sam prolazio, sašac neki dobri vaseljenski duh, jer sam na svim licima opažao srećni smješak, koji bi sc — čim bih malo odmaknuo — pretvarao o puni i zvonki hohot. No nesaipo to. Ja sam pojavom svog kaputa počeo u ljudi pobudjivati i najplemenitija čuvstva, čuvstva ljubavi naprema bližnjemu, i to u kakvih ljudi, te se mogu tune s pravom ponositi. Njih je naime teško ganuti iz mrtvila, u kojem im duša gine, ali ja sam ipak i to polučio, Evo, ne vjerujete li. Ima tomu nešto više od dvije nedjelje, što sam se upoznao s nekim gospodinom. (Interesantno, on u prvi mah nije htio vjerovati, du sam ja državni činovnik; nije htio — pa eto!) O njemu kolaju svakakvi glasovi, no ja u njih no vjerujem. Zna se, da je prije rata Jjevfcf dlfafiflteraaj? Zamenjani pojmi. živimo v troedini Jugoslaviji; smo Slovenci, ali obenem smo Jugoslovani; Srb in Hrvat sta nam rodna brata, dialek- . tična razlika med nami je še manga kakor je n. pr. med laškimi Benečani in Kala-brezani. Razlika je menda le ta, da imamo Slovenci, Hrvati in Srbi vsak svoj književni jezik, svoje slovstvo, svoje navade in smo, vsaj do prevrata, imeli tudi svoje, nam lastne — razmere. Čeprav ujedinjeni in krvno ;esno sorodni, ueinjamo tri ple-meiia. ki so po ujedinjenju postala eno samo jugoslovansko telo. V tem se vsi odkritosrči in dobromi-sleči Jugoslovani pač strinjamo in ponosni smo na našo novo državo tvorbo. Državni uradniki, ki so tako trpko občutili nekdanji nemški in madžarski bič, ki tih je za njih pridnost po možnosti le tepel, do-čitn Je njihove nemške in madžarske kolege lepo gladil in negoval, smo gotovo vsi iz srca najodkritosrčnejši pripadniki pravega jugoslovanstva. Vsi zahvaljujemo srečno usodo, da nas je osvobodila nemškega in madžarskega jarma, ki ga je vo-dHa le pohlepnost po boljših mestih in želja po nadvladi. V Jugoslaviji smo vzrli svoj vzor države, kjer bodo vladala le plemensko bratstvo, demokratični duh in vsestranska pravica. Pravimo in ponavljamo: vzor države, ne pa vlade. Ni pa nemogoče, da najboljši državi načeluje slaba Vlati a ! Kot pristni in zavedni Slovenci ne bodemo pač povzdigovali v deseta nebesa vsega, kar je vzklilo na Slovenskem. Ak o grajamo in zametujemo to in ono, zato nismo slabi Slovenci. Dosledno nismo še Nejugoslovani. ako se osmelimo kritikovati — v 1 a d o te države. Vlada ni država; a vlada v demokratični državi mora biti vsem slojem enako pravična. Državno uradnšštvo ni posebno »pleme«, pač pa je poseben sloj, ki zahteva enake pravice, katere vživajo drugi člani tega sloja in najsi bodo ti kakršnegakoli »plemena«. Državni slovenski uradnik ne zalite va nikakih predpravic, pač pa onih pravic, ki sta jih deležna brata Srb in Hrvat. Po enakosti in pravici hlepi ne samo državno uradništvo, temveč zahtevajo to energično vsi drogi delavni sloji v vsej f 'JugosJavTjl razim morda' oniff, kr streme } za tem, da v kalnem ribarijo ter izkoriščajo ugodno konjunkturo za svoj trebušček in napredek. Ako tem ogorče-acem zazveni na ušesa kaka neljuba kritika in pritožba uradništva, hop! ga že imaio; — uradniki so separatisti, uradniki netijo plemenski razdor! Gospod dr. Ilešič nas je v »Slov. Narodu« z dne 2. t. m. počastil s podtikanjem nejugoslovanstva. Zanj je bila namreč »prav neumestna beseda o nekih srbskih uradnikih, ki bi mogli eventualno priti na Slovensko, češ, kaj pa bodo naši trgovci rekli, če dobimo uradnike, ki ne poznajo razmer.« Očitek treba takoj zavrniti, ker je hudo krivičen. Ni namreč resnica, da bi se bili mi zgražali, ker prihajajo k nam srbski uradniki; pač pa Je nasprotno res, da smo te kolege n a j iskre n e j š e pozdravili in sprejeli kot rodne brate, kar se zgodi tudi v bodoče. Pisec gornjega očitanja je iztrgal iz daljšega članka !e par besed ter jih zvaril; ni pa pristavil, kaj je povod našemu nezadovoljstvu. Ta povod tiči v tem, da so nam I>oslafi »cer brate-kolege, a mlajše po službeni dobi, ki so zasedli navzlic tej okolnosti ona boljša mesta, ki bi po pravici pripadala domačim starejšim In brez dvojbe vsaj enakovrednim in enakozmožnim uradnikom. Ne vemo, kako bi se vedel pisatelj gornjega očitka, ako bi ga brez vzroka postavili za — vaškega učitelja, tega pa premestili na vseučaiSko katedro. Gotovo bi tedaj ne vzkliknf kakor v svojem članku »Delijo nas«: — drugačnega Jugoslovanstva sploh ni.c Prepričani smo tudi, da bi se g. doktor v navedenem slučaju ne ponudil še za vaškega — mežnarja. Udaril bi tedaj brez dvoma tudi on z nami po onem — sistemu, ki ga je Protičeva vlada pod krinko jugoslovanstva uveljavljala v naši čili in zdravi državi, pošiljajoč svoje enrisarje na dobro dotirana mesta v Slovenili in zapostavljajoč domače uradništvo. Tako »Jugoslovanstvo« bi najbrže tudi g. dr. ne prijalo in prav žalostno znamenje bi bilo, če bi se takemu vladanju sploh smelo nadeti ime — jugoslovanstva. V takem vladanju vidimo mi »turško ali rusko gospodstvo, turške razmere« i. p. Zdaj ie nastopil nov režim ih novi predsednik vlade je že sam izrekel obsod- bib sinja sirotinja i da Je danas milijunaš, ali ima li tome kakve zamjere? Istina Se, la sam u njega koješta opazio, no ipak — ljudi su i suviše zlobnu Kad polazim popodne u ured, on prilazi k meni iz neke gostione, koja mi je uz put, i pita me štogod. — No, gospodine, jeste li danas ručali? — znade gdjekad reći. — Dakako, da Jesam... — Dobro? —- Hm... Tako, tako..«, —- Ho-ho-ho! On s6 naime rado smije. — No, stari, hajdete sa mnom — hvata me ispod ruke i vodi me u gostionu, dje se sastaje sa svojim poslovnim prijateljima. U njegovim riječima zvoni najčišće saučešće. Saučešće — pazite! Ima li od njeg uzvišenijeg ljudskog osjećaja? Mi sjedimo kod stola i pijuckamo. Gdjekad mi naruči koju kobasicu. To volim. On uvijek plaća sam. Ja sam se priviknuo na dobrog čov-jel